Poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 din h^^^Bh^l^h ^^v^^9k ^^^H ^^^^H ^K^v ^^^^ Izhaja vsak petek ob 14. — Nuročnina znaSa mcscčno po pošli 5 din, v Celju z dostavo nji doni po raziinsnlcih 5.50 din, za inozcmstvo 10 din — Uro.dni.štvo: Cclje, Strossniaycrjcva iilica štev. 1, pritličje, dcsno; uprava: levo — Telefon Stev. 65 — Račun pri poštncm ciekov- ncm zavodu v Ljubljana štev. 10.666 Leto XXII. Cefie, petek 30. avgusta 1940 Štev. 36. Zoran M. Vudler: Angliia blokirana I Celje, 30. avgusta. Zadnje čase se mnogo piše in govori o neinški blokadi Anglijc. Nemčija si je izbrala isto sredstvo, s katerim so upali zavezniki uničiti njo. Ali bo Nemčija uspela ? Podajmo se malo nazaj v leta pre- tekle vojne. Leta 1917. je doživela nem- ška blokada prav tak neuspeh, kakrš- nega je doživela letos Anglija. V letu 1915. je proglasila Nemčija vsa morja, ki obkrožajo Anglijo, za ncvarna. Vsaka ladja, ki jo opazijo v tem pasu nemške ladje in podmornice, bo potopljena. V povelju, ki ga je podpisal Viljem II., čitamo: »Če je treba izbirati med dve- ma ladjama, vojno in trgovsko, je treba potopiti trgovsko!« Glavno takratno nemško orožje so bile podmornice, kate- rih je imela Nemčija v začetku vojne 28, do konca leta 1916 pa že 102. Takrat so bile podmornice uspešne — «*&>,:.•,? ', Na njihovo mesto so stopila letala, predvsem strmoglavci. Prvi me- seci takratne blokade so bili za Nemčijo uspešni. Po 500.000 ton in celo 840.000 ton zavezniških ladij je bilo pot.opljenih v enem mesecu. Nemčija je računala na skorajšnji zlom Anglije. Toda nastopil je preokret. Minska polja, napravc na ladjah, nove križarke, lahke in hitre, ter uvedba konvojev so zmanjšali te ogromne številke. Uradna statistika z dne 11. novembra 1918 pravi: »Od 343 po&mornic jih je Nemčija izgubila 178. Potopljenih je bilo 5.860 trgovskih ladij, katerih tona- ža je znašala 13,234.000 ton. Od teh je bilo angleških 7,830.000 ton. Anglija je izgubila 48% svojih ladij ali 43% vse tonaže«. Toda niti polovica ladij, ki jih je iz- gubila ni unieila Anglije. Leta 1918. je bila Anglija z zavezniki zmagovalec. In letos je začela Nemčija zopet blo- kado, s katero upa podvreči Anglijo. Stalni letalski napadi in vmesni napadi mornarice skušajo uničiti Anglijo. Nem- ška mornarica je zgrajena prav v ta na- men in sem o njej že pisal v »Novi do- bi«. ¦ v;*b Snsw^ r¦**¦•;•., neuspeh in jih skoraj več ne uporabljajo. Nekaj številk o angleški mornarici: V začetku dvajsetega stoletja je imela Anglija 50% svetovne tonaže, leta 1914. 42%, leta 1939. pa samo še 26%. Kljub temu je Anglija po številu in tonaži la- djevja še vedno na prvem mestu. Še nekaj o angleškem gospodarstvu. Znanjo je, da Anglija ne pridela niti po- lovice življenjskih potrebščin doma. V mirnih časih je bila založena s kruhom samo za 18 dni. Danes pravijo, da je preskrbljena za 8 mesecev. Anglija uva- ža 90% masla, 70% sira, 60% mesa in 80% žita. Anglija je industrijska drža- va. Namesto poljedelstva je razvita in- dustrija. To je vlada uvidela. Začela je podpirati poljedelca, izsuševati močvirja in na mesto cvetnih gred so stopile ze- lenjadne. Vlada hoče vsaj polovico živ- Ijenjskih potrebščin pridelati doma. Do danes v tem še ni uspela. Izdane so uredbe za racionaliziranje zivil. Imperij ima vsega dovolj, obstoji samo vpraša- nje prometa. Do danes se razvija pro- bet v splošnem neovirano, kljub stalnim letalskim napadom. Admiraliteta je prevzela pod svojo oblast vse ladje, ki jih sedaj upravlja in jim določa pota. 2000 angleških ladij je noč in dan na morjih in vsak dan pripluje v luke sto ladij. In te ladje, ki dovažajo Angliji živež in surovine, hoče Ncmčija uničiti. Nemško letalstvo in nemška mornarica imata to nalogo. Mnenja smo, da s samo blokado Nem- čija ne bo uničila Anglije. Res pa je, da je škoda, ki jo povzroča nemška blo- kada Angliji, večja nego je bila Skoda, ki jo je utrpela Nemčija lani in v zaeet- ku letošnjega leta vsled blokade p0 ta- kratnih zaveznicah Angliji in Franciji. S sporazumom z Rusijo si je Nemčija zavarovala hrbet in ima zaenkrat, se- daj ko je zmagovito pregazila vse okoli sebe, proste roke za napad na Anglijo. Problem iugovzhoda Sestanek nemškega, italijanskega, rumunskega in mad- žarskega zunanjega ministra na Dunaju — Bolgahja dobi južno Dobrudžo — Vojne"priprave Zdruzenih driav StališČG Egipta — Letalska vo/roa med Anglijo ter Nem- eijo in StaSijo Ker rumunsko - madžarska pogajan ja glede oilstopa dela rumunskega ozemlja Madžarski niso rodila uspeha, sta nem- ški zunanji minister Ribbentrop in italijanski /unanji minister #rof Ciano sporazumno i>ovabila madzarskega zu- nanjega ministra groia Csakyja in ru- munskega zunanjega ministra Manoile- sca k sestanku na Dunaj. Konferenca vseh štirih zunanjih ministrov se je za- čela včeraj. Kakor poročajo, bosta Nem- čija in Italija ilzrekli svojo razsodbo v rumunsko-madxarskem sporu le v pri- mcru, ako se Madžarska in Kumunija ne bi mogli sami sporazumeti. Dunajska konforenca je scveda vzbudila veliko za- nhnanje v svetovni javnosti. Razgcvori med Bolgarijo in Rumunijo v Crajovi o izročitvi južne Dobrudže Bolgariji so zaključeni. Treba je še ure- j (lit! nekaterc podrobnosti, ki so v zvezi s prevzemom tega ozemlja. Ni še znano, ali bo Bolgarija zasodla južno Dobrudžo že v septembru, ali pa šele v cktobru. Združene države, ki se mrzlično obo- rožujejo in čedalje bolj podpirajo Angli- jo, so vzele od Anglije za dobo 50 let v najem otoka Canton in Euderbur» v ] Južnem Tihem morju in bodo tu uredile i svoja letalska oporršca. Egipt je sklenil iti v vojno, če bi kakšna tuja süa napadla njegovo ozem- lje. Egiptska vojska je v polni priprav- Ijenosti, da za pritner italijanskega na- pada na Egipt brani državo skupno z ttngleško vojsko. Anglija je v zadnjih mesecih izredno pospešila vojno produkcijo. Nemški, le- talski napadi na Anglijo se nadaljujejo v velikem obsegu, angleška letala pa stalno bombardirajo nemška mesta in Uruge ki-aje na zapadu na ozemlju, ki ga je zasedla Nemčija. Anglešlta letala so m. dr. bombardirala tudi Berlin in ne- katera mesta v Italiji, nemška letala pa so izvedla vec napadov na London. Quo vadis Ceteia? ii. Drugt činitelj, ki igra tako pri tujcu v sezoni, kot pri domačinu vidno vlogo, je vprašanje razvedrila. Ce izdajamo prospekte in delamo, ali se vsaj trudimo delati za Celje propagan- do, če imamo. zato tudi tujskoprometno društvo, — potem moramo tujcu nuditi poleg lepe narave tudi druge možnosti, ki jih zahteva aodobna publika. Intelektualno razvedrilo mu prožijo kavarne, ki jim ni v tem oziru nie opo- rekati. Toda, kot eni sledijo čarom pla- nin in zelenih gričev, ki z njimi tudi na- ša neposredna okolica obiluje, tako lju- bijo drugi — plesišča. Godba vselej oživlja, toda pri nas ne — ker je tako- rekoč ni. Še kavarniški koncerti niso stalni, a da ne govorim o lokalih, ki bi lahko dvakrat tedensko, ali vsaj ob so- botah in nedeljah, imeli v poletni sezoni plesno glasbo. Da to ni morda misel mlädega, nenaužitega plesalca, ampak splošna želja, kaže dejstvo, kako obis- kane so nedeljske čajanke v — Laäkem in Rimskih toplieah. Ne le tujci, tudi domačini zapušeajo poleti mesto ob ne- deljah, zato pač, ker »v Celju nič ni...