Poštnina plačana v gotovini
Leto LXin., št. 111
V Ljubljani, petek 16. maja I930
Cena Din 1.—
VENSKI
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemš: nedel«je rn praznike.   —   Inscrati do 30 petrt a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—  večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dosovoru. Inseratn: davek posebej. - »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12, za inozemstvo D;n 25.—.   Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo Ljubljana. Knaflova ul. 5
Telefon Št. 3122. 3123, 3124. 3125 in 3126.
PODRUŽNICE:
MARIBOR.  Grajski  trg 8.-- CELJE, Koce nova ulica 2. — Tei. 190
NOVOMESTO. Ljubljanska cesta, tel. It. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101.---
Račun pri poit. ček. zavodu v Ljubljani it. 10.351
DR. MARINKOVIĆ O VAŽNIH
PROBLEMIH ZUNANJE POLITIKE
Izjava našega zunanjega ministra novinarjem — Odnošaji med Jugoslavijo in njenimi sosedi — O avtoriteti Društva narodov
Beograd, 16. maja. Jugoslovenski minister zunanjih poslov dr. Vo.ia Marinko vić je Dodal po zaključeni seji sveta Društva narodov včeraj ob 3. popoldne v hotelu Beau Rivage v ženevi veliki skupini kakih 70 novinarjev daljšo izjavo. Rekel ie med drugim:
*Ze!o sem zadovoljen, da vam morem ob koncu zasedanja sveta Društva narodov reci. da je bila ta poslednja seja sveta zelo uspešna. Razpravljala so se specijalno tehnična vprašanja, med katerimi te zlasti važ-mo vprašanje opija, česjar poročevalec sem bil jaz. V splošnem je to vprašanje humanitarnega značaja. O značilnosti poslednje seje se more reči. da prehaja politično sodelovanje v efektivno sodelovanje.«
Minister dr. Marinko vić se je nato ferazil zelo pohvalno o delu generalnega sekretarijata Društva narodov. Na vprašanje novinarjev. Če bo Jugoslavija podpisala fakultativno klavzulo o arbitraži, ie dr. Marinković dejal:
To klavzulo bom podpisal še nred svojim odhodom v Beograd. Kar se pa »tiče ratifikacije, ne bo težka. Mi bomo počakali, da izvršijo ratifikacijo najprej drusre države. Prepričan sem, da bo ratifikacija izvršena pred mesecem septembrom.
Glede na splošno zunanjo politiko 'Jugoslavije ie izjavil minister dr. Marinković:
Naš položaj se v toliko popravlja, da nimamo velikih težkoč z našimi sosedi, razen na vzhodni meji. Mi smo v tišini, ki sicer ne prija vam novinarjem, ki pa prija nam, ministrom zunanjih poslov. Kar se tiče vzhodnih mej, so nastale gotove težkoče. Na bolgarskem ozemlju obstoji namreč privatno društvo, ki nam je napovedalo vojno in ki se vojskuje proti nam. Ne vojsku-
je se z armadami ali zbori, pač pa iz zasede in z atentati. Tako stanje ni brez precedensa v zgodovini. Svoje-časno so razna društva zasebnikov vršila suverenost v raznih državah. Toda v današnii dobi so taka udruženia nemogoča. Kljub temu na Balkanu še obstoji tako udruženje. Po svojih listih na Bolgarskem in v inozemstvu proglašajo nadaljevanje organizacije svojih činov. Mi bomo čakali s polno potrpežljivostjo, da dobimo zadoščenje. Ce sra ne prejmemo, nam ostane še poslednje sredstvo, ultima ratio modernih držav. To ne bo vojna, pač pa se bomo obrnili na Društvo narodov. To ie tudi edini nrobkm zunanje politike naše države.
Na vprašanje novinarjev, kaj jim more povedati o svojem sestanku z italijanskim zunanjim ministrom Oran-dijem ie dr. Marinković dejal:
Naši odnošaji z Italijo so bili vedno odlični. Mi smo se vedno trudili, da Hh še boli popravimo. Isto se opaža tudi na strani italiianske vl^dc. Ton v tisku oboiih držav je popustil. Včeraj sem se razgovarjal z g. Grandijem o splošnih vprašanjih, o katerih sva imela ista naziranra. Nisva govorila o ničemer konkretnem med Italijo in Jugoslavijo. Ne obstoji nobeno viseče vprašanje, ki bi je bilo treba postavljati v reševanje pred ministra zunanjih poslov. Ne obstoji nobeno vprašanje, ki bi utegnilo prinesti vznemirjenje med naše medsebojne odnošaie. Moja impresija je zelo zadovoljiva, prvič zato, ker sem videl g. Orandija. kakor tudi zaradi pcteka razgovora samega.
Na vprašanje o Albaniji .ie dejal g. Marinković:
Že neka i časa so naši odnošaji z Albanijo dobri. Trenja ni bilo. V ostalem na vam ie znano naše stališče. Mi
Prvi korak k vseevropski
uniji
Briand je danes odposlal evropskim državam spomenico o osnovanju evropske unije, ki bo zvečer objavljena
Pariz, 16. maja. Prvi oficijelni korak za uresničenje evropske unije je M izvršen danes. Zunanji minister Briand je danes dopoldne poslal svojo napovedano spomenico 26 evropskim državam. Besedilo spomenice bo zvečer izročeno listom v objavo. Izvenevropskim velesilam, predvsem Zedinjenim državam in Japonski, bo Briandova spomenica izročena na znanje.
Ratifikacija sporazuma o vzhodnih reparacijah
Zanimive izjave v madžarskem parlamentu — Seja čsl. ministrskega sveta o haaških in pariških pogodbah
Budimpešta, 16. maja. AA. Parlament je včeraj nadaljeval razpravo o ratifikaciji pa riškega sporazuma. Vladni poslanec Luk ase je izjavil, da daj* ureditev optantskega vprašanja možnost za normalizacijo odnošajev med RfadKanska in sosednimi državami-na-sl<?<inicami.
Budimpešta, 16. maja. Na včerajšnji seji parlamenta je ugotovil poslanec Szilajrv (nadstranikar), da je pristala Madžarska samo v stiski na pariško pogodbo. Po izkušnjah zadnjih let pa ni mogoče zaupati nobeni pogodbi vež, ker se v zadnjih 10 letih drži samo    Madžarska    teh    pogodb. Poslanec
Gy6rgy (60cijalni demokrat) je ostro kritiziral politiko ministrskega predsednika in vlogo, ki jo je igral pri pariških pogajanjih.
Praga, 16. maja. Ministrski svet se je na današnji seji bavil g haaškimi in pariškimi pogodbami. V parlamentarnih krogih se je zvedelo, da do sedaj še m padla odločitev, za katere izmed njih je potrebna ratifikacija parlamenta. To vprašanje bodo rešili strokovnjaki ustavnega prava. Po sklepu ministrskega sveta bo zunanji miDister dr. Bene« podal v toreik v poslanski zbornici ekspoz'"1 o pariških pogajan:ih z Madžarsko.
Povišanje carin na uvoz mesa v ČSR
Odpor socialistov proti takojšnji uvedbi povišanih carin — Zahteve
agrarcev
Prasa, 16. maia. d. Med vladnimi strankami se vrše dolgotrajna pogajanja o uvedbi povišane carine na uvoz mesa. Do= čim zahtevajo agrarci naj stopi povišana carina takoj v veljavo, pa predlagajo so* cialisti in ostale stranke, naj bi se uvedle nove carine na meso šele tedaj, če bi padla cena domačega mesa. Ker pa vztrajajo agrarci pri svoji zahtevi je položaj dokaj napet in bo morala vlada napeti vse sile, da bo premostila nasprotstva med njiho; vim in socialističnim stališčem. Agrarci upoštevajo pomisleke socialistov, ki opo*
zarjajo na to, da bi povzročila uvedba po* višanih carin na meso nov draginjski val, vendar pa ne morejo popustiti, ker se ču* tijo vezane po obljubah, ki so jih dali če* škim poljedelcem pri zadnjih volitvah.
Vlada pozorno zasleduje potek teh po* pajanj, je pa uverjena, da se bo končno Ie posrečilo najti ugodno kompromisno rešitev sprejemljivo za obe stranki ter od* ločno zanikuje vesti, da je pričakovati v zvezi s temi pogajanji odstopa ministrov onih resorov, ki so najbolj prizadeti pri rešitvi tega vprašanja.
zahtevamo samo neodvisnost Albanije, toda pri tem stojimo šele na drugem mestu, ker mora na prvem mestu zahtevati to Albanija sama.
Na vprašanje bolgarskega novinarja, kakšne reperkusije b-odo imele na bolgarsko vprašanje sofijske in pirot-ske konvencije, ie juznslovenski zunanji minister odgovoril:
Fmek so dobre reperkusije že v obeh državah. Upam. da bo funkcijo-niranie konvencij imelo v bodoče še boljše posledice. Zato tem bolj obžalujem incidente na naši meri, ki povzročalo vznemirjenje v obeh državah. .Mir ie silno potreben zaradi nadaljne-ga dela.
Neki švicarski novinar ie vprašal d-r. Marinkovića. kako ie z avtoriteto Društva narodov.
Avtoriteta, ie odvrnil minister, je med jiarodi mnogo večja, nego se misli. Ce bi se .pojavil slučaj nevarnosti za spopad, sem prepričan, da bi imelo Društvo narodov že dovolj avtoritete, da ga prepreči. Mnogo ie še ljudi, ki ne verujejo v avtoriteto Društva narodov. Vsi ti bi ugotovili z radostjo ali z žalostjo, da ie avtoriteta velika. Društvo narodov ima danes za seboj vse civilizirane narode. Vsi narodi pa so za mir.
• Tik pred svojim odhodom je dr. Marinković na vprašanje nekega madžarskega novinarja, kak Sni so odnošaji med Jugoslavijo n Madžarsko, odgovoril:
»Korektni!«
Pariz. 16. maia. AA. ha i poroča iz Ženeve, da je francoski zunanji minister Briand priredil včeraj obed na čast iugoslovenskemu zunanjemu ministru dr. Marinkovića in španskemu poslaniku v Parizu Ouinonesu de Leonu.
Pruski princ v Budimpešti
Budimpešta, 16. maja V tukajšnjih političnih krogih je izzval veliko zanimanje prfhod pruskega princa Viljema, vnuka bivšega nemškega cesarja Viljema, ki je prispel v sredo zvečer v Budimpešto. Princa Viljema je spremljala velika suita v petih avtomobilih. Spremstvo tvorijo generali v uniformah nemško - naciionalnega društva »Staiilhelm«. Nemci so bih v Budimpešti svečano sprejeti Prinčevo spremstvo ie izjavilo, da nima zlet nikakega političnega pomena, temveč ie le navaden avtomob:l-skj zlet. Včeraj so bun princ Viljem in njegovi 9premljeva'lci sprejeti v avdijenci pri državnemu upravitelju rfortrjii.
Naseljevanje Židov v Palestini
Jeruzalem, 16. maja. Včeraj popoldne je pozval namestnik guvernerja v Jeruzalemu podpredsednika arabske vlade k vrhovnemu komisarju, ki mu je sporočil, da je londonski kolonijalni urad sklenil rešiti palestinsko vprašanje v prilog arabskim željam. Na povelje londonskega kolonijalnega urada * je bala izvedba naseljevanja Židov že ustavljena do izdelave poročila Simpsona. Vrhovni komisar v Palestini je včeraj brez nave"dbe razloga umaiknil 3300 dovoljenj za naselitev Židov v Palestini v mesecu aprilu in v oktobru.
Anglija odpoklice poslanika v Vatikanu
Rim, 16. maja. Vest, da namerava angleška vlada od^kAicatd svojega po slamka v Vatikanu ter šele tedaj imenovati njegovega na-sledirika, ko bodo nrejena med Anglijo m Vatikanom odprta vprašanja glede spona zaradi nastopa katoliškega episkopata na Malti je izzvala tuJcaj velško nv^zo-nost. Anreleškri poslanik prš Vatikanu ie ime-! z dTŽavntm tajnikom kardinalom Pacelliem daijši razgovor, ki pa ni potekel tako. kakor je želela Antghja. Vatikan ni hotel naročiti katoliškii duhovščini na Mahi, naj ustavi boj proti ministrskemu ipredsedmkn Strioktandu. Kakor znamo ima tamka^nja duhovščina nacijo-nabo stranko popolnoma pod svojim upHvom. Ministrska predsedmk Srrickland pa je proti zahtevam katoliške stranke odredil, da se v šolah in pred sodiščem zamenja italijanski jezik z domačim. Italijanski tisk meni, da namerava sedaj Anglija prekiniti diplomatske zveze z Vatikanom.
Smernice Snowdenove finančne politike
Znižanje lanskega deficita in letečih dolgov — Vzroki stalnega nara-
/       ščanja brezposelnosti
London, 16. maja. AA. Finančni minister Philip Snowden ie bil v sredo zvečer gost
društva bančnikov in je imel tekom večer je govnr. v  katerem je med  drugim dejal, da  se  ravna  v  svoji  finančni  politiki po dveh načelih.