«! Razlog? Jako enostaven, dasi ne edini: takse. Na podlagi občinskega proračuna zahteva namreč občina »za prireditev splošno pristopnih plesnih za- bav za I dan ,100 din, a poleg tega za vsakega godca 5 din«. Če igra reeimo 6 godbenikov, znaša to skupaj 130 din. Dodajte k temu še ostale takse: držav- na taksa: 5 din za prireditev + držav- na povprečna dnevna taksa — namesto procentualne na vstopnice —, ki znaša 23 din, dalje banovinska taksa (ki je pavšalna: za 15 dni 1500 din, torej od večera) 150 din, avtorska taksa 100 din in policijska licenca 20 din. Same veselične takse znašajo torej za en ve- čer reci in piši 378 din! Pri tem pregledu vidimo, da so držav- ne takse najmanjše, vprav minimalne. V kakšnem razmerju pa so k njim ob- činske in banovinske takse — da ne go- vorim o avtorskih, ki so prav tako ob- čutne ? Mislim, da je odveč govoriti o godbi kot činitelju, ki daje vsakemu lokalu Vse to Nemčiji ne bi uspelo, če bi ne imela urejenega gospodarstva, moder- nega orožja in sodobnih načrtov in če ne bi bili zavezniki tako slabo priprav- Ijeni, kakor so bili v začctku vojne. Dan za dnem padajo letala, tonejo ladje in ginejo tisoči človeških življenj. To je blokada, to je vojna moderne teh- nike! posebno privlačnost, tako da bi ne sme- la pravzaprav manjkati v nobenem, vsaj ne po tujcih obiskanem lokalu, bodisi v svojstvu koncertne, bodisi plesne glas- be. Uverjen sem, da bi marsikak pod- jetnik uvedel v svojem lokalu vrtni ali dvoranski pies, za katerega je bilo med Ccljani in prav tako tudi med tujci vse- iej mnogo zanimanja, ce bi vprašanje taks ne rušilo možnosti teh prireditev. Naravno, pod predpostavko, da stroški za godbo niso pretirani. O tem pričajo, kakor čujemo, tudi številne vloge mestnemu poglavarstvu. Te vloge so ostale v večini primerov bob ob steno, vendar pa primeri, na ka- tere je že legel prah polnih šestih let, kažejo, da sta i banska uprava i mestni svet tedaj pavšalirala odnosno procen- tualno znižala navedene takse. Ti pre- cedenti so dovolj zgovorni in pozivajoč se nanje, ponovno apeliramo na mestni .svet, da tako zniža odnosno pavšalira zadevne takse, da bo mogoče tudi polet- no zabavo v Celju malce oživiti. Kajti, mar ne odpada tu vsak drugi razlog v interesu samega Celja, ko očitno vidi- mo, kako se i domačini i tujci zatekajo drugam? To je dejstvo! Slično se dogaja z našimi najbližjimi izletnimi točkami. Na dograditev pla- ninskega doma pod Tovstom čaka- mo, hvala Bogu, že šest let. Komentar je kratek: koliko denarja je šlo v iz- gubo z izgubljeno najemnino tega do- ma, da ne govorimo sploh o dohodkih, ki bi jih dal sam obisk turistov! No- torno pa je na drugi strani, da posebno hrvatska publika ljubi to lepo točko in se upravičeno zgraža nad nerazumeva- njem mestne občine. Drugo poglavje je še S t a r i grad kot naša najbližja izletna točka. Te raz- | valine so tako zelo zapuščene — od obiskovalcev namreč, ne od potrebne brige za vzdrževanje —, da so takore- koč prepuščene le zobu časa. Čemu bi se njegov obisk po vzoru drugih »oživeli'". gradov« ne mogel pospešiti na — orga- niziran način ? Medtem ko so pred nekaj leti še tekmovali naši šoferji, kdo bo postavil »rekord« s tem, da kot prvi po tem vprav skromnem kolovozu pri- pelje svoj avto do gradu — bi mar ne mogli raje dograditi primerne ceste do tja? Doslej je uporabljiva za avtomo- bilski promet le kako tretjino svoje dolžine. Toda ta cesta bi dobila svoj pravi pomen — in zato bi šele s tem dobila njena dograditev popoln smisel — če bi se iz slikovitega Starega gradu napravila obče in stalno obiskana izlet- ' na točka Celjanov: mar se tu ne bi dal PRIHODNJA ŠTEVILI^A »NOVE DOBE« izide zaradi praznika že v četrtek 5. septembra popoldne. Dopise za to šte- vilko bomo sprejemali samo do srede 4. septembra dopoldne. Cenj. dopisniki naj pošljejo dopise po možnosti že do torka 3. septembra dopoldne. 34. ZAGREBSKI ZBOR fRednarodni splošoi telifti seiem mm 31. VIII. do 9. IX. 1940 Na železnicah brezplačni po- vratek, na ja- dranskih paro- broditi višji raz- red za cetio iilž- cga, na avijonih 10"/« od 26 V11I. tio 14. IX. 1940 dvigniti moderen hotel, ali pa vsaj re- stavracija v večjem stilu, ki bi prožila ono razvedrilo in komfort, ki ga danes pričakujejo? Tudi prostor ne zadaje težkoč: na obsežnem grajskem dvorišču bi se s primernim planiranjem dobil za- dosten prostor (a možnost je dana tudi za kak stranski objekt, na prostoru pred Friderikovem stolpom, desno ob grajskih vratih), tako da ne bi bilo tre- ba odkrušiti niti najmanjšega dela raz- valin. Ideja tudi sicer ni iluzorna: pomi- slite na Ljubljano, Bled in inozemstvo! Kaj pa table za smer? Za ceste iz Celja obstoji ena edina, v Ljubljano, in še ta je premalo vidna, medtem ko stoje na križiščih »žive table« — naši prometniki! Njih, reveže, sprašujejo in ustavljajo tuji vozači in s tem samo ovirajo promet. A kje so sploh table za Maribor, Rogaško Slatino, Zidani most? Ljubljana, Maribor, Ptuj — celo od Ce- lja manjši kraji — imajo davno vzorne orientacijske table. Ali mora Celje vse- lej prednjačiti v — zaostajanju? Tudi o parkirnih tablah, kot nujnem elementu modernega cestno policijskega reda, ni več ne duha ne sluha... Kar se regulacije mesta tiče, ki je predpogoj za dobre komunikacije z okolico, je treba omeniti, da se tu ne postavlja le navedeni problem zveze Gaberje — Breg preko hovega beton- skega mostu, Sredi mesta imamo nam- reč predvsem še dve »soteski«, ki bi ju bilo treba prav tako razširiti kot Vod- nikovo ulico pri Gradtu. To je ozki pre- hod z Glavnega trga k župni cerkvi in »soteska« v Prešernovi ulici od Kolbez- na do »Astre«. Naša naloga ni, dajati navodila za rešitev teh problemov — gotovo pa jih je mogoče rešiti z dobro voljo, sporazumno in na osnovi zakon- skih predpisov o ekspropriaciji. Sicer, če bi šli stvari do dna, bi morali odkrito priznati, da je kot glavna pro- metna žila potrebna temeljita regula- cije tudi ulica dr. Gregorja Žerjava kot začetek Prešernove ulice, kajti mnogo- kateri pasant je bil gotovo že priča koč- ljivih prometnih situacij, ki nastajajo vsled njene ožine: 6, največ 7 korakov. Toda to izgleda še stvar daljne bodoč- nosti, ker tu niso važne le kreditne, ampak tudi velike tehnične težkoče. Končno še — vprašanje naše avto- matske telefonske central e. O njej so že toliko pisali, da so besede na tem mestu skoraj odveč. Vendar je treba v sklopu največjih vprašanj — ker le ta, največja danes obravnavamo — o ureditvi Celja tudi to nujno omeniti. Seveda le v zvezi s pri- ključitvijo telefona Dobrne, Laškega, RLmskih toplic in hmeljarskega Zalca na to centralo. (Konec prih.) Pred dopnstom si preskrbite pisem- ski papir, nalivna peresa in albume pri tvrdld Karl Goričar vdv. Celje, Kralja Petra cesta 9. Stran 2. »NOVA DOBA« 30. VIII. 1940 Štev. 36. Politika Kaj mislite t Glasilu slovenske JRZ je uspelo ven- darle dognati, da je bil ustanovljen le- tos v Ljubljani masonski venček, ki ima v Ljubljani tudi svoj tempelj, v kate- rem se izpodkopava prava vera in mo- rala. Noče nam pa »Slovenec« povedati, ali je teh prostozidarjev pri nas več kot je prstov na obeh rokah po božji podobi ustvarjenega človeka, ali jih je nemara manj. Ne vemo tudi, v kakih oblačilih izpodkopavajo ti nesrečniki vero in ljudsko moralo, ker nam je iz izkušenj življenja znano, da pred grehom in za- blodami ne ščiti nobena suknja, pa ma- kar bila tudi črna. Kaj mislite, ljudje božji, ali je še kaj važnejšega in nuj- nejšega pod slovenskim solncem, kot so taka in slična »Slovenčeva« znanstve- na raziskovanja, ki so do danes ostaja žal tako brezplodna, da še imen onih nesrečnih slovenskih prostozidarjev ne moremo izvedeti. Ali ne mislite morda, da bi bilo v današnjih dneh gospodar- ske in moraine krize v svetu in pri nas bolj potrebno, da se vsi združimo v skupnem prizadevanju, kako bi pošteno j odpomogli v borbi za naš vsakdanji ! kruh pretežni večini našega naroda, ki se ga polašča obup ? Ali ne mislite ,da bi j bilo prav, če bi narod na vseh lepih vzgledih in vzorih od zgoraj videl, da ! živi v pravno in socialno pravično ure- jeni zajednici, ki daje vsem iz skupno- sti po resnici in pravici in je upraviče- na, da terja od vsakogar tudi največje žrtve za ono, kar nam je najvišje in najsvetejše; za svobodo in cast naše domovine ? Kam raste draginja? Vsem življenjskim potrebščinam so ce- ne silno narasle in se še vedno dvigajo. Cena moke je že danes visoka, pa nam napovedujejo še nove poviške! Kdo si bo pri nas še mogel kupiti kruha, ma- sti, krompirja, drv in premoga, pa še pri vsem tern plačati stanovanje in se skromno človeško oblačiti! V takih mi- slih preživljajo obupne dni rodbine jav- nih nameščencev in upokojencev in ča- kajo resignirano jeseni in zime. Delav- stvo je v nekaterih industrijah doseglo delno odgovarjajoča zvišanja. V tem pogledu moramo reči, da je bila celjs-ka cinkarna dostojno uvidevna. Kako pa druge industrije, kako oni siromaki, ki so zaposleni pri javnih delih, kako ne- šteto zasebnih nameščencev, neizvzemši samoupravnih nameščencev? Pravijo, da imamo senatorje. Gospoda, ali čujete, ali vidite, kako živimo?! Maš wsakdanji kruh Očenaš od nekdaj moli za vsakdanji kruh, piše splitski »Narodni list«. Od- kar se je kruh podražil, moli očenaš pospešeno in molijo mnogi naši ljudje. Molijo, mislijo in preiskujejo: Zakaj se je vsakdanji kruh podražil? Nekateri so čuli, da ga naäa zemlja ni dala dovolj. Drugi mislijo, da ga naša zemlja ni dala dovolj za nas. Ljudje intenzivno mislijo o svojem kruhu in o svoji zemlji. Morda se jim v istem razmerju, v ka- terem se kruh oddaljuje od njih, pribli- žuje pamet. Oni mislijo o svojem kruhu in o svoji zemlji z novo pametjo. Ta nova pamet jim pravi, da je za siguren kruh potrebna sigurna zemlja, za dober kruh dobra zemlja, za velik kruh pa velika zemlja. To gre vedno in stalno vzporedno .. . S spoznanjem, kaj se približuje kruhu in kaj se mu odmika, bomo morda prišli tudi do prepričanja, da sovraštvo zmanjšuje zemljo, da prevzetnost tepta zemljo in preprečuje njeno plodnost, da pa ljubezen, sloga, bratstvo in duhovna povezanost ljudi in piemen, po usodi po- vezanih na isti zemlji, to zemljo obdelu- je in oplaja z dobrim in zadostnim ži- tom, iz katerega se mesi poln in obilen kruh. Senat V splitskem »Narodnem listu« čitamo: Časopisi so nedavno objavili, da se bo zgodilo s senatom enako, kakor z narodno skupščino. Po tej objavi so pri- čakovali imenovanje komisarja v sena- tu, kakor je bil imenovan tudi v narod- ni skupščini. Senat pa je bil medtem izvoljen in imenovan. Senatorji preje- majo redno svoje dnevnice in uživajo brezplačno vožnjo na državnih promet- nih sredstvih. Senat je v tej meri in obliki v funkciji. Nekaj časa so forsi- rali senat, ker so mislili na to, da bi senat delal, da bi bil eno in edino zako- nodajno telo, to pa se je poznejc izka- zalo tudi onim, ki so to nameravali, kot velika težkoča in skoraj kot nemogoč- nost. Kai le treba storiti J Na to vprašanjc odgovarja beograj- ski »Napred«: Materialno zavarovati državne name- ščence in jih zaščititi pred upravno sa- movoljo ter zahtevati od njify vestnost v službi in vdanost narodu in jih za- radi uresničenja te zahteve vključiti v dobro organiziran sistem odgovornosti. Knjiievnost w Rusiji Leta 1936. so izšle v Rusiji knjige in revije v 99 jezikih. Skupno so izdali okrog 43.000 knjig s skupno naklado 571,071.000 izvodov in okrog 2.000 re- vij z naklado 249,104.000 izvodov. V primeru z letom 1913. predstavljajo te štcvilke porast za 66% glede števila ti- skanih del in za 559% glede višine na- klade. Revij je bilo leta 1936. tiskanih za 50% več nego leta 1913., naklada pa je narasla za 977%.. Po nakladi zav- zemajo prvo mesto dela o gospodarskih, sccialnih in političnih problemih. Sem spadajo dela o marksizmu in lenjinizmu, filozofija zgodovine, politična ekonomi- ja, delovni problemi, sindikalna vpraša- nja itd. Enotna moka in enoten kruh Ministrski svet je na predlog ministra za trgovino in industrijo predpisal ured- bo o ukrepih za oskrbo prebivalstva in vojske s kruhom. Uredba globoko po- sega v gospodarsko življenje v naši dr- žavi, a je potrebna za pravilno ureditev vprašanja oskrbe prebivalstva s kru- hom. Po tej uredbi se lahko vsi presež- ki pšenice in pšenične moke prisilnö odkupijo. Za presežke se smatrajo vse zaloge pšenice in moke, ki presegajo lastno potrebo posameznih gospodinj- stev, pri čemer se računa 300 kg pše- nice ali 240 kg moke na člana gospo- dinjstva. Razen tega morajo ostati še količine potrebne za setev. Prisilnö od- kupovanje bodo opravljali organi občih upravnih oblastcv prve stopnje (sreskih načelstev, mestnih poglavarstev). Na zahtevo oblastev morajo imetniki pšeni- ce in pšenične moke v roku, ki ga do- loči oblastvo, prijaviti vse količine pše- nice in pšenične moke, ki jih imajo, na- dalje število članov gospodinjstva in po- vršino zemljišča, ki ga nameravajo po- sejati s pšenico v prihodnjem letu. Öblastveni organi imajo pravico natanč- no se prepričati o točnosti prijave. Imetniki pšenice so dolžni tako ugotov- ljene presežke prodati dn izročiti poobla- ščenim ustanovam po teh predpisih. Za prisilnö odkupljeno päenico velja- jo cene, določene z uredbo o prometu pšenice z dne 26. julija letos. Osnovni ceni, ki je določena s to uredbo na 250 dinarjev za metrski stot s hektolitrsko težo 76 kg in z 2 odstotkoma primesi, je do 31. oktobra letos dodati še 50 din pH 100 kg kot nadomestilo za časovne prcmije, dcločcne v uredbi o prometu a pšenico, ki se ukinejo. Po novi uredbi je urejen tudi prevoz pšenicc in moke. Posebno važno je, da sta uvedena tudi enotna moka in eno- ten kruh. Od 1. septembra naprej bodo :-.r.?li. miini v naši državi mleti le dve v'-'i. moke: beio in krušno. Pšenico mo- rajo mleti tako, da dobe iz 100 kg pše- nice s hektolitrsko težo 76 kg 10 kilo- gramov bele moke in 70 kg presejane enotne krušne moke, 20 kg pa odpade na otrobe in izgubo pri mletju. Pri pše- nici z manjšo hektolitrsko težo se ra- čuna za vsak kilogram manjše teže pol kilograma krušne moke manj, pri večji hektolitrski teži pa za vsak kilogram hektolitrske teže preko 76 kg 1 kg kruš- ne moke več. Izjeme veljajo le pri mletju na meri- co, kjer se lahko melje prosto nepre3e- jana moka. Natančnejše določbe o mlet ju na merico in o višini merice bo za vsako podroeje predpisalo upravno oblastvo druge stopnje (banska uprava) Enotna krušna moka bo po zatrdilu strokovnjakov zdrava in redilna. Za ; daljšo dobo pa se ne bo smela shranje- i vati, ker se bo rada kvarila. Kruh iz te moke bo tudi prav okusen. Krušna moka bo stala pri nas na drobno, kakor so izračunali 4.90 do 5 din, bela pa 8.90 do 9 din za kg. Cena beli moki bo torej zelo visoka, a krušni sicer znatno nižja, vendar še zmerom j razmerno visoka. Za Slovenijo, ki mora I uvažati mnogo žita in moke, bo to hudo breme. Iz te krušne moke se bo pckel enoten kruh, »naroden