Prvo je v tem, da se mora država zave* dati svoje poti. Drugo načelo veleva, da je treba v interesu zdravili financ znižati deficit lanskega leta. NTato je govornik po* ročal o ukrepih vlade, da zniža leteči dolg. Snowden je dejal, da bo državna blagajn na pridobila 12 milijonov funtov napram prošlemu letu. ako bo mogoče vztrajati s sedanjo obrestno mero do konca sedanje* ga finančnega leta.
Glede brezposelnega vprašanja je dejal,
da se vlada zaveda meja. ki so postavlje«
ne vladnim naporom in vladni dobri volji. Nato je govornik navedel poročila o brez^
poselnosti po ostalem svetu in njene posledice, ki se javljajo sočasno v vseh jakih industrijskih državah, kot so Zedi« njene države, Nemčija in Japonska. Ii po* lavi imajo po vsej priliki enoten vrrok. ki je v dobri meri odgovoren za bre^po* 6elnost. Po vsej priliki je glavni povod za ta pojav sunkovit padec svetovnih cen in pa dejstvo, da cene na veliko nc slede cenam na drobno. Zato ne vidi možnosti takojšnje izpremembe. Snowdsn je izja« vil. da ne ve. ali so že cene na debelo in cene na drobno dosegle svojo najnižjo točko. Toda to točko bo treba doseči m ko bo dosežena, bo po vsem svetu nastopila nagla potreba po novem delu.
Izgredi v Indiji se nadaljujejo
Sklepi izvršilnega odbora vseindijskega kongresa  prod plačevanju davkov — Napadi indijskih nacionalistov mi solna skladišča
London, 16. maja. Izvršilni odbor vse* indijskega kongresa, ki zboruje že štiri dni v Allahabadu, je sprejel celo vrsto sklepov, ki predstavljajo resno nevarnost nadaljnih izgredov. Čeprav se čuva o teh sklepih tajnost, se vendar doznava, da se tičejo predvsem ukrepov za ustavitev pla* čevanja davkov. Izvršilni odbor je sklenil, da uvede tozadevno akcijo predvsem v pokrajinah Bengaliji, Biharu in Gujarabu. V Bengaliji in Biharu bodo pozvani indijski kmetje, naj ne plačujejo nobenih dav* kov za vzdrževanje vladnih uradnikov, v Gujarabu pa bodo pozvani, naj pooštre bojkot vsega inozemskega blaga.
Pariz, 16. maja. AA. Havas poroča iz Simla v Indiji. da je skupina upornikov napadla stražarnico v Dabarju. Pri strelja« nju je bil ubit en vojak. Britanske čete so naskočile vas Utmansai, kjer so bili zbra* ni razbojniki, imenovani »rdeči dobrovolj* ci«. Vsi prebivalci vasi so bili razoroženi, nekaj pa so jih aretirali.
Pariz, 16. maia. AA Havas poroča iz Kalkute, da  je bila na skupščini sindikal*
nih organizacij v odsotnosti evropskih članov in navzlic opoziciji muslimanov iz* glasovana resolucija s čestitkami indijske« mu voditelju Gandiju, ker je bil aretiran.
Sara>ana. 16. maja. Včeraj dopoldne je odJla ga. Nairu 6 svojimi prostovoljci proti skladišču eoli ▼ Tharsani. Na potu jo je urta-vil močan oddelek policije in Jo pozval, naj se vrne. Odločna žena se ni hotela vrniti in je za povedala prostovoljcem, naj »e uta-borijo na cesti, kjer ao morah obstati.
London, 16. maja. A A. Gami i jeva naslednica ga. Naidu bo aretirana v primeru, da bi hotela voditi indijske prostovoljce pri napadu na solno skladišče v Dfoaroani. Policija je prijela 158 naeijooalistov, ki so za&z*-li solno skladišče v Shirodi.
Paril, 16. maja. A A. >Havao< poroča ■ Madrasa v Indiji, da je bfVa aretirana in obsojen na leto dni zapora zarmti prekršit v* zakona o solnem monopolu ga- Patieova, žena znanega  narodnega voditelja  dr. Pati«!.
Rom ha v. 16. maja. AA. Sto Gaadiievli prostovoljcev je odftkt v šrrodo. da hi nanadli solno skladišče. Davi Hh je potepa potek v tremrtku, ko sr se hnlefi  vJcroafl m k»d>o.
Zasliševanje prič v procesu proti zagrebškim
teroristom
Danes je bil zaslišan šofer Gjokić, ki je vozfl Hadžijo In tovariše z eksplozivi, ter kapetan Kaledin, na katerega so teroristi v Zagrebu
streljali
prišel v spor z zagovorniki. Haoj je streljal obtoženi Matekovic na vogalu Hercegovačke in Istrske ulice v Zagrebu, do&m je obtoženi Paver stai na straži. Kapitan Kaledin je izpovedal, da je sel iz gledališča, ko je opazil, da ga nekdo zasleduje. Naenkrat je dobil strel v hrbet. Instinktivno se je obrnil, da bi vide L, kdo strelja, medtem pa je dobil drogi strel v roko. V napadale« je spoznal visokega mtodemica, oblečenega v svetlo suknjo ter 6 črnim klobokom, globoko potisnjenim na oči. Zagovorniki so skušali dokazati, da Matekorič ni bil oni, ki je streljal, ker nikdar ne nosi klobuka m tudi nima take suknje, kakor jo je opasala priča. Kapitan Kaledin je sponial Matekoviea na poBciji. Med zagovorniki in njim so se vršili obširni dialogi ter je končno dr. Trumbić predlagal, naj se rzvT*i rekonstrukcija do-godtoa na licu mesta, da se ugotovi ranica. S tem je bila današnja rnzpravn kontaua.
Beograd, 16. maja. Pred državnim sodiščem za zaščito države se ie pričelo danes zasliševanje prič, ker ie bilo včeraj zaključeno zasHšanje dr. Mačka.
Prvi je bil zaslišan š*">fer Gjokić, ki so ^a Hadžija in tovariši najeli, da jdn prepelje s košaro, v kateri so bila eksploziva, v jTOSrtilno Simič. Ta šofer, ki se mu je zdela družba sumljiva, zJas<ri zaradi težke košare, je celo zadevo prijavil zagrebški policiji na kolodvoru. Danes je podrobno opisal, kako je bil naiet, kje ie vozil obtožence, kako so brli aretirani in kako jih je spremrl na pokcijo. Priča ie videti zelo bistroumen ter je jasno odgovarjal na vprašanja zagovornikov, ki so skušali njegove izpovedi omalovaževati. Na konoo je izjavil, da je pripravljen stokrat s prisego potrditi, kar je izpovedal.
Po njegovi zaprisegi je bil zaslišan kot priča konjeniški kapitan Kaledin, ki je po rodu Rus. Pri svoji izpovedi je čestokrat
Revizija železniške tarife
Beograd. 16. maia. AA. Generalna direkcija dr-žavrn'li žc*tezj>:c je obvestila ^spodarstee korporacije, da ie delo za revrtrjo izjemne tarife St. 34 koTnčano. Mlkn. kti bodo zerajeni od 1. maja dalje, ne bodo im^čena v navedeno ngodnostno tarifo.
Iz policijske kronike
Včeraj je našla Marija Je/ajeva iz Zgornje Šiške na Večni poti m.-.ško, neko« liko obrabljeno kolo znamke »Styria* s tvorniško številko 4)1.772. Kolo je bilo najbrž ukradeno. Lastnik sc naj javi na policiji.
Danes ponoči se je "pripet 'a v Židovski ulici lažja nesreča. Učit i1 j Stanko R. iz Krašnje se je s kolesom zaletel v stavbni oder pred Prelogovo trgovino. Karambol je bil tako silen, Ja Si je kola popomoma zvilo, R- pa je nezavesten obližal. Nsšel ga je stražnik S^eklasn, ki je obves'il re* silno postajo, na kar učitelja Prepeljali v bolnico. Ne5:?5e je kriv sam, krr je vo*
zfl brez rod m po pcopoiiuiiii pot. /a i lesa.
Fotograf Davorin Roršefc je na polici j; prijavil, da m« je bd te dni z dvorišča ukraden voziček, vreden 400 Din. — Na A lese v cevi cesti je neznan storilec pred železniškim prelazom prerezal žico in ukra* del tri hrastove stebriče v vrednosti 250 Dtn. Oškodovati jc graščak Ernest Gale.
Borzna poročila,
LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.785, Berlin 13-5075—13-5375, Bruselj 7.9096, Budimpe* šta 9.8987, Curih 1094.4—1097 (1095.9). Dunaj 7.8991, London 275.46, Newvork 56.465—56.665 (56.565), Pariz 222 37 Praga 167.90, Trst 297.18.
INOZEMSKE BORZE. Onrih: Beograd 9.125, Pariz 20.3875, London 25.15975, Newyork 516 90, Brueelj 72.175, Milan 27-106, Madrid 63.10, Amsterdam 207.90, Berlin 128.«, Dunaj 72.90, Sofp* 3.745, Praga 15.32, Varšava 58, Budimpešta 90935, B***re«a 34X7
Stran Z
»SLOVENSKI   N A R O D«, dne 16. maia 1930.
<tev   111
Križev pot rudarjev
35.000 ljudi strada
Trbovlje, 16. maja. Iz Trbovelj nam pišejo: Spor med TPD in upravo državnih *> leznic, ki je bil nedavno provizorično po ravnan, je začetkom  maja zopet izbruhnil Z veo ostrostjo. Tudi  sedaj so  rudarji in njihove družine najhuje prizadeti. 35.000 ljudi v revirjih je obsojenih na stradanje.
Ze od februarja t. 1. traja spor med TPD in upravo državnih želeanic in od tega Časa dalje je bila produkcija premoga omejena s praznovanjem.
Meseca februarja je 9000 rudarjev delalo namesto 24 dni le 16 dni. Manjkajoči zaslužek za 8 dni j« znašal
1,800.000 Din.
Meseca marca se Je delalo namesto 26 dni le 18 dni in so rudarji zgubili na zasluž ku
2,880.000 Din.
Aprila se je položaj še poslabšal. Od 1. do 18. aprila se je delalo le 6 dni. V hrastniškem revirju, kjer koplje v rovih okoli 1500 rudarjev, ee sploh nt delalo. Koncem meseca je bil po Številnih Intervencijah strokovnih organizacij in delavskih sbornic sklenjen med TPD in upravo državnih železnic provizorij, tako da ee je pričelo z de*om 22. aprila.
Začetkom maja ee je položaj za rudarje znova poslabšal. 2e omenjeni provizorij je koncem aprila potekel,
ne da bi bil sklenjen med TPD in upravo državnih ieleraic dokončen sporazum.
Delo popolnoma počiva v Hrastniku, do-čim se v ostalih premogovnih revirjih, kakor v Trbovljah in v Zagorju, dela polovico dni v tednu.
35.000 ljudi v revirjih trpi pomanjkanje in glad. Kaj malo nade je, da se bo polo-
Se ni končan
v premogovnih revirjih
žaj v kratkem aboljfel. Nasprotno, po gotovih znakih ee da sklepati, da bo omejitev premogovne produkcije trajala delj časa, dokler se ne bo TPD posrečilo najti novega trga za premog.
O pogajanjih med TPD in upravo državnih železnic ee doznava, da aahteva uprava državnih železnic
znižanje cen za 10%,
dočim je TPD pripravljena znižati cene le ta 3%.
Pri znizanjn cen za 3% in mesečni dobavi 85.000 ton, bi TPD izgubila letno j milijonov Din.
Bojazen, da bo TPD skuhala izgubo svojih dohodkov kriti z regulacijo rudarskih mezd. ni neopravičena. Pri tem pa ee ne sme pozabiti, da sporazum med TPD in državnimi železnicami še ni dosežen. Po zid-njih vesteh označuje uprava državnih železnic zahtevo po znižanju premogovnih cen za 6% kot minimum,
od katere pod nobenimi pogoji ne misli odstopiti.
Uprava državnih železnic namerava občutno zmanjšati 6voja naročila,
za dve patini svojih naročil. Od dosedanjih 85.000 ton mesečno namerava uprava državnih železnic naročati pri TPD le se
30.000 ton,
dočim naj bi preostanek krili državni pra-
mogovniki
Kljub stradanju in pomanjkanju v zadnjih mesecih, križev pot rudarjev Se oj končan Pripravljeni morajo biti na najhuje, da bo velik del od 9000 rudarjev obsojen k traini brezposelnosti, ostali pa da bodo radi redukcij rudarskih mezi živeli klavrno življenje.
Razstava sodobne grafike
V Jakopičevem paviljonu razstavlja zopet naša »četrta generacija«
in prvič njeni gostje iz Zagreba
Ljubljana, 16.  maja.    sv Miklavž vodi še dalje po tej poti, ki brez
V nedeljo je v Jakopičevem paviljonu odprla »četrta generacijac razstavo svojih grafičnih del, ki je na njo povabila tudi v društvu »Zemlja< organizirane umetnike najmodernejše smeri iz Zagreba Člani neupravičeno razvpite »Četrte generacije« Olai Globocnik, Miha Maleš, Mira Pregalj, Nikolaj Pirnat in njihova gosta Franca in Tone Kralj so s svojimi deli napolnili veliko dvorano in predsobo, v stranski dvorani so pa obesili svoje risbe in litografije ?!ani >Zemlje< Krsto Hegedušič, Oton Postružnik in Ivan Tabakovič ter njih gostje Marijan Detoni, Gjuro Tiljak in Mica Todorovic. Na razstavi torej med domačimi razstavljale! pogrešamo več imen, ki brez njih razstava ne more biti jasna slika naše sedanje grafične umetnosti, vendar je pa razstava dokaj informativna, kar se tiče smeri in produktivnosti, ki je zadnji Čas postala zelo velika na Škodo drugih tehnik. Tempo Časa je pač hitrejši in tudi naši mladi umetniki nimajo več potrpljenja za večja dela v olju. S lem pa nikakor ne mislim trditi, da bi bila grafika manjvredna panoga likovne umetnosti, saj so tudi grafiki obogateli umetnost z največjimi deli, ki so preživela stoletja v ne-izrpemenjeni notranji moči.
Največ je razstavil Miha Maleš. ki je uredil tudi katalog in mu napisal že prevečkrat premlet programatičen uvod, da bi še vlekel. Čeprav je od uvoda do uvoda in od razstave do razstave starejši, vendar se prav nič ne rzpremeni niti ustali, da so vedno en&fco vihrave njegove pompozno patetične izjave ha vedno enaka njegova po nepotrebnem široko publiko reklamno izzivajo ča dela, čeprav b» to publiko rad privabil v svoj salon. Da mu pa za umetniško delo preostaja premalo časa, se vidi Iz zadnjih del, ki so vedno bolj površna in manj študirana, same takozvane genijalne bojeviloeti so se pa naveličali celo finesarji že po vsem sveta in tudi nase potrpežljive javnosti ne gane več MaleŠa poznamo, da bi lahko napravil mnogo boljše stvari, čeprav ima tudi sedaj razstavljenih več naglo na papir vrženih stvaric, ki so vredne zanimanja in priznanja. Poeebno verzirano riše prostitutke in tako izpolnjuje sliko naših socijalnih razmer. Ne vem, kateri bi dal prednost, ali oni v etrupenozelenPrn okvirju pod št. 41, ki jo je reproduciral rudi v katalogu, ali onima dvema, ki jima je dal pomenljiv naslov »100 Din<, čeprav ima ena prsa na hrbtu. Mika me tudi >Ples-c. ki je marsikomu uganka, čeprav je sijajna sinteza razmaha v plesu. Prav domač je pa portret gdč. Ju-liSre in naslikal ga je res slovenski fant. Take stvari, kot so imenovane, in še več drugih bodo ljudje tudi radi pokupili in bodo tudi Se čez leta zadovoljni z njimi, marsikaj prenagljenega je pa le *aa v mapo zbiralca ali proučevalca slovenske grafike. Agilnemu propagatorju slovenske umetnosti pa tudi teh stvari ne zamerimo, saj ie kot aranžer in trgovec z umetninami moral napolniti razstavo. Želim mu Magolicev uspeh, a brez nesrečne objave za prodane slike skupljene vsote...
Najbolj je napredoval Niko Pirnat, ki ga vsak pozna že iz >Jutra<. Veseli fant ie sicer kipar, pa vendar pridno riše in tudi pri risanju ne skriva kiparja. Njegova srčka-na glavica gdč. K. je tako okrogla in plastična, tako topla in živa, da se fantje ustavljajo pred no, Saj je majnikl Tudi njegove idrijske hišice so trodimenzijonalne, kakor bi jih prinesel umetnikov patron. Naj ga
nevarnih ovinkov vodi navzgjr.
Da napreduje tudi Olaf Globocnik, nam prav razveseljivo pričajo njegov >Jesihar<, »Ples< in >Pogovor«. pa tudi druge risbe kažejo, da ima dobro voljo
Rahločutna gospodična Mira Pregljeva je tudi razstavila, pa se bojimo, da bi zopet ne bila užaljena, sicer nas je pa tudi njen najbližji sorodnik naprosil, naj o njenih delih ne pišemo.
Najbolj zrela sta pa na razstavi brata Kralja in tudi vedno bolj krotka in zmerna. Francetove sohice so kabinetna igraSke velikega talenta, ki ima v koncih prstov naj občutljivejše razvit plastičen čut. Te dragocene male umetnine naj bi se ohranile v vitrinah naših najbolj izbirčnih gurmanov. Xjegove tekoče bnije ilustracij h Korinski nevesti so mi sicer že dolgo znane, a vedno ljubše. To je najboljše znamenje Kar se pa Toneta tiče, sodim iz njegovih Iitografij, da imamo v njem vrednega naslednika naših starih freskantov. gotovo pa te litografije dominirajo na razstavi
V >Zem!jic organizirani grafiki in njih gostje so zelo zanimivi, čeprav «o malo monotoni. Vidi se, da bi povedali radi več. kakor zmorejo. Prepoved po volji reproducirati njih dela v njim koristnih člankih se nam zdi narejena in celo pozerska in ne morem se izogniti domnevi, da so rudi njih dela precej prisiljena, saj bi vendar bolj ležerno in brez patosa tudi šlo Vendar so njih dela zelo simpatična in publiki zlasti ugajajo motivi iz naroda, ki nam prav živo predočiio značilnosti naših sosedov, saj je pri teh delih glavno vsebina, način izražanja je pa postranska stvar. Tudi se Člani »Zamlje« mnogo bolj potrudijo, mnogo bolj Študirajo in sp se tudi otresli tiste zunanje genijalnosti in posili originalnosti, ki pri nas prikriva marsikatero pogreško ali pa celo pomanjkanje znanja. Resni so, zelo resni in »ČJetrta generacija« bi se od svojih gostov lahko mnogo naučila. Naj bi na« večkrat obiskali, da jih spoznamo se bolj. in vedno nam bodo dobrodošli.
Če pogledamo vsebinsko podobne motive, kaikor jih ima Marijan Detoni, pri naših, čutimo takoj, da je pri nagih Ie nagel tn p> vrSen začetek, skica onega ,kar nam je pokazal Detoni. Enako velja to za Krsto Hage-dušića, ki obvladuje tudi velike kompozicije, kaikorsnim se naši razen Toneta Kralja vei izogibajo. Kakopak, za taka dela so potrebne študije, mnogo tmg in mnogo Časa, naši umetniki pa splošno rišejo in slikajo namesto s peresom in čopičem le preveč s ka-vino žličko. Starinska oblika tn stilizacija del Otona Postružnika je kakor nalašč za karakteriziranje njegovih tipov, pa naj bodo to osebe ali pa pokrajine. Saj vendar gledalec na prvi pogled ve, da so te hišice iz Zagreba, oni klanec iz Beograda, tako mogočni >gazde< pa povsod pri nas in nikjer drugje. Če že hočete, pa tudi napišem: To je naše — narodno!
Tudi Mica Todorovic ima tujo ofafiko vendar je ona okrogla dama ?,iz kopelji< in de-beluška »v restavraciji« doma pri nas ali je pa vsaj gledana z našimi očmi. Tako se posmehu jemo, zasmehujemo in emejemo le mi svojim velespoštovanim sodobnikom. Popolnoma tuj je pa Tobakovič Ivan s svojimi »Alkoholiki« in ^Grotesknimi baleti«. Mnogo boljšega in bolj fantastičnega smo videli že pri starih Holandcih in Nemcih, dosti imamo pa tudi že modernega Kubina in drugih  takih slikarjev groze in strahov.
Kaicion je Tiljak, ni mogoče soditi samo po razstavljenem aktu, vendar je pa ie ta tako odličen, da so tudi nam neanana njegova dela britoon« umetnine visokih kvalitet.
Oglejte si razstavo, posebno pa dela gostov, in gotovo boste zadovoljni, zato pa upam, da bodo tudi oni ssdovoljni z nami. _A, G.
Mestna elektrarna in elektrifikacija Črnuč
Ljubljana. 16. maja.
V elelrtrifikacijsikem nacrtu ljubljanske mestne obilne je bila,že dolgo tudi napeljava električnega toka v Črnuče. Naravno. Dalekovidni komunalci politik mora raču nati e ten* da bodo tudi Črnuče tekom !et prišle v najtesnejšo zvezo z Ljubljano. V letošnjem letu. ko je ljubljanska elektrarna dohila nove stroje in s tem tudi znatno množino električnega toka, je lahko ta svoj načrt uresničila.
V zimskih mesecih so napeljali vod in izvršili v Črnučah vsa dela, tako, da so Črnuče že dobile tok iz mestne elektrarne.
V Črnučah pa je tudi večja opekarna. Z lastnikom opekarna je sklenila mestna občina ljubljanska za dobavo toka posebno pogodbo. Po tej pogodbi je mestna elektrarna napeljala električni vod tudi v to opekarno. Poleg tehničnih del je morala izpolniti elektrarna tudi neke formalne administrativne ukrepe, predvsem pa vlogo na politično upravno oblastvo I. stopnje za gradbeno dovoljenje.
Na to vlogo se je vršil predpisani komi-sijonalni oglfd na licu mesta. Pri tem ogledu ni nihče prijavil nobenega ugovora in je bilo pričakovati, da bo mestna >bčina ljubljanska dobila tudi še formalno pisme no dovoljenje. Mestna elektrarna pe je da-lala z ^električnom naglico in ni čakala na pismeno obvestilo. Zato je uvedlo politično upravno oblastvo proti odgovornemu predstavniku mestne elektrarne ravnatelju inž. Ciuhi administrativni postopek in ga občut no kaznovalo. (Na 14 dni zapora, oz. denar no kazen).
Ta incident pa seveda nuna nobene zveze z velenjsko elektrarno in z velikopoteznim, sedaj Še obravnavanim elektrifikacij-skim načrtom cele banovine.
Operetna doba mariborskega gledališča
Pod gornjim naslovom je napisal v »Slov. Narodu« z dne 13 maja t. 1. g. dr. P St. poročilo, kjer se je na poseben na» čin spomnil tudi mene. Da se ne bi misli* lo, da je vse res tako, naj se čuje tudi mnenje nas igralcev, ki smo kolikor toliko prizadeti.
G. dr. P. St. pač ne ve, koliko skrbi in truda je treba, da se, posebno v našem gledališču — postavi kako delo pred publi* ko, kako vestno in z veliko ljubeznijo se igralci pripravijo, tako glede vloge same, kakor tudi kostuma, maske itd., da po* vzročijo s svojo individualnostjo in umets nostjo žalost, jok, veselje in smeh vsega avditorija. In če bi g. dr. P. St. od besede do besede še enkrat prečita!, kar je napi* sal, bi izostala marsikatera nesmiselnost v poročilu, ali še bolje, vreči bi moral vse skupaj v koš.
Z neizmerno ljubeznijo sem se lotil režije »Caričinih Amaconk«, ki je po pri* znanju občinstva krasno uspela. Lotil sem se tega dela iz pijetete in velikega spošto* vanja do pokojnega našega Parme, iz lju* bežni do te njegove najboljše operete, ki jo poznam od njene krstne predstave v Ljubljani pred 30 leti Besedilo, ki jc bilo zelo skrčeno (peli in igrali so takrat skoro sami Čehi, ki so se zelo branili proze), sem pri letošnji režiji izpopolnil. Vse to le radi tega, da bi imelo delo čim večji uspeh. Svojo vlogo židovskega krčmarja Moška sem igral že 1. 1022, na kar mi je napisal menda neki Dunajčan sijajno oce* no v »Marburger Zeitung« od 27. maja 1922 in tudi sam pokojni Parma je bil z menoj zelo zadovoljen ter mi celo poma* gal pri izbiri nemških besed in stavkov.
Igralčev princip mora biti ta. da čim bolje izdela svojo vlogo. To je delo vsa* kega vestnega igralca. Kot same režije, oprijel sem se tudi svoje vloge z največjo vnemo in bi zaslužil grajo le takrat, če bi je ne podal tako, kot sem jo. Kakšen pe* čat naj vtisnem ruskemu židovskemu krč* marju, da bo kolikor mogoče pristen? Ali naj govorim »dolenjsko«, »gorenjsko«, »štajersko« ali pa mogoče »prleško« nareč» je? Vpletel sem pač tiste izraze, ki so ti* pični za vse Žide vseh držav! To so storili pri tej vlogi pred menoj pokojni Lier v Ljubljani, pokojni Grund v Zagrebu, Povhe v Mariboru in tako bo storil za menoj vsak igralec, ki bo to znal in ki bo hotel iz vloge kaj narediti. Tu ne igra nemškutarenje prav nobene vloge in nih* če mi ne more v narodnem oziru kaj oči* tati. Nimate g. dr. P. St. pojma, s kako naslado izgovorim besedi: »Politisch ver s dachtig«, ko pomislim,, da sem bil pred 12 leti tudi eden tistih zaznamenovanih.
Slučaj je pa hotel, da je takoj po le* tošnji premijeri »Amaconk« gostovala beograjska opereta v Mariboru in sicer, kot se splošno zatrjuje, ne v škodo naše* mu gledališču in ensamblu.