kruh«, kateremu bodo cene šele določili. Enotni kruh se bo smel dati v promet šele naslednji dan potem, ko je bil pečen. Nočno delo v pekarnah bo v bodoče prepovedano. Do- ločbe , o peki enotnega kruha stopijo v veljavo 9. septembra. Omenjamo še, da sme minister za trgovino in industrijo (v sporazumu s hrvatskim banom) po potrebi predpisati obvezno mešanje pše- nične moke z moko ostalih vrst žita za izdelovanje kruha. Domače vesti — Svečana seja vlade je bila v pone- deljek v banski palači v Zagrebu ob ob- lctnici sporazuma in ustanovitvi t>ano- vine Hrvatske. Seje so se udeležili vsi ministri razen ministra za telesno vzgo- jo Pantiča, ki je na službenem potova- nju v Nemčiji. Istočasno se je začel pod predsedstvom bana dr. Šubašiča posvet predstojnikov oddelkov banske oblasti. Ko je bila seja vlade končana, je pred- sednik vlade Cvetkovič sprejel tuje in ] domače novinarje in jim dal izjavo, v kateri je rekel, da je imela seja vlade dva dela. Prvi del je bil svečan in so na njem obnavljali spomine na skleni- tev sporazuma in na prvo obletnico te- ga zgodovinskega dogodka. Drugi del seje je bil posvečen delu. Predsednik vlade je potem pozval zbrane novinarje na kosilo v hotel Esplanade. Ban dr. Šubašič pa je priredil članom vlade v banskih dvorih kosilo, ki so se ga ude- ležili vsi člani vlade, vsi predstojniki oddelkov banske oblasti in profesorja univerze dr. Tasič in Djordjevic, ki sta svoj čas sodelovala v komisiji za skle- nitev sporazuma. Popoldne so vsi gostje odšli na banovinsko posestvo Božjako- vino, kjer jih je kot domačin vodil pod- predsednik vlade dr. Maček. — Izprememba v vladi. Gradbeni mi- nister dr. Miha Krek jc podal ostavko, ki so jo kraljevi namestniki v torek sprejeli. Za gradbenega ministra je ime- novan državni svetnik Danilo Vulovič iz Beograda, dr. Miha Krek pa za ministra brez listnice. — Velesejem v Ljubljani. Pod pokro- viteljstvom Nj. Vel. kralia Petra II. bo v Ljubljani XX. velesejem kot 47. vele- sejmska razstavna prireditev od 31. av- gusta do 9. septembra. Velesejem bo bogato založen. V splošnem delu bo raz- stavljena: Strojna in kovinska industri'- ja, fina mehanika. Radio in elektroteh- nika, razsvetljava in kurjava. Vozovi, bicikli, sport. Poljedelski stroji in orod- je. Mlini. Lesna industrija, pletarstvo, ščetarstvo, igrače. Tekstilna industrija in konfekcija, klobučarstvo, čipkarstvo. Usnje in konfekcija. Krznarstvo. Papir in pisarniške potrebščine. Kemična in- dustrija. Fotografija. Zivilska industri- ja. Stavbarstvo. Glasbila. Steklo, porce- lan, keramika, bižuterija. Razne novo- sti. Posebne razstave: Pohištvo in sta- novanjska oprema. Mala obrt. Razstava o obrambi pred napadi iz zraka. Zobna tehniika. Naša vsakdanja pre'hrana. Razstava perutnine, golobov in kuncev. Turizem. Razstava motornih in brezmo- tornih letal ter modelov, Razstava cvet- ja in zelenjave. Razstava likovne umet- nosti. Ornitološka razstava. Dne 8. sep- tembra bo nagradno tekmovanje harmo- | nikarjev. Na jugoslovenskih železnicah imajo obiskovalci velcsejma brezplačen povratek. Na postajni blagajni kupijo poleg vozne karte še rumeno železniško i izkaznico za 2 din. Ko dobe potrdilo o obisku velesejma, imajo s to izkaznico in staro vozno karto brezplačen povra- tek. Velja za potovanje od 26. avgusta do 9. septembra, za povratek pa od 31. avgusta do 14. septembra. Na parobro- dih Jadranske in Dubrovačke plovidbe vclja vozna karta nižjega razreda za vožnjo v višjem za odpotovanje od 26. avgusta do 7. septembra, za povratek pa od 2. do 17. septembra. Na parobro- dih Zetske plovidbe 50%; popusta za od KINO METROPOL CELJE HBHumauBHiDtiKaaiaBHaHaRnuiaiiB 30. VIII. - 2. IX. Od obstoja zvočnega filma n a j v e č j i film «2T mm as*. i?e z Tragcdija cesarja Maksimillana in nje- gove žene Šarlote. Spopad dveh svetov in dveh naziranj o življenju in o ljudeh. Paul Muni Bette Davis Brian Afterne M a t i n e j a 1. IX. BAR JUGA (v fmncoskem jeziku)1 Charles Vanes Doffy Davis Jean Galand hod od 25. avgusta do 7. septembra, za povratek od 2. do 14. septembra. Raz- stavni prostor meri 40.000 m-. Ljub- ljanski velesejem ima lepo prostrano za- bavišče, ki nudi obiskovalcu mnogo raz- vedrila, kapljico iz domačih vinogradov in pivovarn ter dober prigrizek domače živilske industrije in obrti. Posebna za- nimivost bodo predstave »Totega tea- tra«. — Prijave za udeležbo ob odkritju sponienika Viteškemu kralju Aleksan,- dru I. Zedinitelju v Ljubljani. Navzlic ponovnim objavam v dnevnikih mnoga društva še do danes niso prijavila imen posameznih članov svojih delegacij. Odbor prosi organizacije, društva itd., ki še niso prijavila imen svojih delega- cij (ki naj ne presegajo števila tri), da to nemudoma store, ker po 30. avgustu ne bo mogel odbor upoštevati zakasne- lih prijav. Društva in organizacije, ki imajo podružnice ali enote izven Ljub- Ijane, naj prijavijo samo eno deputaci- jo. Društva, ki so prijavila korporativno udeležbo, a niso prijavila vsaj približ- nega števila, prosimo, da to takoj na- znanijo, da bo mogel odbor določiti vsaj približno za nje potreben prostor. — Delovni odbor. — Poziv vojnim dobrovoljcem. Dne 6. septembra bo v Ljubljani svečano od- kritje spomenika blagopokojnemu Vi- teškemu kralju Aleksandru I. Zedinite- lju, ki je bil v svetovni vojni naš vrhov- ni komandant, ko smo na bojnih polja- nah ustvarjali Jugoslavijo. Spomcnik je veličastno delo kipa: ja Lojzeta Dolinar- ja. Vojni dobrovoljci se udeležimo od- kritja spomenika korporativno z druš- tveno zaslavo; obleka meščanska z do- J brovoljskim znakom in odlikovanji. Zberemo se v Frančiačanski ulici 10, na dvorišču, od koder odkorakamo ob 9. na ! odrejeni prostor pred spomenik. Vsa na- j daljnja navodila bodo v časopisih in i posebni okrožnici. — Uprava sreske or- ! ganizacije Saveza vojnih dobrovolicev v Ljubljani. — Trgovsko učilišče Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska costa 15 (teleson 43-82). Glede vpisa in spreje- ma novih učencev in učenk za šolsko leto 1940-41. objavlja ravnateljstvo: V ! «noletni trgovski tecaj s pravico jav- j nosti se sprejemajo učenci in učenke, ki | so dovršili štiri razrede meščanske sole ali gimnazije z malo maturo. Za te učence in učenke veljajo vse ugodnosti, j ki izvirajo iz priznane pravice javnosti. Učenci z nižjo predizobrazbo so spreje- majo v posebni cnolctni tr^ovski tecaj. Podrobna pojasnila daje ravnateljstvo osebno ali pismeno. Interesentom so na razpolago novi iluntrirani prospekti in šolsko izvestje. Prijave se sprejemajo že med počitnicami pismeno ali osebno ob običajnih uradnih urah. Redno vpisova- nje se pa prične 1. septemra in traja do pričetka sole vsak dan dopoldne in popoldne. Zavod pripravlja učence in i učenke za raznovrstno pisarniško služ- j bo. Lastno moderno šolsko poslopje, | specialne učilnice za pisarniške üi loiji- govodwko vajo, za kinopredavanja, naj- večja strojepisnica s 50 pisalnimi in ra- čunskimi stroji. Pišite po prospekt! To- čen naslov: Christofov učni zavod, Ljub- ljana, Domobranska cesta 15. šipv. 36. »NOVA DOBA« 30. VIII. 1940 Stran 3. Celieinokolica c Kaj pa misli celjska mestna občina? Čitamo v listih, da bo beograjska obči- na vzela sama v roke preskrbo prebi- valstva s poceni kruhom in kurivom. Naših domačih celjskih potreb nočemo primerjati z velikim Beogradom. Vemo pa in vidimo, da so razmere na našem trgu težke, da