Za Beograjčane pišete: »Melodijoznost in izgovarjanje nas je pa dirnilo tem bolj, ker moramo sami na našem odru občutiti, kako krčevito se borijo naši igralci za takozvani oderski jezik, sebi, predstavam in slovenskemu jeziku na kvar.« Tu ste se pa g. dr. pošteno zmotili, ko nam stavljate beogradske kolege za vzgled Ali niste čuli, kako so oni baš v tej točki iskali uspeha pri publiki? Ali ste preslišali cele kolekcije beogradskih cvetk, kot: »sos«, »supa«, »ober«. »šlagobers«, »melšpajs«, »krenvirštle«,, »viner šn'cle«. »frankfur* ter« itd. Ali niste opazili, kako so iskali lokalnih izrazov; da je na pr. igralec zašel
v »Ameriki« k »^Jalb-^-rdlu«, k Aoderro Rad van je, na Španskem je pa napravil i let v Limbuš m Orehovo vas: ah' mate čuli, kako milo se je mešalo slovenščino z zagrebško*osješko-beogradsko srpščino, da se je zdelo včasih, kot da imamo »zagor. ske »kumekc« pred seboj!? Ali niste čuli poljskih in ruskih akcentov, ali niste opa* žili cirkusa, kako je komik sedel na tla m rekel, da se je »udarid na svoju staru«; ali niste videli neokusnega pljuvanja po odru? Ali ste preslišali v »Carevića« cel dialog v italijanščini: ali niste slišali mla* dostnega komika, ki je igral v »Cirkuški princesi« Dunajčana, ki je zapel: »Da habs mcin letztes Kraudrl, beut tat m h* alres ans.«
Jaz vsega tega svojim beogradskim ko* legom prav nič ne zamerim in kakor vi* dim. tudi vi ne, pač pa ste se spravili na
nas. To je kaj lahko! Radoveden sem, k ti
ko bi vi igrali in govorili, če bi bili na našem odru in v našem nezavidljivem po*
Iožaju.
In še nekaj. AJi niste videb lansko se* zono na našem odru dramo »V agoniji« od Miroslava Krleže, ki je pisana v za* grebškem žargonu in kjer je vse polno nemških besed in stavkov? Enako v drami istega pisatelja  »Gospoda Glembayevi«?
Pišete: »Če si g. Rasbcrger ne zna do* biti na drugačen način popularnosti, s nemškutarjenjem si je gotovo ne bo.« Kar se pa popularnosti tiče, sem popolnoma zadovoljen in ne bi hotel biti na vašem mestu, ko popularnosti iščete s svojimi neslanimi in nelogičnimi kritikami, s tem, da podirate, kar mi s trudom zidamo.
Pavel Rasbcrger.
Ekskurzija ljubljanskih kemikov v Avstrijo
V nedeljo 4. t. m. se je odpeljala skupina slušateljev kemije ljubljanske univerze na poučno ekskurzijo v avstrijsko republiko pod vodstvom dveh profesorjev.
Ogledali so si rudnik Eisenerz ter plavže, največje te vrste v Evropi, in končno svetovno znane jeklarne Bohler v Kapfen-bergu. Povsod so bili sprejeti z največjo pozornostjo in veliko gostoljubnostjo, za kar se vsi udeleženci ekskurzije vodstvom teh obratov na tem mestu se enkrat prav toplo zahvaljujejo.
Najlepša zahvala g. gen. konzulu avstrijske republike v Ljubljani ter jugoslo-venskemu poslaništvu na Dunaju, ki sta s svojim vplivom pripomogla do popolnega uspeha. Vsi udeleženci so zapustili Eisenerz in Kapfenberg z najlepšimi vtisi ter nadaljevali svojo pot na Dunaj.
Na Dunaju so si ogledali univerzo, tehniko, mestno plinarno, mlekarno, tehnični muzej in Se druge znamenitosti avstrijske prestolice. Posebno presenečenje pa je bil nad vse ljubezniv sprejem na jugosloven-skem poslaništvu, kjer so bili vsi udeleženci gostje g. poslanika in njegove nad vae ljubeznive ge. soproge. Sprejem, združen z zakusko, je potekel zelo prisrčno in se končal z nagovorom g. poslanika, v katerem se je spominjal nalog mladih in teli-gentov v naši novi državi.
Za lepe besede in prisrčno gostoljubje se mu je zahvalil z iskrenimi besedami vodja ekskurzije.
Udeleženci so si ogledali tudi kulturne znamenitosti Dunaja ter sloviti Baden. Tam so bili tudi pogoščeni od tamošnjega gosp. župana. Le težko so se ločili udeleženci ekskurzije z lepega Dunaja od sinjem Dunavu.
Mestni licej v rožicah
Ko je pred dese ulet ji naš rojak in profesor dunajske tehnike, arhitekt dir. Maks Fabiani postavil mestni ličen, mu je napravil pročelje brez dekoracij, krasile nai H namreč poslopje le cvetlice. Ljubljančani se šc spominjajo, kako krasen je bil licej, kjer so se vzgajala mestna defcleta in hčerke najboljših družin z dežele, ves v pisanem cvetju, ki so ga gojenke same gojile in negovale. Leta 1014. je pa svetovna volna pregnala deklice in pometala izpred oken cvetlice.
Tudi po vojni se nikdo ni spomnil, da bi bil olepšal poslopje s cvetličnimi rastlinami, a letos je novi upravitelj mestnih nasadov g. Lap, ki so gojenke Mladike tudi njegove učenke, najprej prav bogato okrasil dom naših hčera, potem pa Šele rezidenco naših resnih mestnih očetov, rotovž in druga mestna poslopja. Ko se bodo razcvetele dolge vrste žareče-rdečih pel argon i j in se strnile v dolge girlande z razno-barv^imj perunijarni. bo licej kakor pisan šopek, da se bo razvedril marsikak otrraz pri pogledu na to veselo lepoto in mitno vedno slavnostno ovenčanega poslopja bodo vozili tuj i avtomobili počasneje, občudujoči tujti bodo pa zvedeli, da se tu med cvetjem vzigaia cvet slovenskih deklet.
2e davno smo pogrešali cvetja na olenih, ki so ga bila pred vojno polne vse hiše. Z nastopom g. La.pa so pa zopet pestre^i m buinejtši naši javni vrtovi in mestna poslopja zopet dajejo zjgled pTivamtkom. naj okrase svoje hiše s cvetlicam*". Pod njegovim vodstvom ie ljubiti a ns>ka podružnica Vrtnarskega in sadjarskega dmitva tudi pokrenila akcijo za splošno okrasitev oken s cvetočimi rastlinami in bo v ta namen razpisala tudi nagrade za najlepša okna in nalogatejše, s cvetjem okrašene hiše. Ljubljančanr naj torej takoj nakupijo sadik, ka rib imajo naši vrtnarji dosti v zalogi Po prav ndzikfh cenah, da bodo lahko tekmovali in res storili nekaj dobTega in lepega za olepšavo mesta. Gotovo bo tudi končno vendar enkrat ustanovljeni prepo-trebov mestni tuasko-prometni svet to koristno afccrjo pocftprl, da nc bo hiše brez cvetja iai bo Ljorbljana zopet dobila svoje prijazno, v cvetju se sme'.nlia?oče lice. k? 'e pred vo»no privabilo toliko tujcev In L;u<bliiana bo zopet vesela slovenska nevesta!
KOLEDAR.
Danes: Petak, 16. maja 19», katoliSurJ: Janez Nep. Pravoslavni 8. maja: Timote;. DA>'A£NJE PRIREDITVE. Drama: Vdova Ro&linka. D. Opera: Zaprto.
Kino Matira: Dvoj* smv v tričetrtmskeni taktu.
K\th> Ideal: Sovofca
Kino Ljubljanski Dvor: Ramp^r Film Z K D.
PEZVEKE LBKARXE. Danes: Bohinj Rimska oesta, Leustc*,
1 Jodje d «o bc4rri na folčnih- ledvjčnlh-. In kamenih v mehurja, ter mr. k-' trme r« OTekrvmevrt HTvritv* sečne kisline in nar»a-d5h ororlna urav/ravaSo Veno delovanje črevesa z llDOfabo naravne »Franz Josefove* frenace. Mofje zdravnice prakse so se OTcoričati. da je »franz Josefova« voda sasuiTO stalno ortzanesHivo dehfioče sa-ifrtfčno odvaiatno sredstvo, rako. da io uri« poročajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danfci in naoertrofij: rjrostate. »Franz Jose-fova« srencica se dob: v vseh lekarnah. drreerrlah m spccerijskfh rt^nvinah.
Iz gledališke pisarne
Drama
Ljubljanska drama vpnzori drevi ob 30. uri Golarjevo narodno igro »Vdova R^»-linkac v letošnji novi zasedbi za abonente reda D. To Je prfwtzadui« Mošnja vprizforit<*v te narodn« igre.
>Pn*tolov pred vrati<, delo jugoslovanske dramske literature, je Imelo tudi aa odru ljubljanske drame velitk neoporečen uspeh. Pri premijeri je bil navaoč avtor, ki je videl to svoje delo vprizorjeno na raznih odrih v Evropi in je po predstavi trdiJ, da je ljubljanska vprizoritav ena najboljših kar jih je sploh videl. Avtor se j-* "» vseh nastopajočih umetnikih najlaekaveje izrazil. Predstava se vrSi za abonma reda C.
»!fas gospod Sapnike To izvrstne v letofaji dramski sezoni največkrat odigrano francosko komedijo ponovi ljubljanska drama posrednjič v letošnji sezoni v nedeljo dne 18- t m. zvečer ob 20. uri pri znižanih ljudskih dramskih cenah.
Poslednja dramska premijera letošnje sezone bo sredi prihodnjega tedna. Vprizori se igra »Sveti plamene v režiji g. Milana SkrbinSka. Več o tem delu, ki se pravkar zelo mnogo igra po svetu, prihodnjič.
Opera
V soboto se bo pela Bravničarjeva opera »Pohujšanje v dolini Senrflorjanski«. Duhovita farsa Ivana Cankarja ter «iriQi« nalna glasba mladega domačega kompuni* sta sta dosegli pri nedeljski premijeri ve« lik uspeh. Nastopijo: gg. Betetto, Kovcč. Janko, Mohorič, Grba, Gostič, Pečck, Pov« he, Simončič, Perko, Sekula, ga. Staller« Stotter kot gost, ga. Medvedova, ga. La« latkova, gdč. Španova in drugi. Dirigent g. Neffat, režiser g. Debevec. Predstava se vrsi za abonma E.
V nedeljo zvečer se vprizori Leo Falla opereta »Dolarska princesa«. Delo se odlikuje po melodijozni glasbi, živi v e» bini, plesih itd. Lepe, bogate obleke nasto* pajočih bodo tvorile poglavje zase. >Iasto» pijo: Cauder g. Povhe, njegovo hčerko Alice poje ga. Poličeva, nečakinjo Daisv ga. Ribičeva, sansonetko Olgo ga. Balat« kova, miss Tomson gdč. Strniša, Fredvia g. Gostič, Hansa g. Drenovec, Dicke g. Peček, Toma g. Mohorič itd. Sodeluie iN lokupen baletni zbor. Plese sta naštudirala gg. Golovin m Povhe. Dirigent g. Svetel. Predstava se vrši izven abonma. Predpro* daia vstopnic pri operni dnevni blagajni.
Iz Celja
—c Koncert pevskega društva »Svoboda«. Preteklo soboto se je vtšoI v Celjskem dom« koncert pevskega zbora tiikaJŠrrje ^Svobode*. Zbor ie nastopil korripletno z 41 pevci, ki jih ie dovršeno izvezlhal pevo-vodtja g. Orfl Presreli Koncert Je pokazaJ, da se je zbor od za/imega nastopa si2no i2»popomil in da se lahko kosa z vsakim delavskim, pa tuđi meščanskim z^borom. Kar se tiče sporeda, so vse pesmi imponirale cirdi irbirčrieišnm okusom, zlasti so se odlikovale V. Novaka »Sanak spava« m ruska narodna »Dvanajst razfboinflkov«, v katerih se je zlasti i-zkazal g. Kobila s PT^etrern bariton - sofom. Tudi ostale točke so bile podane v lepi harmoniji m so Jih morat? pevci več ponoviti. V nedel:n 18. maia priredi *6^bodac koncert z istim ^r^redom v Storah pri »France^rjo«.
—c Proslava 6(Hetnlce Prostovoljnega ga« sitnega društva v Laškem. Prostovoljno ga-saLno drusrvo v Laškem bo proslavilo svo4 GOletni obstoj v zvezd z Zveznim rietom J. G. Z. v Ljubljani dne 8. in 9. junija v Laškem. Spored je sledeč: V nedeltio 8. w>« rrtte: Sprejem gostov pri opoldanskih vlakih v Laškem, razstava gasil, orodia od 14. do 16. ure, med tem promenadm! koncert v kopališkem parku, nato sprejem telovadcev - gasilcev in drugih gostov na kolodvoru ob 16. tn 16JO, ob 17. glavna skušnja za vaje s sekiricami, ob 30 uri zfrifaJSče gasilcev na telovadisču, kjer se bo formirala bafcljada kuTrricam, po baklja-de slavnostna seja Prostovoljnega gasilnega društva Lasico. V ponedeljek 9. Junija* ob 4.30 budnica pn mestu, ob 7.15 in 7.18 sprejem gostov na kolodvoru, ob 8. se bo formirala povorka na telovadišču, ki bo krenila na Glavni tng, kjer bo pozdrav mestnega žnjpana in govori zastopnikov oblasti in gasilcev, ob 10. uri istotam sv. masa in blagosfovirtev gasilnega avtomobila, nato defilacija, po obedu ob 14.30 proste vaje s sekiricami in nato v kopališkem parku velika veselica z izbranim sporedom. Odobrena je poJovičma vožma in naj vsak udeleženec pusti na odhodu i postaji žigosati cei vozni Hstek z mokrim žigom, nakar bo veljaj Listek tudd za povratek.
Štev 111
»SLOVENSKI   NAROD*, dne 16. maja 1930.
Stran 3
Dnevne vesti
— Oeškoalovaako odlikovanje. Preaident Maaarvk je odlikoval z redom Belega leva V. stopnje za vojaške zasluge našega vojnega atašeja v Pragi kapitana I. klase Ivo Konjarja.
— Strokovna tekstilna šola t Kranju.
Ing. dr. Franjo Kočevar je objavil v »Slov. Narodu« z dne 5. t- m. daljši članek, v katerem je pojasnil velik pomen strokovne tčksti&ie gole v Kranju za našo tekstilno industrijo. Pohvalno je omenil prizadevanje župan*:vđ v Kranju, katerem" gr? glavna zasluga, da se je pričelo na prostoru kranjske Mestne hranilnice že pred leti graditi poslopje za tekstilno Solo, ki je v glavnem že dograjeno. Izrazil je željo, da bi bila strv kovna tekstilna sola v Kranju čim prej definitivno otvorjena, da bi se mogel redni pouk pričeti že g šolskim letom 1930-31. Ta želja je zdaj izpolnjena, kajti trgovinski minister je podisal odlok, s katerim se otvori v Kranju državna strokovna tekstilna šola. Kranj izgubi sicer z istim odlokom pu-Skarsko Solo, ki bo premeščena v Užic*, toda veselje nad otvoritvijo etrovne tekstilne sole zato ne bo nič manjše. Vest o ustanovitvi državne strokovne tekstilne Me v Kranju bodo sprejeti naši gospodarski krogi z velikim zadovoljstvom. Želimo novi šoli, da bi čim uspešnejše delovala in da bi prihajali iz nje temeljito izobraženi mladi pijonirji našega gospodarstva.
— Izgledi sa letošnji tnj?ki promet. Po podatkih od6eka za turizem v trgovinskem ministrstvu se vidi, da bo letošnji tujski promet v naši državi rekorden. Mnogo bo pripomogel do izredno ugodna tujsko - prometne sezone vsesokolski zlet v Beogradu. Informirani krogj računajo, da pride letos v našo državo nad 500.000 tujcev. Lani je pose ti !n našo državo okrog 400.000 tujcev, leta 1927 pa komaj 280.000.
— Ekskurzija naših agronomov v Nem-SJo in na Češkoslovaško. Slušatelji poljedelske fakultete v Beogradu in kmetijskega odseka zagrebške fakultete odpotujejo koncem šolskega leta pod vodstvom svojih profesorjev na ekskurzijo po Češkoslovaški in Nemčiji, da se seznanijo z modernimi polj<y delskimi metodami. Med drugim poseiijo tudi veliko razstavo v Kolnu, katero priredi nemška kmetijska družba. Da se ekskurzija omogoči, je dalo kmetijsko ministrstvo 100 tisoč Din podpore.
— Mednarodna liga letalcev v Beogradu. Na pobudo nekaterih naših letalcev je bila ustanovljena tudi pri nas sekcija mednarodne lige letalcev. Namen lige je čim bolj zbližati letalce vsega sveta in organizirati med svojimi člani letalske tekme.
— Lokomotive na račun reparacij. Sarajevska železniška direkcija je naročila na račun reparacij iz Madžarske 35 lokomotiv za potniške vlake. Nekaj lokomotiv je že prispelo v Sarajevo.
— Na letošnjem jubilejnem tiiibljanskem
veiesejmu, ki bo od 29. maia do 9. junija, bo cudii razstavni prostor na prostem po-poki.oma zaseden Tu bodo med drugim razstavliJene sledeče gaa?'1 '"osrti- skupine poljedelskih sfcrodev, rruraski stroji in k lokomotive, rjomodarmeniki, tovorna avtomobili in avtobus, avtokaToseri-je, jeklene knrtstni'kaiie. kleparski stroji, aparature za avro-geno varenje, stavbni materijal, poljske postelje, netpremočlđive odeje, šotori in vrtni dežniiki ter zvonovi. RazstaviBalci praktičnih novosti in predmetov, kri odda-jafo svoje vzorce na drobno, bodo letos razvr^čerr! pod pisanimi solčufki v glavnem drevoredu na zabavnem oddelku sejmišča.
— Občni zbor Slovenske Matice za leto 1929. bo v društveni posvetovalnici v hiši Slovenske Matice, Kongresni trg 7, dne 2. ftrrrtfa ob 20. z dnevnim redom: poročilo društvenih fu n<kci Jon a rj ev. volitev odbora (devet članov) In nadzorstva (treh članov) ter slučajnosti. Gibčnega zbora se morejo cdeležiti častmi člani, pokrovitelji, usta no v-mTk? in dnrštveniki
— Kupol te avtomobile m motorna kolesa na letošnjem velesejma v LJubljani, ki bo od 29. mala do °. tarife* le tu se b3 kupcu nudila naiurljša prilika pregledat: vse in kiapit; orto, kar mu prija. RazstaVjenlh bo v posebtnem obsežnem paviljonu nad 200 avtomobilov jsn motomfh koles vsakovrstni svetovnih znamlk.
— Sledovi dfluvfjaine&a medveda. V neki jarni blizu S^nde»nca pri Gospi ču je nedavno našel profesor Rosandić ostanke di-hrvijalnega jelena. Dr. Kodi, let zagrebškega geološkega instituta ie ugotovil, da gre res za sledove dttirvrjataega Jelena. Profesor Rosandač je nato nadaljeval raz-fs^rovatria fcn je naletel te dni v jamfi Hiru Gračaca na celo cko-stje dmrviialmesa medveda. V Gračac odpofcuiie sedaj dr. Koch sam da prouči zanimiva od/kritja.
— Ita Rma le morala rudi t Sarajevo
dajati avtograme. Poročali smo že. kako trfuntfalno ie M a fta Rfina siprejeta v Zagrebu in Sarajevu. Sarajevski Itsrtl poročajo, da je morala ftKfi v Sarajevu dajati avtograme kar »na debelo-*. Zla-rti se ie za nie>ne po<4prse pnWa m!a<Jimi. Neka Ti»5e-n1ca io >e pros?4a. na i se p^dp^e v siko lcTtftzieo. ne4ci <K$ak pa. nai Tta nam^e naslednje: *M1ajdejrrm in »!n^^čnermi Bosancu — !*a Krna t tnrien spomrTi!« Neka knTOulrJTTtria dama * flti rjoMoriila jrp peft cvctfa m jo prosfra. nai se za »anrjon-fcirrrgo- podipise na nieoo fotografijo.
= Finska    drsava »a udeleži letošnjega
jubilejnega velesejma v Ljubljani ^firijahin v posebnem paviljonu z označbo >0c. Zastopnik finskega izvoznega urada v Helsing-foreu je bil osebno v Ljubljani !n je uredil vse potrebno. Zagotovil je sejmski opravi, da zgradi v prihodnjem leto Finska svoj lastni državni paviljon. Letos razstavi večje
Število finskih tvrdJk gumijeve tedHke, zlasti galoše in snežne Čevlje, športne potrebščine (smučke in sanke), tekstilno blago, celulozo, originalne finske pletenine, mlekarske stroje (separatorji), ribiške potrebščine itd. Opozarjamo zlasti interesente, ki ee zanimajo za prevzem aaotopgte*.
— Vreme. Vremenska napoved pravi,, da bo lepo vreme. Včeraj je bilo Se po vseh krajih nase države oblačno in deževno. Najvišja temperatura je znašala v Skopi ju 22, v Zagrebu in Splitu 20, v LJubljani 18.6, v Sarajevu 16, v Beogradu 17, v Mariboru 16.8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.8 mm, temperatura je znašala 8. 2.
— Nesreče in nezgode. Janez Majcen, posestnik iz Poija pri Kočevju, je padel s kozolca in se precej močno pobil na glavi. — Jakoba Modrca, r>osesrnakovega sina Lz Strahomenja, je povozil neznan kolesar in ga precej poškodoval. — Ludvik Bradeško, delavec te Kranja, je padel s kolesa in se potolkel na glavi. — Janez Benedičič vz Cepuija, občina Selce nad §kofk> Loko, je doma pomotoma pil jedko tekočino in za-dobil nevarne notranje opekline. — Karo! Novak, zidar iz Šent Vida, je padel s kolesa in se udaril na jrlavo.
— Velik mlin pogorel. Te dni je v Suku-laju v Banatu pogorel parni mlin posestnika PetTa Rirppeintiiala. Čeprav so prispeli gasilci iz Suknlaja in bližnje okolice takoj na pomoč, se rim ornja ni posrečilo zadušiti. Mlin je s skladišči vred pogorel do ta!. Zgorelo je tudi okoli deset vagonov žita in moke. Škoda zanaša dva milijona dinarjev. Nesreča je posestnika tem huje prizadela, ker je 1. aprila potekla pogod(ba glede zavarovalnine, pa je Ruppenthal ni pustil obnoviti.
— Zaradi umora liubčka obsojena na devet let težke ječe. Pred splitskim sodiščem se je te dni zagovarjala Fedora Dumanić, kj je umorila svojega l.rubčka Nina Ra-denka. Fant se je hotel dekleta odkrižari, toda Fedora se ni hotela ločiti od njega. Zvabila ga je na svoj dom, se ž njim sprla in ga med prepirom z nožem zabodla. Po zločinu se je sama iavida policiji. Sodišče jo je obsodilo na devet let težke ječe ter izgubo drzavlianski-h pravic za vse življenje.
— Beg treh nevarnih razbojnikov fz Nove Gradiške, Iz zaporov v Novi Gradiški so te dni pobegnili trije nevarni razbojniki in sicer Pano Novakovič iz Markusice pri Vinkovoih. ki je bil obsojen na 8 let težke ječe, Maro Zivković iz Podigorača, obsojen na 20 let težke ječe, in Anton Serp iz Vojvodine, obsojen na 8 let ječe. Begunci so v kaznitlnici ukradli puško in brez sledu izginili. Orožniki so v gozdu Cermčka Šuma Serpa, ki je imel puško, že prijeli, do-čim o ostalih še rt} sledu.
— Letalska nesreča pri Sarajevu. Včeraj se je na Rajlovačkem aerodromu dvignil s »Potezom« podnarednik pilot Vidoje Mandlč iz Už<ic. Nekaj Časa je krožil v zraku, ker pa je pihal hud veter, je hotel pristati. Burja pa je letalo zagrabila in ga treščila na zemljo. Aparat se je z motorjem zaTil v zemijo, pri čemur se je Man-dić občutno pobil na gilavi. Prepeljali so ga v bobico.
SIROTA Z MILIJON!
danes
— Trgovina z dekleti v Bjelovaru. B;e» lovarska policija je prišla te dni na s«cd podjetni družbi, ki je kupčevala z dekleti. Policija je že delj časa nadzorovala neke* ga sumljivega tujca, ki je obiskoval samo nočne lokale in javne hiše ter se največ družil z natakaricami in služkinjami Tujec je razpolagal s precejšnjimi svotami de. narja, plačeval je dekletom zap rek in tudi dolgove. Prigovarjal je dek'etom, naj pu* ste službo in naj raje pojdejo • Skopi ie, kjer jih čaka dobra služba s brano il» 3000 Din dohodki mesečno. Nekaterim je dal celo predujme. Več de<let mu je res n.i-sedlo in so odšle v Skoplje K*j se je ž njimi zgodilo, ni znano. »Cer »e več deklet neke večje kavarne v Bielovaru te dni lastniku odpovedalo službo, je ta sum1 ji. vega tujca ovadil policiji. Policija je tuj. ca, ki se je izdajal za Bra iS a Jovanovića iz Velike Gradiške, aretirala. Mož je zatr* jeval, da je iskal dekleta za neki večje podjetje v Skoplju. policija pa je ngoto* vila, da je podjeten trgovec z dekleti. Aretirala je še tri njegove so*rui!nike in sumliivo štiriperesno dete'jico izročila so* dišču.