se vsled vsakodnevnega porasta cen polašča liudi upravičen strah pred bližajočo se zimo. Kruh in kurjava sta temeljna ljudska potreba. Mestni očetje celjski, ki menda tudi še kaj vidijo in slišijo, morajo nemudoma nekaj ukreniti, da bo mogel tudi v Ce- lju še živeti delavski in namešeenski sloj, upokojence pa bo itak kazalo iz- seliti v kraje, kjer se da živeti. c Cene svinj naraščajo. Te dni so pro- dajali na tržišču v mestni klavnici za- klane prvovrstne svinje po 18.50 din in drugovrstne po 17.50 din kg. Trgovci, ki dovažajo svinje v mestno klavnico, na- povedujejo za prihodnje dni povišanje cen na 20 din za kg. Te cene so vseka- kor slabi, a sigurni znaki za dvig cen slanine in masti, ki ju ob tako visokih nakupnih cenah pač ne bodo mogli več prodajati po dosedanjih uradno dovo- ljenih cenah. c Obratovanje pekovskih mojstrov v območju Združenja pekov v Celju. Uprava združenja pekov v Celju raz- glaša, da so peki na širšem sestanku 29. t. m. sklenili, da vsled podražitve moke in režijskih stroškov ne morejo več dajati preprodajalcem kruha in ps- civa 10% namečka, kar ie tudi svoj čas kr. banska uprava določila. Nadalje bo- do pobirali peki za pečenje prinešcnega kruha za hleb ali štruco do teže 2 kg 2 din, od 2 do 3 kg 3 din, preko 3 kg pa 4 din. Končno so peki sklenili, da odslej ne bodo zavijali strankam kruha in peciva v papir, in prosijo stranke, da prinesejo papir ali vrečice s seboj. c Planinski dom i>od Tovstom. Kakor čujemo, namerava mestna občina sedaj vendarle dograditi planinski dom pod Tovstom in ga izročiti svojemu prave- mu in prvotnemu namenu. Mnogo je bi- lo v zadnjih letih glede dograditve tega doma izrečehe kritike. Tudi mi smo o potrebi in nujnosti dograditve te izlet- niške postojanke v naši bližnji celjski okolici že ponovno pisali. Z zadoščenjem torej beležimo danes vest, da bo ta dom še letošnjo jesen dograjen in otvorjen. S tern bo v veliki meri ustreženo širo- kim in socialno šibkejšim plastem na- šega rnestnega prebivalstva, ki ne more ob prostih urah in nedeljah z avtomo- bili, avtobusi ali po železniei v oddalje- nejše kraje, pa se takorekoč doma v lepi naravi naužije zdravj^f in zadovoljstva, ki ga je nujno potreben pač tudi tisti, ki se ves teden ubija za košček skrom- nega kruha zase in za svojo družino. c Modern izacija Marfborske ceste. Grcrdbeno ministrstvo je odobrilo mo- deirnlzacijo in tlakovanje Mariborske ceste od rudarskc sole skozi Gaberje do Ceste na pokopališče na Sp. Hudinji. Cesto bodo tlakovali z granitnimi kocka- mi in zalili stike z asfaltom. Stroški bo- do znašali okrog 1,800.000 din. Tvrdka Westen bo prispevala 500.000 din, osta- nek pa bo krila državna uprava. Obe- nem z nujno potrebno modernizacijo ceste bo najbrž začela mestna občina tlakovati hodnik za pešce ob Mariborski cesti od rudarske sole do Kovinarske ulice v Gaberju. Tudi to delo je že skrajno potrebno. c Celjskii tekstilni industriji primanj- kuje surovin. Tekstilna tovarna »Elka«, last g. L. Kudiša, je zaradi pomanjka- nja surovin že pred tremi tedni odpo- vedala delavstvu v svoji tekstilnici, po- tem pa je podaljšala delavstvu rok za izstop iz službe še za teden dni. V po- nedeljek 26. t. m., ko so bile porabljene vse surovine, je bilo delavstvo v tekstil- nici odpuščeno. Izmed 130 delavcev in delavk, ki So bili zaposleni v tekstilni tovarni .»Elki«, jih dela sedaj samo še 40, ki so zaposleni v barvarni, a bodo predvidoma delali samo še 14 dni, na- kar bo tovarna popolnoma ustavila obrat, če bi ji do takrat morda slučajno ne uspelo nabaviti si dovolj surovin. Tekstilna tovarna Bergmann in drug je že pred nekaj časa skrčila svoj obrat na polovico. Podjetje ima še nekaj surovin, napravila pa je v Italiji več zaključkov za dobavo surovin, toda pri dobavi su- rovin so nastale ovire. Ce bo tovarni uspelo kmalu premostiti te ovire in-na- baviti dovolj surovin, bo obratovala da- lje, sicer pa bo morala obrat omejiti od- nosno ustaviti, s čimer bi bilo priza- detega mnogo delavstva. Tekstilna to- varna »Metka«, last g. H. Weinbergerja, obratuje normalno in ima dovolj suro- vin, tako da bo lahko čez zimo nemo- teno obratovala. Nujno potrebno je, da priskočijo pristojni činitelji prizadeti tekstilni industriji na pomoč in ji omo- gočijo zadostno preskrbo s surovinami. S tem bo tudi tekstilno delavstvo re- šeno nevarnosti brezposelnosti in velike bede v jesenskih in zimskih mesecih. c Regulacija Savinje je v četrti etapi na Polulah končana. Sedaj je na vrsti peta etapa od Polul do drugega želez- niškega mostu. Glavna dela bodo v 6. etapi. Tu bo z regulacijo Savinje pod Starim gradom združena tudi preložitev železniške proge. Ljubljanska železniš- ka direkcija je začela te dni pri prvem železniškem mostu na koncu Masaryko- vega nabrežja sondirati fundament za železniški podvoz, ki bo spajal Masary- kovo nabrežje z bodočim mostom čez Voglajno. Železniška direkcija že razpo- laga z delnim kreditom v znesku 4 mi- lijonov din za preložitev železniške pro- ge. Ker je prometno ministrstvo že re- zerviralo del kredita za preložitev že- lezniške proge pod Starim gradom, je sedaj v teku akcija za najetje večjega posojila za regulacijo Savinje v šesti in sedmi etapi od prvega železniškega mostu do promenadne brvi pri mestnem parku. Upanje je, da bo omogočeno ne- moteno nadaljevanje regulacijskih del, s čimer bo zagotovljen delavstvu zaslu- žek tudi čez zimo. Otroški voziček kolo ali šivalni stroj najhitreje in najbo- Ije kupite, prodate ali zamenjate v trgo- vini Jo^ip Uršič, Celjc, Narodnidom. c Planinska stavnost na vrhu Ojstrice bo v ncdeljo 1. septembra ob otvoritvi nove visokoalpske Kopinškove poti, ki vodi iz Logarske doline preko Škrbine na vrh Ojstrice. Slavnost se bo pričela ob pol 11. z mašo, ki jo bo daroval'g. žup- nik Sunčič. Po blagoslovitvi bo nova pot na svcčan način odprta in izročena pla- ninskemu prometu. Takoj po slavnosti se bodo planinci zbrali v Kocbekovem domu na Korošici, ki je le pol ure od- daljena z vrha Ojstrice. K prircditvi bosta iz Celja vozila dva posebna av- tobusa, v soboto ob 16. in ob pol 21. iz- pred kolodvora. Za ta izlet se je treba čimprej prijaviti Savinjski SPD v Celju. c Ponovna uvedba popohlanske dosta- ve pisemskih posiljk. Od ponedeljka 26. t. m. je v Celju, Ljubljani, Mariboru, Kranju, Ptuju in Murski Soboti spet uvedena popoldanska dostava pisemskih pošiljk. c TJradni dan Zbornioe za TOI za Ce- Ije in okolico bo v torek 3. septembra od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgövcev za mesto Celje v Razlagovi ulici. c Na celjsko gimnazijo so imenovani profesorji Rudolf Bajželj iz Novega mesta, Ida Gustinova iz Novega mesta, Ivan Krašna iz Kočevja in Franc Peter- nelj iz Plevlja. c K naknadncmu sprcjcmnemu izpitu na celjski gimnaziji, ki je bil v torek 27. t. m., se je prijavilo 21 učencev in učenk, izmed katerih jih je 20 napravilo izpit. V mesecu juniju je napravilo spre- jemni izpit 310 učencev in učenk, tako da je sedaj napravilo izpit skupno 330 uc'encev in učenk. c Drž. dekliška meščanska sola v Ce- lju. Popravni izpiti bodo 31. avgusta ob 8., vpisovanje pa 2. in 3. septembra od 8. do 12. Vsaka. učenka mora predložiti zadnje izpričevalo in davčno potrdilo, učenke, ki se bodo vpisale v I. razred, pa tudi krstni list. Vse ostale podobno- sti so razvidne na šolski deski. — Rav- nateljstvo. c Na drž. I. deški in drž. dekliški na- rodni šoli v Celju bo v poncdeljek 2. septembra od 8. do 12. v šolski pisarni naknadno vpisovanje otrok za I. razred. K vpisovanju naj pripeljejo starši vse otroke, ki dopolnijo letos 7. leto in ki meseca junija še niso bili vpisani. v šolo. Za vstop v šolo smejo biti vpisani tudi otroci, ki do dneva vpisovanja do- polnijo 6. leto. Pred vpisom v solo bo v Zdravstvenem domu zdravniški pre- gled otrok. K šolskemu vpisovanju naj pridejo tudi učenci in učenke, ki so se med počitnicami priselili v I. celjski sol- ski okoliš. Vpisovanje novincev in no- vink za otroški vrtec I. deške sole bo isti dan od 8. do 12. v sobi otroškega vrtca. V torek 3. septembra bo ob 8. v župni cerkvi otvoritvena služba božja, pouk pa se začne v sredo 4. septembra. c Na II. deški narodni šoli (okoliški) v Celju bo zadnje vpisovanje novincev za šolsko leto 1940-41. v ponedeljek 2. septembra. Starši naj prijavijo vse otroke, ki so rojeni 1. 