Iz Llublfane
—Ij Regulacijska, olepševalna in adaptacijska dela v Ljubljani. Zadnje čase v
Ljubljani pridno zidajo, popravljajo in adaptirajo. Popravljajo ulice in trge, pre-beljenih je bilo več poslopij, ponekod pa tudi adaptirajo in preurejajo hiSe in lokale. Veliko pozornost vzbuja, zlasti adaptacija trgovske hiše Samec na Mestnem trgu. Tvrdka bo svoje poslovne lokale modernizirala in uredila tako da bodo odgovarjali zahtevam modernega prometa. Adaptacijska dela vodi stavbna tvrdka Tonniea. — Kiosk na Valvasorjevem trgu, ki je določen za trafiko, je že dograjen. — V Prešernovi ulici je tvrdka Reicber in Turk povečala in adaptirala svoje lokale. V enega novih lokalov se je vselila podružnica znane mariborske tvrdke Legat s pisalnimi stroji. — Znana tvrdka s kotuhovioo Filip Bizjak aa je preselila iz Seienburgove ulice na Krekov trg/, kjer je preuredila lokal trgovine Kari TiUovih naslednikov. — Zadnje čase so začeli popravljati in regulirati tudi Go-sposvetsko cesto. Uredili so kanalizacijo, izmenjali stare preperele cevi z novimi in cesto posuli z gramozom, katerega je povaljal in zdrobil mestni valjar. Cesta je Mla temeljitega popravila že davno potrebna, kajti avtobusi, ki vozijo na progi Ljubijaua-St. Vid, so jo zelo razrili. Sedaj polagajo pri >Evropi« robnike. — Te dni popravljajo tudi hotel »Tivoli«, ki je bil popravila že potreben.
—U Z naših čast m ulic Zadnje dni se popravija Dunajska cesta. Tostran Železniškega tira popravljajo kamniti tlak, od Sv. Krištofa daije so pa cestišče posuli z gramozom, kolikor ga ie bilo v ta namen ob cesti pripravljenega. Na Gosposvetskd cesti je v akc® cestni valfiar, da bo cestišče izravnal jn izjgladil. Lani napravljeno cestišče v Vegovj udici ima številne večie in manjše kotanje, ki jih je treba zasuti. V Tomšičevi ulici je v jako slabem stanju železni pokrov nad vodovodno uro. Da se preprečijo nesreče, je poprava mibo potrebna.
—kj Današnji rft>8 trg je bij z domačimi ribami bolj slabo, z morskimi pa razmeroma Še precej dobro zalofen. Prodajali M sardelice po ln. skonubri po 24. čepe po 33 in maride po 16 Din kig. Naivečje povpraševanje le bilo po skombrih in sardelicah. Od domačin rib so prod a »al j na trgu pečenke po 15, karpe po 30 do 35 in Ščuke po 35 do 40 Din log. Žabje krake so prodajaj po 1 do 1.50 Din komad. Kupčija z ribami je bila zelo živahna.
—tj > Ramper.« Danes ob 4-, pol S. in °. zvečer bo predvajala ZKD v kinu Ljufo-Hanski dvor premiero filma »Ramper'. ki nam v napetih prizorih in zanimivih slikah predočuje usodo drznega letalca in raziskovalca severnega tečaja. V glavni vlogi Ranrperja nastopa slovitj umetrrk Paul \V e g e n e r. Hlm se predvaja samo danes pri zgoraj omenjenih predstavah ob najnižjih ljudskih cenah 2.—, 4.—, 6.— in 8 dinarjev. Nihče naj ne zamudi te;:a sporeda.
—Ij Pevsko društvo -»Sava« v Ljubljani priredi v nedel?o dne \S. maja izlet v Pekel. Zbirališče ia glavnem kolodvoru ob 7.15. V shrčaju slabega vremena se preloži izlet na eno poznejših nedelj. Vabi odbor.
—Ij »Ljubljanski Sokol« vabi svoje članstvo, da prisostvuje društveni javni telovadbi, kj bo v nedeljo 25. t. m. v svečanem kroju. Zato opozarjamo, da si vsakdo nabavi pravočasno novo čepico, odnosno pusti s-taro popraviti (cena novi čepici okrog 45 Din, popravilo stare 20 Din), nadalje novi predpisani monogram za pas in kokardo za čepico. — Vse navedeno se dobi v pisarni »Jugoslovenske Sokolske Matice^ v Narodnem domu v prejšnjih saveznih prostorih. Zdravo! — Odbor. 32on
SIROTA Z MILIJONI
Pretresljiv roman usode lepega dekleta, ki ne ve, da je dedinja milijonskega imetja.
Prvič v slovenščini! Začel izhajati v 20. itev
•ROMANA«
Tednika   za vse
Zahtevajte
prospekt!
V trafiki ali pa pri upravi
LJUBLJANA Breg 10.
1stev. din i
2
i din       Ste v.
71M
—lit Mestni avtobus na progi Ljubljana -Cerkbe-Krani bo od 17. t. m. dalje zaradi spremembe železniškega voznega reda odhajal iz Ljubljane zrjutra! ob 6. uri kakor do sedaj, popoJdne pa ob 13. uri namesto ob 13.30, torej pod ure prej. Iz Kranja pa bo odhajal protii Ljubljani zjutraj ob S.40 popoldne pa ob 16. uri. 683 —Ij Nepreviden mlad voznik. Tomšičeva ulica veže Pogansko cesto s Cesto na Ko-deljevo. S Poljan pada v kratkem in tem buišcm bregu protd Prisilni delavnici- Včeraj dopoldne je pripeljal rrrhd fant voz opeke po Poljanski cesti in toentf z vozom v Tomšičevo ul-ico. Tedaj pa je voz stekel navzdol in prisilil konja, da sta morala tmdri teči. kar nista več obvladala voza. V biipu je bil levi konj potisnjen med voz in visoko skladanico opeke. Goltanec mu ie tiščal ob opeko in ie bila nevarnost, da se zaduši. Voznik ie zače! k^catj lkidi na pomoč. Prihiteli so loi s trudom re&ili lepega Konia rz preteče smrtne nevarnosti. Tako se godi. če se voz po klancu navzdol ne zavre.
—Ij Sokol Šiška priredi v nedeljo IS. t. m. iztet na Škofljico. Odhod ob 8. zkrtraj izpred dolenisikega mosta cez Orle. ob 12. kosilo, ob 3. rjopoldne nastop vseh odsekov. Po nastof*] veseHca s plesom pri z. .Tavor-mku.
—In Samomorilna kandidati ni a Včcrajr popoldne so prepeval« v bokiico Martjo P., stamrjočo v barakah na Pnrlah, ki je v samomorilnem namenu pila tizol. Mariia, ki si ie že en&rat hotela končat?! živrienle, ie todi to ggj že teven nevarnost._
Iz Laškega
— Materinski dan proslavi žensko dru-sbvo »Bla«o. srce« v Laškem s sodelovanjem P. R- K. v nedeljo dne 16. t nv Do-poidan se bodo ra<za>ečevaJe cvetlice no mesto, ob M. t»ri pa se vrši v SoK prireditev. Na pro^amja so: slavnostni govor, deklamacije, prizore*! m pejte. Na predvečer, to je v soboto, dne 17. t_ m. se predvaja v laškem kano fTbn »Mati«.
Prt izpito.
— Kakšna ie najhujša kazen za dvo-ženstvo?
— Dve taSči, sotpod profeeos.
pravi
: FRANCK
vedno
odlična kakovosti
Ita Rina je prišla
Snoči je prispela v Ljubljano, kjer ostane dva dni — Prisrčen sprejem na kolodvoru
Ljub'ianj, 16  maja. — Nameravala sem priti juri m bi vam
Ze zadnjic, ko je potovala v Zagreb, smo pravočasno sporočila, toda brzojavili so jo pričakovali na kolodvoru. Pa smo odšli     mi, da se moram takoj vrniti.
— Kam odpotujete iz Ljubljane?
— V Berlin. V Ljubljani ostanem samo dva dni.
Tako smo prišli do vratarja, ki pobira
\ o/ne listke. Kje je vozni listek? Pred vratarjem nastane gneča. Ita rima lšCe nei * vozno po torbici, pa ne najde listka. Situ^ acijo je rešila neka gospodična, ki je strogemu vratarju zabrusila, da bo ie verjel, da se ni pripeljala brez karte. Vratar ne more biti strogo uraden, če pride filmska zvezda. Pobiral je karte samo od tistih, ki so mu jih sami dali. Pred kolodvorom je Ito sprejela druga skupina, ki ni mogla na i peron. Živio! Živio Ita! Dokler >e ni od. ' peljal avto v Rožno dolino. —z.
Vse za denar -
Vatikanska država ie kakor vsaka
država vir dohodkov. Človek bi mLO\ da Dapeževi rxKik>žTriki vsaj s r>r>ved-n;rni davki ne bodo tako obremenjeni. \akor so državljani drugrih držav, ki morajo šteti tepe denaTce v blagajno Jr?avnih monopolov, v resnici se pa papeževa država tudi v tem nog edu ne razlikuje od drugih. Takoj no Hsta-novftvi so obvestili prebivalce vatikanske drŽave o določbah italijinskev ga tobačnega rm>noT>r>la. Vatikanski državljani so lahko doslej nernoteno kn-r>ovaIi tobak zunaj m nobene carine jim ni brlo treba plačevati. Vatikai«ke oblasti so zahtevate samo, da je jvo-ženi tobak Tes za osebno porabo.
Ker m je pa trgovina s tobakom m tobačnimi izdelki neverjetno razvida, je vatikanski gospodarski nrad ;>k'ertri prevzeti tobak in tobačne izdelke v lastno režijo in jih prodajati rx> konkurenčnih cenah. Vatikanska država računa, da bo imela od trgovine s tobakom verik dobiček. Obenem nameravajo vatikanske oblasti izdati naredbo, no kateri se bo tihotapstvo tobaka kaznovalo z zaporom do 3 let in denarna sr/obo do 15.000 lir.
z dolgimi nosovi. Ita Rina se je peljala čez Maribor, Ljubljane še pogledala ni. Sušs ljalo se je sicer, da pride gotovo tudi v Ljubljano, toda filmski ljudje so kapricioz« ni in kar lahko bi se zgodilo, da bi se Ita Rina tudi odpeljala nazaj samo mimo Ljubljane. Zato nismo prav verjeli, ko je
SIROTA Z MILOONI
izšla
plakater kina Matice nalepil v izložbah ki* na v Šelenburgovi ulici plakate: »Ob 8. uri zvečer pride v Ljubljano Ita Rina. Pozi* vamo občinstvo, naj se udeleži sprejema na kolodvoru!« Matica nas je torej kar pozvala. Vendar se mi zdi, da ne kaže ob takih prilikah ljudi pozivati. To diši ne* kam uradno. Pozivamo, da se zglasite ob tej in tej uri v tem in tem uradu —
Kljub temu se je zbrala na kolodvoru in pred njim množica mladih ljudi; moška mladina je bila bolj častno zastopana, ka» kor ženska. Pojdimo raje na kolodvor, so rekli vsi, ki so promenirali po Aleksandro* vi in šli so. Pa se marsikdo drugi bi prišel, če bi bil pozvan, pa kaj ko so nabili pla* kate tako pozno in so jih čitali samo oni stalni gostje Selenburgove ulice in Ale* ksandrove ceste. Pred prihodom vlaka zato ni bilo gneče, pač pa potem, ko smo se vsi zrinili pred vagon, v katerem je bila Ita in pa potem, ko je sedla v avto in smo ga obkolili. Smrtno nevarne pa gneče kljub temu ni bilo.
Na peronu smo se spraševali, ali pride ali ne.  Celo njena mamica ni  vedela, ali
pride ali ne pride. V pričakovanju smo b»H vsi, čeprav smo skrivali, da nam je vseeno. Končno je prisopihal brzovlak. Kje je Ita Rina? Gneča pred vlakom je bila vedno večja in se je pomikala od vagona do va* gona. Potniki so prišli iz kupejev in začu* d eno gledali množico pre; vlakom, ki je imela oči uprte v okna. Tu pa tam je ne* strpnež naglo vprašal, kje je Ita Rina. SK* šal ga je neki zagrebški Žid in pogruntal, zakaj smo prišli na kolodvor, pa nas je
presenetil: Nije došla, nije došla, ostala je v Zagrebu! Obstali smo pred vagonom, ko se je pa sumljivo nasmejal, smo vedeli, da se šali. Tako smo se prignetli do enega zadnjih vagonov I. razreda, kjer je gledala skozi okno Ita Rina in 9e smehljala s sop* kom v roki. Živio Ita Rina! Živio! Scgia je najprvo svoji sestrici v roko  Mamica je
ni dosegla s tal. Odšli sta v vagon, kjer sta se prisrčno pozdravili z Ito m ji po* magali. da je pobrala svojo prtljago.
Ko je izstopila, smo jo obkolili novi* narji. Sestra, mamica, prijateljice, vse je moralo v stran. Ita se je obračala n nas pozdravljala. Videti je bila utrujena. Mor; da bi se pa le kaj razgovorih mimogrede.
— Strašno sem utrujena od vožnje, toda jutri se snidemo in se pogovorimo. Jutri, mi bi radi že danes. Med tem so nas ze izpodrinili drugi. Njeni prijatelji in prija=>
teljice so jo pozdravljali, dokler je ni pri* jela sestrica pod roko in jo odpeljala na: prej. Mamica je ostala kar zadaj, ni mogla do hčerke skozi gnečo.