1933. Sprejemali se bodo tudi oni, ki so dopolnili 6 let in so dovolj razviti. Otroci bodo ob sprejemu zdravniško pregledani. V to- rek 3. septembra bo ob 8. v cerkvi sv. Maksimiljana začetna služba božja. V sredo 4. septembra ob 8. se prične redni pouk. c Strokovna obrtna natlaljevalna sola v Celju. Vpisovanje za šolsko leto 1940- 41. bo v nedeljo 1. septembra od 9. do 12. v šolski pisarni. Pri prvem vpisu je treba predložiti v smislu cl. 37. uredbe o organizaciji strokovnih nadaljevalnih šol: krstni (rojstni) list, izpričevalo o poslednjem šolanju, učno pogodbo in zdravniško potrdilo o telesni sposobno- sti. Brez registrirane učne pogodbe se ne sme vpisati noben vajenec. (Od- lok kraljevske banske uprave v Ljub- ljani, VIII. §t. 6606-2 od 19. VIII. 1940). V nedeljo 8. septembra se naj zberejo vsi učenci in učenke, ki bodo v šolskem letu 1940-41. obiskovali zavod, ob 8. v telovadnici zaradi dodelitve v razrede in določitve učnih ur. Gg. mojstri in ge. mojstrice se opozarjajo, da pošljejo vse šoloobvezne vajence in vajenke, ker po izvršeni dodelitvi v posamezne razrede ne bo mogoče upoštevati posebnih želj. Pričetek rednega pouka bo v ponedeljek 9. septembra ob 13. Popravni izpiti bo- do samo od 9. do 13. septembra. — Upraviteljstvo strokovne nadaljevalne sole. c Poroka. V šentpetrski cerkvi v Ljubljani se je poročil v sredo 28. t. m. zobotehnik g. Jože Deleja iz Celja z gdč. Silvo Jelenovo iz Ljubljane. Priči sta bila za ženina zobotehnik g. Vili Bitenc iz Kranja, za nevesto pa njen svak g. Alojz Volkar, poštni uradnik iz Celja. Novoporočencema iskreno čestitamo! c Maturanti celjske simnazije iz leta 1920. priredijo skupno z maturanti iz 1. 1918. in 1919. proslavo 20-letnice ma- ture v sredo 4. septembra ob 20. v ho- telu »Evropi«. Vsi tovariši naj takoj javijo svojo udeležbo tov. Franju Vajdu, Celje, deška meščanska sola. c Četniki celjskega okrožja se udele- žijo odkritja spomenika Viteškemu kra- Iju Aleksandru I. dne 6. septembra v Ljubljani korporativno. c Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice se sestane z upokojenimi tova- riši iz Maribora in okolice v sredo 4. septembra ob 11.25 v Slovenski'Bistrici. Odhod iz Celja ob 10.06. Redko snidenje je naše, mene, tebe smrt pobaše; torej le primakni se prožit roko, dok' smo še. c Tudi Celjani pojdejo v Belo krajino v nedeljo 8. septembra z avtobusom in sicer tako, da obiščejo Kostanjevico, Pleterje, Novo mesto, Metliko, Črnomelj Dolenjske toplice, ev. Žužemberk, Mo- kronog in Sevnico. Proga meri ravno 300 km. Priglase sprejema do srede drogerija »Sanitas« v Celju. c Zločinski »agitator«. Pred tričlan skim sentom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal v torek 50-letni Josip Završnik iz Nove vasi pri Celju. Završ- nik je izvršil letos v aprilu in juniju na Ljubnem in v Solčavi dvoje zločin- stev po elenu 3. zakona o zaščiti drža- ve. Poleg tega se jc letos v začetku leta izdajal Zori Zugčevi v Novi vasi pri Ce- lju za koncesioniranega elektrotehnika in trgovca in je sklenil z Žugčevo kupno pogodbo, nakar mu jc Zugčeva na račun takojšnje dobave raznih strojev in go- spodarskih potrcbščin izročila predpla- čila v skupnem znesku 5.700 din. Završ- nik pa naročenih strojev ni dobavil. Za- vršndk je bil po členu 3. zakona o zaščiti države in po §§ 334-1—2 in 335-1 k. z. obsojen na 1 leto in 2 meseca robije, na 120 din denarne kazni, 500 din povpreč- nine in izgubo častnih pravic za dobo 3 let, Žugčevi pa mora plačati odškod- nino v znesku 5.700 din. c Bruštvo absolventov drž. trgovskih šol v Celju. Kulturna sekcija priredi naslednje večerne tečaje za naslednje jeike: Slovanske: Slovenščina za Slo- vence, srbohrvaščina in ruščina. Koman- ske: Francoščina in italijanščina, začet- ni, nadaljevalni in konverzacijski. Ger- manske: Nemščina in angleščina, začet- ni, nadaljevalni in konverzacijski. Za strokovne predmete: Slovenska debatna in nemška stenografija. Tečaj za dopol- nilni izpit in za 3. razred trgovske aka- demije ter nauk o reklami - kartotečno knjigovodstvo. Vsi interesenti naj se javijo v podružnici »Jutra«, Kocenova 2, ali pa v društveni sobi, Strossmayerjeva ulica 3, ob torkih, četrtkih in petkih od 18.30 do 20., kjer dobe nadaljnje in- formacije. c Le^itimacije za četrtinsko voznino k odkritju spomenika kralju Aleksan- dru I. v Ljubljani se že dobijo pri »Put- niku« v Celju. c Žetcv smrti. V kapucinskem samo- stanu v Celju je umrl v sredo v staro- sti 61 let kapucinski brat Beno Požar. brat gvardijana p. Kamila Požarja. V celjski bolnici so umrli: v soboto 70- letni hlapec Pavel Časl iz Šmartnega ob Paki in 14-letna delavka Ivanka Žnidar- jeva iz VLšnje vasi, v ponedeljek 29-let- na kočarjeva hči Ljudmila Jazbečeva iz Drožania pri Sevnici, v petek pa 64- letna vdova po direktorju Ivka Simovi- čeva iz Zagreba in 67-letna preužitkari- ca Jera Jeričeva iz Rogatca. N. p. v m.! c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel v nedeljo 1. septembra zdravnik dr. Drago Hočevar v Kolenčevi ulici. Iz občinstva V petek 23. t. m. je bil v Celju pogreb upokojenega gimnazijskega ravnatelja g. Klemena Profta. Sprevod je vodil bivši g. profesor verouka Kardinar. Po greba se je udeležilo lepo število pokoj- nikovih bivših učencev. Po cerkvenem obredu je spregovoril pokojniku v slovo celjski pastor g. May. Hvalil je pokoj- nikovo nepristranost, zvestobo in toč- nost v službi in njegovo naklonjenost do njemu izročene mladine. Dalje je po- udaril, da jc pokojni vedno bil in ostal v svojem sreu zanesljiv Nemec. To je res, četudi ni bilo treba tega večkrat ponoviti. Na koncu je napravil govornik z iztegnjeno roko Ni bil to morda nje- gov verski pozdrav, pri čemer pripo- minjamo, da govornik ni bil navzoč v svojstvu duhovnika in torej tudi ni bla- goslovil groba in pokojnika. Kolikor nam je znano, to tudi ni pozdrav pro- testantske cerkve, Mislimo, da se ob od- prtem grobu v navzočnosti občinstva druge narodnosti ne sme tako nasto- pati. G. May bi naj pojasnil, kaj je na- meraval z omenjenim pozdravom, sicer ga mora slovensko obeinstvo smatrati —h— Ma naslov mestne oheine eelgske Nedavno smo čitali v glasilu sloven- skega Jugorasa (ZZD), koliko je mest- na občina celjska povišala mezde svo- jim delavcem z uvedbo pravilnika, ki določa mezde in tudi doklade za žene in otroke. K temu pripominjamo, da so od dne- va, ko je bil omenjeni pravilnik sprejet, minili že trije meseci, delavci mestne občine pa kljub stalno naraščajoči dra- ginji do dancs še niso dobili niti pare povišanja. Zadnji čas je že, da se na občini zga- nejo in dajo vsaj nekaj, saj ne bodo prvi, ker so ostala podjetja to storila že dvakrat in celo trikrat, tako da da- nes menda ni podjetja v Celju, ki bi še ne bilo povišalo plač svojim uslužben- cem. Mestna obeina celjska je dala lani samo 0.50 din poviaka na uro. Gospodje naj samo malo računajo in videli bodo, kako zelo je narasla dragi- nja. Kako naj bodo torej ljudje zado- voljni z delovanjem odločujočih. gospo- dov? Dajte delavstvu, kar ste obljubljali pred volitvami! Dajte vsaj to, kar ste napisali na papir! Prizadeti. „In tako se Je novi občintki sveff požrfvovafno trudjl. da nenehoma ustvarja in kiese Vefikemu Celju - novo 9'ece ..." S temi besedami zaključuje avtor bro- šure »Mestni svet celjski. 