— Pozno smo dobili brzojavko, da pri* dete Sok; ob 5. uri.
Kaj se zahteva
od gentlemam
Poglejmo, kai zahtevajo ženske od galantnih moških. Ceiih 14 zapovedi jim servirajo hi vse naj bi r7*x>iiifl oni
ki hoče biti v njihovih očeh nravi kava K r.
I. Če govori z damo, se mora go-snod vedno odkriti. To velja tudi za plešas-te gospode. Odlcrtri se je treba oovsod. tudi v vagonu in av^ornormn.
Z. V restavracij, kavarni itd. mora željo svoje dame sam sporočiti natakarju — ona tega ne sme storiti.
3. Če pride dama pozno na sestanek, se pravi kavarn* samo nasmehne. Smehlja i ie lahko troek. ne sme oe bHi ironičen.
4. Če odhaja od rotoe ati prtrraja k mizi, kjer sedi on. mora on vedno vrtati, čeprav je Mla dama odsotna samo
trenutek.
5. V njem oH^ttrosri ne sme govoriti o trgovskih noslih.
6. Ne sme ležati (to velja menda za zakonske može), kadar ona s*ori efc sedi.
7. Kadar ona odhaja, io mora poMr> biti bocJrsl da n poljuba roko, ari pa kaj drugega, kakor }e pač stopnja OT^ate^f}-stva.
8. Pravi kavalir ne sme pozabrti na mala darila. To velja rodi za zakonske može. ki radi rjozahiio na darila svotim ženam.
9. Moški mora pokazati tu pa tam Ihihosumnosit. ne sme pe ničesar diktirati na njen račun.
10. Ne sme čakati, da zakiiČe dama, temveč mora sam kHcati.
II. 0 nieni prijateljici lahko trdi. da ie lepa. toda ona je vedno le-pša.
12. Ce pelje damo v avtomobrlu. rte sme odrrreti vrarc m čakati, da dama
izstopi, potem pa zakKcati >klan>am se< aH »na svidenje«, temveč mora hitro skočiti iz avtomobfra. odpreti vratca in nornagati dami izstopati.
13. Kadar hodi z njo, se ne sme ozirati po dmg»fh, čeprav ga Se tako mikajo.
14. Samomor v prisotnosti dame je netaktnost. Počakajmo, da dama odide, potem se na počimo. Včasi lahko vzamemo damo tudi za ženo, kar ie tu pa tam eno in isto.
Darujte
za
♦SLOVENSKI   NAROD«, dne 16. maja 1930.
Stev. 11!
Mrlič je bil on
Mladenič, ki je sedel pri oknu nabito polnega kupeja v brzovlaku. prihajajočem iz Francije, je sanjal o svojih zadevah.
Vračal se je iz Španije in na poti je fcd že več dni. Zdaj se je bližal domu, malemu mestecu Remonta. Ze Štiri leta m bil doma, čeprav je imel tu brata, nevesto, nekaj sorodnikov in mnogo prijateljev, ki ga bodo gotovo začudeno sprejeti kakor človeka, ki je bil že davno pozabljen.
Mladi inženjer Gino Bianchi je bij eadak svoje vrste, kakor so več ali manj vsi oni. ki se pečajo z eksaktnirm vedami Ves čas ni pisal domov.
Udeležil se je bil svetovne vojne ln bU je ujet Poskusil je po zgledu junakov pustolovskih romanov pobegniti in srečno je prispel v Barcelono, kjer je kot inženjer elektrotehnike prav lahko dobil dobro službo in ker je znal uveljaviti svoje zmožnosti in izkušnje, so mu plačo kmalu zvišali. Nekakšen instinktivni odpor do pripovedovanja svojih zadev in strah pred oblastmi (saj je b3 begunec) mu je branil pisati sorodnikom in znancem in jih obvestiti, da je še živ.
Življenje daleč od svojcev v mestu, kjer ni poznal nikogar, kjer je bil zapuščen in pozabljen, se mu je zde'o spočetka zelo težko. Posebno hudo mu je bilo. ker ni dobil v Barcelono nobenega pisma od svoje neveste Fauste, ki mu je pisala v ujetništvo skoro vsak dan. da bi lažje prenašal bridko usodo ujetnika.
Bila so dolga pisma, polna nežnosti in skrbi zastran njegove usode. Dan za dnem mu je pisala, kako težko ga pričakuje.
— Ce hi bil ranjen, bi znorela, — mu je -pisala Fausta. — Ce ne bo mesec dni nobene vesti od tebe. postanem popotnica ljubezni in iskala te bom na koncu sveta. Ce bi umrl, bi bilo tudi mojega življenja konec.
V barceloni so ga ta pisma nekaj časa vznemirjala in podžigala njegovo ljubezen, pozneje so pa vzbujala v njem tisoče dvomov. Da bi dobil vsaj od Fauste kratko obvestilo, da bi mu vsaj napisala: Težko te pričakujem, še vedno te ljubim, tvoia sem in ostanem... koliko veselja bi mu napravila, vsi dvomi bi bili razpršeni.
Ko je bila vojna končana in ko so meje zopet odprli, je zaprosil Gino Bianchi za potni K s t, da poseti domači kraj. Hotel se je oženiti s svojo Fausto in vrniti se v Španijo, kjer je imel zelo dobro službo. Med vožnjo se mu je naenkrat zazdelo, da je drug človek, da je njegova duša prerojena. Vse je videl v drugačni luči, novejše, izrazitejše, pa tudi nekam ironično.
Pa tudd on se je bil izpremenil. Postal je suh, na obrazu so se mu pojavile gufre, lasje na sencih so osiveli.
Dolga in naporna vožnja ga je končno premagala. Nekaj ur pred ciljem jc zaspal sključen pri oknu v vlaku. Na vsaki postaji se je za nekaj minut zbudil.
Na neki večji postaji ga ie prebudil prodajalec no vin, ki ie stal blizu odprtega okna in kričal. Gino Bianchi je vstal, nagnil se je skozi okno in kupil tri znane dnevnike. Površno jih je prelistal, kajti spanec mu je lezel na oči.
Med rodbinskimi vestmi je zagleda t tudi svoje ime, toda njegove oči so begale po drugih vesten. Saj je to ime zelo pogosto in običajno. Vendar mu pa radovednost ni dala miru. dokler ni znova prečita! dotičnega naznanila: — Jutri ob desetih se bo brala v katedrali maša zadušnica za inž. Gino Bianchl-jem. ki je padel za domovino. Vse poizvedovanje po umrlem je ostalo brezuspešno. Torej je jasno, da je padel na bojišču, žalujoči ostali: Odvetnik Peter Bianchi. brat. Fausta Carmi, nevesta. Sledrl je datum in ime njegovega rojstnega kraja.
Gino Bianchi se je zagledal skozi oknu na zimsko pokrajino, potem ie pa znova prečital oznanilo počasi, besedo za besedo. Končno je vstal in odšel na hodnik.
Mrlič je bil on in jutri se bo brala zanj v katedrali maša zadušnica. Znova je vzel iz žepa novine in z drhtečimi rokami jih je razprostrl na strani, kier ie bilo črno obrobljeno oznanilo o njegovi smrti. Nasmehnil se je. Kakor vedno, se je tudi to pot odločil za čudaški izhod iz kočljivega položaja. V svoj rojstni kraj prispe inkognito in udeleži se maše zadušnice, brane za zveličanie njegove duše.
Ostal je čez noč v gostilni blizu kolodvora, kjer ga ni nihče poznal in kjer se ie vpisal nod imenom: Ludvik Bianchi, tovarnar. Zvečer je večerjal v skupni jedilnici, kjer .ie sedelo mnogo gostov. Pri sosedni mizi je spoznal lekarnarja, ki je imel lekarno blizu njegovega doma in ki ie navdušeno neka i razlagal debeluhastemu trgovcu. Začel ga je opazovati, da bi obrnil pozornost nase in se prepričal, da si ni več podoben. Lekarnar se je kmalu ozrl, nataknil si je očala in se zagledal vanj, potem je pa spravil očala nazaj in nadaljeval pogovor s trgovcem.
Gino Bianchi je bil zadovoljen s to preizkušnjo. Ker je bil utrujen, je šel zgodaj spat Zjutraj je vstal spočit in vesel. Skrbno se je oblekel in nekaj minut pred deseto je odšel v katedralo.
V cerkvi je bilo pritrjeno na gotskem svečniku med številnimi svečami oznanilo o njegovi smrti.
Za večni mir in pokoj duše inž. Gino B i a n c h i j a, padlega za domovino.
Cerkev je bila vsa v črnem in pred oltarjem so peli duhovniki žalne psalme. Pred oltarjem je stal sredi ogromnih sveč visok katafalk, pokrit s črnim, zlato obrobljenim suknom. Blizu kata-falka je klečala sključena in zastrta s žalnim pajčolanom njegova nevesta Fausta Carmi.
Fausta je bila še vedno lepa, v žalni obleki je prihajala njena lepota še bolj do veljave.
Ko so med evangelijem vsi vstali, je vstala tudi ona in zašepetala nekaj moškemu, stoječemu blizu nje. Gino Bianchi je spoznal v njem svojega brata Petra.
Bil je zelo vznemirjen. Kaj ni bilo docela naravno, da sta postala Fausta in Peter dobra prijatelja? Ta kraj in ta trenutek se nista zdela posebno prikladna za ljubimkanje. Sicer se je pa zdela vsa ta žalna pompoznost boli groteskna nego pretresljiva.
V njegovem srcu se je zdramila ljubosumnost Morda ie vse to samo maskirana žalost nad njegovo dozdevno smrtjo.
Ko je duhovnik kropil katafalk z blagoslovljeno vodo in molil za pokojnika, je šinila Ginu v glavo peklenska misel. Za hip ga je obšla izkušniava. da bi stopil pred oltar in povedal na ves glas vsem. da je še živ in zdrav, da lahko zavzame svoje prejšnje mesto in brani svoje pravice.
Toda ni se ganil, dokler cerkveni obredi nfso bili končani in dokler vsi niso odŠb* iz cerkve v modrikasto me-jrfo zimskega dne.
Pridružil se ie skupini radovednežev, ki so pasli zijala na žalujočih sorodnikih.
— Tale gospodična v žalni obleki je bfla pokojnikova nevesta, — je šepetal nekdo, ko je prišla mimo črno oblečena Fausta, za njo pa Peter s po-vešenimi očmi in klobukom v roki.
— Tale gospod, ki gre za njo. je advokat. To je pokojnikov brat.
Fausta   in   Peter sta pozdravljala ljudi in se zahvaljevala za sožalje. Ta čas se je približala zaprta kočija, j Gino Bianchi se je zdrznil, vsa kri mu I ie šinila v glavo.
— Zdaj je gospodična zaročena s j pokojnikovim bratom.
Te besede je poslušal brez začudenja. Kai mu ni bilo vse jasno že v cerkvi, ko sta si ob katafalku nekaj šepetala? Videl je. kako sta vstopila v zaprto kočijo, kako sta se stisnila drug k drugemu in kako ie zavila kočija za vogal temne urice.
Dolgo ie stal kakor prikovan. Končno se je težkih korakov izgubil v sivo meglo kakor da je padel v brezdno.
O gobavosti in gobavcih
Strašno praznoverje gobavcev, ki okužijo zdrave otroke misleč, da
s tem sami ozdravijo
Včeraj smo poročali, da imajo v Pragi primer gobavosti, katero je zanesel iz Argentine 50 letni delavec .lan Pravec iz Butovic. Zbolel ie on in najbrž bo zbolela tudi njegova žena. Gobavost je najstrašnejša bolezen in zato ni čuda. da je vest o gobavem delavcu v Pragi razburila vso češknslovaško javnost in da se zanimajo za podrobnosti tudi po drugih državah. Omenjeni delavec se je vrnil iz Argentine že pred desetimi leti. pa so se šele zdaj pokazale posledice okuženja. Začetkom letošniega leta je prispel v Prago in se oženil. Seveda se mu še sanjalo ni. kako strašnega spremljevalca ie imel na povratku iz Argentine.
Zdravniška veda .stoji pred to strašno boleznijo zdaj še brez moči in vsi gobavi ljudje so zapisani smrti. Gobavost pa napreduje v prvem stadiju zelo .počasi in zato se lahko pojavi šele čez več let po okuženju. V Argentini in drugih tropičnih krajih hodijo gobavi pogosto neovirano med zdravimi in vendar se epidemija gobavosti navadno ne širi. Gobavost, svetopisemska bolezen, je nalezljiva, leka proti nji pa zdravniška veda še ne pozna. Nedavno so inozemski listi poročali, da se je angleškim zdravnikom posrečilo sestaviti lek proti gobavosti v obliki nekakšnega olja. toda posledice se žal niso pokazale.