1935-1938« v j uvodu svoj slavospcv, s katerim je ugo- I dil naročilu hvaljene uprave. S tem je udaril ob ono plat zvona, ki naj bi I gromko odmevala daleč naokrog, kako ' čiste in bistre so poteze tega novega Celja... Stran 4. »NOVA DOBA« 30. VIII. 1940 Štev. 36. Ali ne bi raje svetovali neizvoljenim kiparjem našega mesta, da izklešejo Celju najprej velik nos, ki bo lahko z užitkom vsrkaval za številne celice svo- jega organizma opojni duh onih prist- nih domačih fekalij, ki tako prijetno delujejo na njih zdravje — in par veli- kih oči, s katerimi se bo Celje naslajalo ob »paradi kanonirjev«, kadar se vrstijo v gosjem redu skozi mrak glavnih celj- skih ulic, na poti na svoje vsakonočno — »zanimanje« ? Celica. Sokolstvo Sokolsko društvo ( Celie-matica Sokoltka protlava kraljevega rojstnega due Sokolsko društvo Celje-matica bo pro- slavilo rojstni dan Nj. Vel. kralja Pe- tra II. s tern, da bo priredilo na pred- večer, v četrtek 5. septembra ob pol 20. na dvorišču mestne osnovne sole poleg telovadnice slavnosten zbor najbrž skupno s Sokolskim društvom Celjem I. Na slavnostnem zboru bosta dve god- beni točki, pozdrav državni zastavi in slavnosten govor. Udeležba na zboru je obvezna za vse pripadnike društva, ki naj pridejo tja v civilu z znakom. Sokol Celje-matica se bo udeležil od- kritja , spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Ljubljani dne 6. septembra korporativno s prapo- rom. Zbor članov, članic v kroju, na- rodnih nošah in civilu bo pred kolodvo- rom pol ure pred odhodom jutranjega vlaka oziroma pred odhodom posebnega vlaka, če bo vozil. Bratje in sestre Si naj kupijo legitimacijo pri »Putniku« in si tudi sami preskrbijo vozovnice. Kdor izmed bratov in sester ne bo mogel v Ljubljano, se naj udeleži slavnostne službe božje, kdor ima kroj, v kroju. V zvezi s proslavo kraljevega rojst- nega dne bo sokolstvo priredilo štafeto, ki bo ponesla iz sedežev vseh 25 žup pozdravno poslanico Nj. Vel. kralju Petru II. Iz Celja odide štafeta v sredo 4. septembra ob 10. dopoldne izpred Na- rodnega doma in bo krenila po Prešer- novi ulici, Kralja Petra cesti, Mikloši- Čevi in Gregorčičevi ulici na državno ce- sto v smeri proti Žalcu in bo predala poslanico v Krašnji tekaču ljubljanske sokolske župe. Sokolsko društvo Celje-matica vabi brate in sestre, da ob progi, koder bo tekla štafeta, pozdravijo naše brate, ki bodo nesli poslanico našcmu kralju, in pridejo k sprejemu, če jim bo le čas dopuščal. Brate hišne lastnike in se- stre hišne lastnice prosimo, da izobesijo zastave, prav tako se priporočamo tudi ostalemu sokolstvu naklonjenemu ob- činstvu. Naše sestre naj bi z oken ali kakor koli obsule brate tekače s cvet- jem. Vsa sokolska društva ob progah, kjer bodo tekli prenašalci poslanice, bo- do skrbela za dostojen sprejem tekačev, zato je še večja dolžnost pripadnikov matičnega društva, da s svojim sodelo- vanjem poveličajo prireditev. Zdravo! Ummski odsek. Prosvetni odbor skli- j cuje za petek 30. avgusta ob 18. v pi- j sarno Sokolske župe v Narodnem domu i sestanek bratov in sester, ki bi bili volj- ni v novi sezoni sodelovati. Namen se- stanka je predvsem, da se osnuje gleda- liški odsek, ki si bo sam usmerjal delo- krog. Zato naj bi prišli na sestanek vsi, ki imajo veselje do odrskega udejstvo- vanja, četudi niso dobili vabila. Sah Nacionalni šahovski turnir v Celju, ki ga je odlično organiziral Celjski ša- hovski klub in vzorno vodil klubov taj- nik g. Mirko Fajs, je bil v torek zaklju- čen. Celotni uspeh je naslednji: I. Ber- ner (Šahovski klub Čigorin, Beograd) 14 took, prva nagrada 1000 din in zlata ura, darilo juvelirja g. Antona Lečnika. II. Šiška 13 točk, druga nagrada 700 din. III. Šubaric 12 in pol točke, tretja nagrada 650 din. IV. Šorli 11 in pol točke, četrta nagrada 500 din. V. Jer- man 10 in pol točke, peta nagrada 450 din. VI. in VII. Šmigovc in Gottlieb 10 točk, sedma nagrada 375 din. VIII. Pav- lovič 9 in pol točke, osma nagrada 300 din. IX. Marek 9 točk, deveta nagrada 250 din. X. Minar 8 in pol točke, XI. Mišura 8, XII. Drašič 7, XIII. in XIV. Popovič in Savič 6, XV. Medan 5 in pol točke, XVI. Žuk 4 in pol točke, XVII. Majstorovic 4, XVIII. Grašer 2 in pol točke. Nagrado za nenagrajene, ki so dosegli najboljši uspeh proti nagraje- nim, so si delili Mlinar, Mišura in Me- dan, ki so prejeli vsak po 100 din. Ša- liisti so priredili v sredo avtobusni izlet v Logarsko dolino. Redna skupščina Ju^oslovenskc ša- hovske zveze je bila v nedeljo v Celju pod predsedstvom podpredsednika zveze g. Kneževiča. Po poročilu tajnika Magdiča je podal blagajniško poročilo Šime Fin- derle. Zveza ima trenutno 33.000 din premoženja. Prof. Pavlovič je podal tehnično poročilo. Za revizijski odbor je poročal Prokop ter je bila na njegov predlog soglasno odobrena razrešnica staremu odboru. G. Vukovic iz Zagreba je predlagal listo novega odbora. Izvo- ljeni so bili: predsednik minister na razpoloženju dr. Stevan Čirič, podpred- sedniki velemojster dr. inž. Milan Vid- mar (Ljubljana), Branko Dimič (Beo- grad) in Josip Prokop (Zagreb). Po- slovni odbor sestavliajo Šime Finderle, Vatroslav Petek, Rudolf Horvat, dr. Vladislav Nedeljkovič, Milan Nedešerel in Ivan Lesjak. V nadzornem odboru sta Mario Bondi in Kneževič. Sirši od- bor sestavljajo dr. inž. Kasal, Furlani, Ozren Nedeljkovič, dr. Trifunovič, dr. Kopač, dr. Kulaš, Adam Stankovič in Trbojevic. Na skupščini je bila prečita- na naslednja važna resolucija: Pred- stavniki Srbske, Hrvatske in Slovenske šahovske zeze so se sestali v Celju 25. avgusta ob priliki glavne letne skupšči- ne Jugoslovenske šahovske zveze in so soglasno odločili, da se zaradi ureditve odnosov med obstoječimi šahovskimi organizacijami v Jugoslaviji izpremene pravila Jugoslovenske šahovskc zveze tako, da bodo njegovi člani novoosnova- nc zveze. V to svrho naj se v čim kraj- šem času skliče izredna glavna skupšči- na Jugoslovenske šahovske zveze, na kateri bodo sprejeta nova pravila. Iporf Nacionalni atletski; miting v Celju V nedeljo dopoldne ob 9.30 se bo pri- čel na celjski Glaziji velik atletski mi- ting, na katerem bodo sodelovali vsi najboljši slovenski atleti in nekaj za- grebških. Tekmovanje bo v naslednjih disciplinah: 100 m, 400 m, 800 m, 1500 m, 5000 m in 4X100 m, meti krogle, diska, kopja in kladiva ter skoki v da- ljino, višino in s palico. Ker bodo zbra- ni v posameznih disciplinah naši naj- boljši tekmovalci, smemo pričakovati, da bodo doseženi odlični rezultati in da bodo borbe nadvse zanimive. Celjsko ob- činstvo opozarjamo, da v čim večjem številu poseti to izredno prireditev in s tern pripomore h kritju stroškov. Vstop- nina bo propagandno nizka. Mladina do 14. leta ima prost vstop. Sportni dan Sff* Of impa V nedeljo bomo imeli v Celju bogat sportni program. Poleg velikega atlet- skega mitinga SK Celja bo proslavil SK Olimp 12. obletnico obstoja s sportnim dnom in sicer takole: Dopoldne bodo klubovi člani prodajali po mestu spo- minske znakc in cvetlice. Ob 15. bo na Olimpovem igrišču prijateljska tekma med Olimpom II in Jugoslavijo II. Ob 16.30 pa se bo pričela prva ligaška prvenstvena tekma med trboveljskim Amaterjem in Olimpom. Glede na iz- enačenost moči bo borba za zmago go- tovo ogorčena in bo tekma privabila na Olimpovo igrišče lepo število gledalcev. * V prvenstvenem tekmovanju hrvat- ske nogometne lige so bili v nedeljo do- seženi naslednji rezultati: v Zagrebu Concordia:Hašk 4:3 (3:2) in Gradjan- ski:Slavija (V) 6:2 (2:0), v Splitu Split :Zelozničar 2:1 (1:1), v Subotici Hajduk:Bačka 6:2 (2:1) in v Osijeku Slavija (O) :Sašk 1:1 (1:1). Nedeljski rezultati v srbski ligi so naslednji: v Beogradu BSK:Bask 5:1 (1:0) in Ju- goslavija:Jedinstvo 4:0 (3:0), v Borovu Bata:Vojvodina 1:0, v Pančevu Jugo- slavija (Jabuka) :ZAK 4:0 (3:0) in v Sarajevu Slavija:Gradjanski (Skoplje) 7:0. V/hrvatski ligi vodi Hajduk s 4 točkami pred Concordijo in osiješko Slavijo, v srbski ligi pa BSK s 4 točka- mi pred Jugoslavijo in Bato. "Prijateljska tekma v Celju. V nede- ljo je bila na Jugoslavijinem igrišču na Sp. Lanovžu v Celju prijateljska nogo- metna tekma med mariborsko Slavijo in celjsko Jugoslavijo, v kateri je Slavija po oboj[estran3ki šibki igri zmagala s 5:3 (0:3). Iz naiih kraiev Laško 1 Poplava v Laškem. Dne 22. t. m. smo imeli v Laškem spet večjo poplavo. Dopoldne smo imeli tudi še silovit vi- har, ki je ruval fižolnice, lomil koruzo, vrhove dreves itd. Proti večeru je bil pod vodo dobršen del kopališkega par- ka in skoraj vsa pot proti Jagočam, tako da je spot splaval gramoz, ki ga plačujemo meščani. Leta 1936. je ob volitvah zagotavljal g. Deželak, da bo glavna skrb novega občinskega odbora izposlovanje takojšnje regulacije Savi- nje v Laškem. Od takrat so minila že 4 leta, a smo imeli menda tudi že 20 poplav... 1 Mestna gotlba priredi v nedeljo 1. septembra na »Lävi« letno veselico z naslednjim sporedom: ob 14. prispe iz j Šoštanja Steklarska godba iz Hrastni- ka, ki bo dopoldne gostovala v Šoštanju ob 10-letnici tamkajšnje »Zarje«. Nato j bo pohod po mestu. Ob 16. se bo pričel i na »Lavi« koncert nato pa bo prosta I zabava. Ljubitelji glasbe vabljeni! ; 1 Drcbne vesti. Rudar Mihael Kladnik i je gotovo so vsem v spominu, ko je lani ' v vasi Bukovju docela razdejal doma- | čijo svojima sestrama Francki in Rezi I Kladnikovi. V juniju jima je pisal gro- i Odda se LOkail J v prometni ulici. Vprašati v trgovini Hladin, ; Celje. ___________ I Boljšo dij^aciojo \ prvo ali drugoSolko sprcjtnern v vso oskrbo. { Naslov v upravi lista. j _U_____________L... IM^^M»..... »I ! Pisarniško moc \ zmožno slovenske, srbohrvatske in nemške korespondence, ki bi v prime- ru potrebe pomagala pri malih skla- diščnih delih in ekspeditu, sprcjme na novo ustanovljeno podjetje. Pismenc ponudbe na upravo »Nove dobe« pod »Inciativen«. Opel - dostavni voz J nosilnost 700 kg in avtogume proda j JUGOPROMET - Golob Ivan, Celje, Krekova 12. Opremljena soba za 1 ali 2 osebi, s souporabo kopal- nice, se odda na »Otoku«. Naslov v upravi lista. Pa H I« v Soli RUDOlfA PILIHA se pričnc prihodnje dni. Prijave %F mm 1% v ponedeljek 2. septembra dopoldne in popoldne na Gfavnem Ha trgu 1611. v Celju. — Pouk pri edino priznanem stro- k^ymAllilii kovnjaku, državncmu prvaku Rudolfu Pilihu Vara za- ^¦i n3rrn0niKI ^mči siguren uspch! — Poslušajte nastop gojencev v ¦¦¦¦¦¦^¦¦¦¦¦H ljubljanskem radiu v nedeljo 15. sept, ob 11-30 dop. Savinitka posoiiinica v Zalcu REGISTROVANAZADRUGAZNEOMEJENOZAVEZO - USTANOVLJENA LETA 1881 Nudl popolno varnost za vloge na hranllne knjižice In v tekoöem raöunu ter jih obrestuje najugodneje HMELJARJI! Nalagajte denar pri domačem zavodu! RaCun Poštno hranilnloe St. 10.094 Brzojav!: „Posojllnioa" Tolefon št. 2 BLAQAJNISKE URE: ob delavnlklh od 8. do 12. In od 16- do 17. Vodovode Kleparska dela Strelovode Vam naredi solidno In po konkurenčnl ceni, ravno tako tudi izvršuje vsa popravila Dolžan Frawfo Celje, Zai kresljo 4 Telefon 245 | Zahtevajte ponudbe in proraiune I | zilno pismo, da ju ubije, če mu ne iz- plačata takoj 2000 din. Zaradi te grož- nje je bil obsojen na 13 mesecev ječe. — Sodarskemu mojstru in gostilničar- ju g. Francu Šuhlju od Sv. Krištofa pri Laškem je mlatilnica zdrobila Itvo roko v zapestju. — Na Zgornji Rečici je umrla 70-letna posestnica Francka Terškova, v celjski bolnici pa 61-letna preužitkarica Marija Svečnikova iz Ra- dobelj pri Laškem. 1 Popravi! V zadnji številki smo po- ročali glede plač trgovskih pomočnikov, da jim v naturi lahko zaracunavajo go- spodarji hrano dnevno po 12 din, stano- vanje pa po 3 din. Pravilno bi se moral stavek glasiti: Minimalna plača trgov- skih pomočnikov znaša mesečno 900 din, hrana mesečno 240 din, st.anovanje pa 60 din. Le za gostinsko osebje se sme zaračunavati hrana dnevno po 12 din, stanovanje pa po 3 din. 1 Kino Laško bo predvajal v petek 30. t. m. in v soboto 31. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 1. septembra ob 17. in 20.30 velefilm ljubke Shirley Temple: »Mala princesa Daddy«. Izredno lep film v naravnih barvah, ki bo ostal vsakemu nepozaben doživljaj. Tednik. Žafec ž Drž. meščanska sola v Zalcu. Vpi- sovanje v vse razrede bo 2., 3. in 4." septembra, vsakokrat od 8. do 12. do- poldne. Podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki je na uradni deski v soli. ž Zvocni kino Žalec. V soboto 31. t. m. ob 20.30 v nedeljo 1. septembra ob 16., 18.45 in 20.45 nadvse zabavni češki film »Vražji študentje«. V glavnih vlo- gah T. Pištek, Fr. Smolnik, Ant. Novot- ny in V. Gabrielova. Absofventinja. trgovskega tečaja z malo cjimnazijsko ma- turo, z znanjem strojepisja hi slovenske ter nemške stenografije išče mesto praktikan- tinje. Ponudbe na upravo lista pod »Tudi brezplačno«. Večje število s4avbnih parcel ugodno naprodaj v Cretu pri Celju. Naslov v upravi lista. Dve dijaRinji meščanske Sole ali nižje gimnazije sprejmem na hrano in stanovanje. Klavir na razpolago. AVožnost riemske konverzacije. Naslov v upravi lista. Lep lokal primeren za obrt ali pisarno, se odda v Obrtnem domu v Celju. Vprasati pri upra- vitelju Obrtnega doma g. H. Lečniku, Celje, Glavni trg. • 1S5 tail recepfov * odličnih, preizkušenih (laki, mast za obutev. lepila, mastila, pijača, parfumerija itd. itd.) pošiljamo interesentom za din 96-— do po- vzetju. Izdelava enostavna. Potrebni kapital minimalen. Idealna eksistenca. Strokovno znanje nepotrebno. Receptu je priloženo na- vodilo za vodstvo kemičnega podjetja. Na- ročite zbirko receptov pri Hemijskem zavodu, Pašičevo. Jabollcai za stiskanje dobavlja avto in vagonske ko- ličine M u r k o, gostilna Fürst, Apace. Dve dljakinji najraje nižješolki, sprejme uradniška družina v popolno oskrbo. Pomoč pri učenju nudi absolventka gimnazije z maturo. Informacije pri blagajnlčarki tvrtke Mislej v Celju. Urejuje in za konzorcij »Nove dobe« odgovarja Ratio Pečnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Josip Kladnik — Oba v Celju