V »Narodnih Listvh« je napisal o gobavosti zanimiv članek nekdo, ki je bil nedavno sam v krajih, kjer je ta strašna bolezen močno razširjena. Mož pravi, da 'pomeni gobavost v krajih ob ekvatorju približno isto, kar pomeni pri nas prehlaienje. V tropičnih krajih Južne Amerike je mnogo gobavih, ki ostanejo v svojih rodbinah, dokler ne začne padati ž njih meso. Potem jih odvedejo na samotne kraje in prepuste njihovi usodi. In baš s takimi nesrečneži se je pisec članka v »Narodnih Listvh« prvič sestal. Naravno je. pravi, da napravi človek z golimi kostrrri v telesu in pogosto tudi z oglodano lobanjo zelo mučen vtis. toda človek se vsemu privadi. Težko bolni so zelo zlobni in skušajo okužrti zdrave, dokler še vidijo. To je neke vrste blaznost v zadnjem, smrtnem Stadiju bo-
| lezni. Naši zdravniki si še niso na jasnem, kako se gobavost prenaša — ali po zraku, ali z jedjo ali pa z osebnim stikom.
V tropičnih krajih vlada grozno praznoverje. Gobavi veru ie jo. da ozdravijo v trenutku, ko okužijo z gobavostjo zdravega otroka, češ da pre-neso s tem bolezen s sebe na otroka. Zato cvete v pustih. neciviliziranih krajinah trgovina z ukradenimi zdravimi otroci, katere prodajajo gobavcem, da rih okužijo. To so grozni primeri, ob katerih zastane Človeku kri v žilah. Odraslega otroka, včasih že 8 let starega, prineso h gobavcu z oglodanimi kostmi in golo lobanjo in ta živi mrlič zasadi svoje zobe v telo od groze drhtečega otroka. In baš s tem se prenaša gobavost. Gobavci grizejo in praskajo in tako prenašajo bolezen v kri. Dotični otrok je seveda zapisan enaki usodi, kakor gobavec, ki ga je namenoma okužil. Stepna policija včasi preganja take zločince, toda vedno iti vseh ne more. ker jih je preveč in ker se znajo dobro skrivati. Nekoč je po-liciia zasledovala gobavca, ki je ukradel otroka materi, zaposleni na plantaži. Ves dan so mu sledili skozi džunglo, končno so ga pa zasačili in takoj ustrelHi. Nnool zadavljenega otroka je imel v vreči, katero je nosil na begu čez ramo.
Gobavost je zelo zahrbtna bolezen, ki v začetnem stadiju ne .povzroča nobenih bolečin. Bolniku postane pepelast del kože na roki, nogi ali prsih in dotični del je docela neobčutljiv. Ce po-tipljemo gobovca na prizadetem delu telesa, imamo občutek, da tipljemo papir. Slično, kakor papir, šušti tudi go-bavčeva koža. Šele čez več mesecev ali pa tudi let odpade s telesa ne samo prizadeta koža, temveč tudi meso do kosti in s tem se prične razpad telesa. Pane ne krvave, pač pa strašno smrde. V krajih, kamor je že deloma prodrla kultura, imajo za gobavce posebne prostore z visoko ograjo, zvane le-PTOseriie. kamor jih zapro in kier umirajo. zunai stoji straža z nabitimi ka-rabinkami. Vsakega gobavca, ki bi skušal pobegniti, brez pardoua ustrele.
Jeseni   1. 1928   —   nadaljuje pisec
članka v »Ma rodnih Listvh« — baš v časn. ko smo bih v kraiih. k'er imavo več takih leproserij. se je pripetifo, da so sestradani in besni gobave preplezali v množicah visoke ograie. Vlnr*ge so postrelili. končno so pa morarli stražarji pobegniti. Gobavci so se podili za njimi in gorje onemu, ki jim je Prišel v roke. Gobavost se ie potem naglo širfla m končno se te no'av;lo neka i primerov tndi v presrohci Argentine Ruenos Airesu. Vlade vseh okoh-šk»"b renublfk so dale takoj zapreti vse ozemlje gobavcev. Prask- gobavec se ie vrml v domovino iz argentinskega mesta Tafi Viejo. V tem mestu je številna češkoslovaška kolon i ia. Cehoslo-vaki so zapo^leTri večmoma s pridobivanjem perroJeia. V Tafi Viejo se pa ne pojavita gobavost, kajti mesto leži daleč proti jngn pod ekvatorjem, torej na hladnem dem zemive. Zaneso jo iz. drugih krajev.
Vest o svetopisemski bolezni v Pragi je vzbudila seveda veliko razbupenje in največ se razpravlja o vprašanju, aH ne bo bolnik okužil poleg svoie žene še koga drugega. Fakt ie, da je celih 10 let nosil bolezen med ljudmi in zato okužen je m izključeno. Za Urjenje gobavost- nma potrebna samo dva bolnika, temveč v prvi vrsti bolezen podpira joče podneb*e, namreč vroče, tropično. poleg tega na zanemarjanje primitivnih načel higijene. Doslei ie ostala gobavost še vedno pri pnedinih primerih, razen če se jr pn i-vila v krajih z vročim podnebjem. Tako bo nedvomno tudi v Pragi. Že pred mnogimi leti se ie bate pojavila gobavost v Pragi. V bolnici so fmeli moža, kateremu ie pada4o meso od kosti Nedvomno ie Šlo za osamljeni primer gobavosti, ki se pa ni šnrila. Z gobavostjo je kakor z vsako nalezljivo rtolezrri-io. Ce bi bilo tako hudo. kakor mislijo nepoučeni ljudje, bi bili gobavci že davno raztreseni po vsem svetu.
Zanmivo je, da nesrečni delavec še zdaj ne sluti, kako strašno bolezen je prinesel iz ATgesrfcme. Mož rnisn. da ima samo naJezfjiv izpuščaj in da so ga zato izoftrali. Zdravnilri mu namreč niso hoteli poveda«ti. da je gobav, ker se rim smili. SIcer bo pa tak prej ali slej sam zvedel, kako strašna usoda ga je zadela. Bolnika lahko pošljejo v domačo oskrbo, kar pa seveda ne pomeni, da ga morajo. V Angliji n. pr. se lahko gobava neovirano kretajo. če so angleški državljani. Velike sitnosti bodo imeli vsi oni ki so z gobavim delavcem občevali Vsi bodo namreč skozi pet Itet pod zdravniškim nadzorstvom.
Žrebanje v drž. raz. loteriji I >wWalt o£f ast<
B      Vsaka beseda 90 pavr. Plača me lahko tuđi w znamkah.
Dne 12. maja so bile naslednje pri nas kupljene srečke izžrebane:
Din 2000.— št. 89.152
Din 17.979, 29.240, 46.636, 56.047, 67.575, 69.469, 77242, 87.251, 98.178,
500.— 19.126, 34.178. 46.648. 56.050, 68.720, 69.485, 77.366, 87.260, 98.951.
št: 1876, 19.145, 19 35.386, 36 46.651, 46 57.342, 57 68.723, 68 73.782, 73 77.377, 78 87.934, 89 98.953, 98
1880, 8033, .199, 27.730, .690, 37.763, .659. 46.663, .374, 58.854, .727, 68.765, .978, 75.053, .055, 78.096, .109, 89.114, .970, 98.978.
8048, 13.890, 16.050, 27.752, 27.745, 27.760. 37.786, 38.115. 38.132, 46.669. 47.430, 47.456 58.867, 58.872. 59.564, 68.770. 69.119. 69.186. 75.110, 75.139. 76.655. 84.185, 86.928, 86.959. 91.348, 96.615, 96.628, 98.996. 98.999.
16.062. 27.793, 38.135. 48.333. 59.573. 69.424, 77.216. 86.968, 96.638
16.088, 29.223, 38.180, 48.363, 66.440, 69.451, 77.227, 86.995, 96.812.
17,956, 29.223 39.540 49.425 67.514 69.458 77.236 87.201 96.829
Žrebanje dne 13. maja:
Din 4000.— št. 87.252.
Din 2000.— št. 38.134, 96.836.
Din 500.— št: 1889, 8005, 9766, 13.859, 13.878, 13.881, 13 19.137,  19.161, 19.164, 27.714,
37.772, 47.411, 56.097, 67318, 75.063, 78.027, 87280, 96.629, 98.195,
38.184, 49.404, 57.352, 68.734, 76.607, 78.040, 87.284, 96.662, 98.950,
38.199, 49.405, 58.849, 68.757, 76.623, 78.041, 87.954, 96.679, 98.966,
39.506, 49.421, 58.869, 69.194, 77.218, 78.062, 87.977, 96.691, 98.975,
8009, 8016, 8032, 8044, 9723, 9732, 9736, 9738, .896, 16.087, 16.100, 17.923, 17.946, 18.000, 19.120
27.794, 29.205, 29.215, 29.279, 35.362, 36.611, 39.582, 39.598, 42.974, 44.140, 44.143, 47.401, 49.497, 56.011, 56.032. 56.038. 56.073. 56.083. 59.509, 59.525, 59.562, 66.401, 66.403, 66.427, 69.433, 69.478, 72.067, 73.767, 73.788, 73.975, 77.239, 77.272, 77.300, 77.359, 77.368, 78.011, 82.458, 82.495, 86.917, 86.943, 86.986, 87.259, 87.980, 89.129, 89.149, 89.156, 89.188, • 96.635, 96.801, 96.858, 06.879, 96.883, 96.896, 98.107, 98.993.
Vsaka beseda 90 pavr. Plača se lahko tudi s» znamkah. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamka ne —— nđ£otmriamo.   - Najmanjši o£la* IHai 5*—k ^mmm
Pisarniška soba
s souporabo telefona v sredini mesta se odda v najem. Naslov v upravi  lista. 1596
žrebanje bo trajalo do 2. junija t. L in se bo vršilo vsak dan.
Omzn, ki so bile srečke izžrebane za mal dobitek, bomo izžrebane srečke zamenjali za neizžrebane, da bodo mogli nadaljevati igranje na visoke dobitke. To pa le toliko časa, dokler bo kaj nelzžrebanih srečk na zalogi. Izžrebane srečke nam je takoj vposlati.
Do 2. junija bodo izžrebani še sledeči večji dobitki in premije: 2 po 1,200.000 Din, 2 po 500.000, 2 po 400.000, 2 po 300.000, 2 po 80.000, 2 po 50.000, 8 po 40.000, 26 po 30.000, 24 po 20.000, 62 po 10.000, 178 po 4000, 1298 po 2000 Din ter več tisoč dobitkov po 500 Din.
Zadružna hranilnica* LJubljana. SV. Petra cesta 19.
imajo OGLAs/ V
ti uS
Tesan les
popolnoma suh, za taJcojš-n-jo uporabo, za stavbe uma stalno v zalo-zi Ilirija, dr. z o. z.. Ljubljana — Dunajska c. 46. telefon štev. 2S20.
47/T
Hišni posestniki!
Kateri hišni gospodar odda stanovanje 1 ali 2 sob in kuhinje mirni družini pet oseb za mesec av-srust alt prej, v mestu ali perife-ri'ji. Plačam mesečno najemnino 3—400 Din. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Snažnost«-1599. 15S9
Sobarico
vajeno serviranja in Ukano a 'ščem za takojšen nastop. Prsmene ponudbe s samo prvovrstnimi spričevali naj se pošftejo na naslov: Oskrbništvo graščine Ribnica, Dolenjsko. 1607
Pekarno
dobro idočo na prometnem kraju vza>rneirn v najem s 15. junijem. Dragutin   Lach,   Zte-taT, Hrvatska.
1606
I. Stjepušin
uho. mma 5?
priporoča aajboljie tambure, tiče. ftkoie, partiture 1 ostale potrebščine za s?a glazbala. -Odlitofaa ia pariškoj izleibf Cjenici franko.
Likanje moške ali
ženske obleke 18.- Din
Moško dams-ko garderobo najhitreje z-Iika, kemčno čisti, temeljito posije, naipravi novo podlogo, tudi obrne, da je kot nova. VVallet Express, LJubljana, Stari trg 19. Na likanje se lahko počaka, posebna čakalnica. Pri večjem naroči ki se pošlje po ob!eko tnd,r izven  Ljubljane. 1605
Ribiške potrebščine
palice, kolesa, vrvice, mahe, vezane in proste traike ima
vedno v zalogi F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Kongresni trg Stev. 9.
h MAČEK
Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 12 v oblekah in površnikih najcenejša!
THakuCatutni paph
Hi a <Z>Mt
Šivalni stroji
WsmWkmWmkmm*s*mmmmlemmmm
„OritKner4 ,Adler*
in kolesa, najboljši materijal,
I precizna konstrukcija, krasna oprema ter najnižja cena kakor tudi pisalni stroji U r a n i a4*
Šivalne stroje dobite najceneje, ako jih kupite direktno iz glavnega skladišča v veliki izberi. — Ceniki franko. — Prodaja na obroke.
F. Batjel, Ljubljana Karlovska cesta 4
99
»o *aino
pri •los. Petel IIlCs Ljubljana
Telefon 2913
ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika.
Večletna jrarancifa! Pouk v vezenin brezplačen
UeMo Jooap ZopaoSC — Za »Narodno
c Fran i—pajafc — Za opravo aa
dal
: Oton Chriecof. — Val v Unbfeni.
mmm