171. številka.
Ljubljana, nedeljo 28. julija.
XI leto, 1878.
Imhaja ruh dnu, izviciiaši peasjđetfka »a dmva p*> pravnim b, ter vetja po polti prejem&n *a »v»;ro-oi?er»ko dežele za celo leto 16 ^ld., za pol lota H gldl, za četrt leta 4 gld, — Za Ljubljano b.ea poiujanja na dom z% eoio leto 10 gld., m. četrt leta 3 gld. 30 kr., sa en mesec 1 gld. 10 ki.   Za pošiljanje na doni a<) rakuna 10 kr. za metoe. BO kr. j* eottt leta. — Za tuje deiele toliko ;«v, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelj o na ljudskih solab io /a dijake velja znižana cena in sicer   £• Linbljano za eetrt leva 2 gld. 50 kr., po po i ti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za ozuauila se plačnje od četiristopue potit-vrsto 6 kr., če se crnavilo enkrat tiska. 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati.      RokopiBi se ne vračajo. — Uredništvo le v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši i*. 3 „gledsliška Btolba". Oprav i i š'. v>. . r.a katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reći, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Volitve v deželni zbor na slovenskem Štajerskem in Koroškem
bo zopet razpisane. Ker je bilo uže spomlad, predno so bile nagloma odložene, vso pripravljeno za nje, vršile se bodo zdaj prvotne vo-litive lehko hitro in točno. Ker je pa do vo lilnega dneva vendar še prilično mnogo, gotovo ga bodo nasprotniki nase slovenske nurodne »tvari dobro porabili. Zatorej se nam zdi naša dolžnost, vabiti in prositi vse slovenske rodoljube po slovenjem Stajerji in Gurotanu, da nemudoma vsak v svojem t k raj i in obližji delo popri mej o, agitacijo začno in kar se da or ganizirajo.
Naj se nihče ne izgovarja in od agitacije ne odteza z izgovorom, da nam itak „ nič ne pomaga" ker moremo uže po volilnem redu le prav neznatno maujšiuo poslancev izvoliti, kateri potlej tudi ne morejo nič opraviti, ker, dalje, deželni zbori dan denes tudi nemajo već take politične veljave itd. Taki izgovori so poštenega rodoljuba nevredni in mi Slovenci moramo tuko dolgo in tako dolgo delovati in buditi narodni ponos v svojem ljudstvu, da bodo en »ki izrazi apatije u. mogoči mej nami-
Za nas imajo vsake volitve narodno vel javo, za nas je treba, da povsod v javnost stopamo, kjer koli je moguće, in da s tem svetu in Slovanstvu, ban zdaj dvigujočeinu očitno in glasno, ter glasneje naznanimo, da tu ob Dravi in Savi do Adrije slovenski narod živi in narodno svobodo t erj a.
V teh kratkih besedah je cel važni pomen volitev za slovenske Štajerce in Korošce,
Omnia vanal
Suuuuos furiunt — —
Vsaka reč ima svoj konec! Zato so tudi diplomatičui mešetarji evropskih vtlevlastij naposled naveličali se sej iu prazue slame, pojedin, svečanost j in berlinsk h zijalov, pa so dejali: Sejm, kjer smo barautah z „uaj višje organ i zi ran o živino1' — ah so vam no zdi, gospodine urednice, da sem „mit nutzen" čitul doktorčka Grartenauerja nveleuČenou razpravo v letošnjem gimnazijskem pograinuV — mejunrodui sejni za robove, so dejali, je pri kraji — kdo bode svetu tako dolgo otelio ku/al resen obraz, allons, da nas smili iiu premaga! Pa so sli na razen, spremljani blagoslovom piosvetljenih uarouov —----vsak
svojo pot so šli v — toplice, da si zopet za nekaj časa izptro in zakrpajo svojega velega života sture grehe.
In — mir je narejen, za „vse večne časo" kaj pak — kali? To ti bode nebeški dolgčas,
v teh besedah je torej tudi največji opomin do vsacega uda naše narodnosti v krajih, ki bodo zdaj na volišča poklicani.
Glasilo naših nemških in ne in "kotarskih protivnikov, kateri so nam le zavoljo tega sovražni, ker nam ne privoščijo, da bi kot sini Slave ostali zvesti svojemu velikemu slovanskemu rodu in svetu, — uže so zatrobili v rog svojih neumnih in hinavskih fraz o našej „klerikal-narotlutj" agitaciji, in pozivali svojce na volilni boj zoper nas. No, prav! Naj ta poziv protivnikov predrami tudi prijatelje svete domovinske stvari slovenske. Druzega govoriti nam menda na prvi ta klic ulj treba, saj Slovenci v volilnih borbah uijsmo več novinci.
Zasedene Bosne.
D en 68 v nedeljo 28. t. m, pojdejo uaše vojske v Bosno, če je hrvatskim listom verjeti. Mostovi so na več krajih bili do včeraj narejeni. Ob jeduem izide manifest in proglas na Bošnjake.
Iz Broda so v „Deutsche Zeitung* piše 21. julija, da mobilizacija ne gre tako hitro skup, kakor se jo mislilo. Tudi v hrani in ob-skrbi da se kažejo pomanjkljivosti, o katerih se je mislilo, da so z novo organizacijo od-pi avl je ne. Denar da se ne izplačuje redno, zlasti zdravniki, sanitarci in apotekarji, da so na slabem. .Deutsche Zrg." ne ve, ali se na družili točkah isto tako godi. (Primeri privatno pismo, ki ga mi zadaj mej „dom. stv." priobiujemo. Ur.)
Dunajska „N. Fr. Pr." piše 25. julija: Že emirom nij odločen dan, ktdaj naše vojske
prosit! Kaj bodemo počeli novinarji, s čim si bodo ljudje vzburjali živce, du jim ne otrpnejo ? ! Vrli „heldengreis", ali „seree-ji'uakw po naše, je „durck Gottes fihjuuga tudi zopet zaeeljt-n, mj nam več tresti so za dragoceno njegovo življenje — kaj bo! — Upaj, srce žalostno: Bog Kranjca no zapusti; če nij lačen, je pa žejen! Streli, toči, povodnjim, čitalničnim be sedam i u drugim nesrečam ne uidemo.
Apropos, strela! Najhuje jo ta teden treščilo v naš staroslavni kazino, pa ne iz jasnega, kakor v cerkev sv. Duha v Velikem truu, uže dolgo so se zbirali hudourni oblaki. Kdor je zadnje dni mimo kazina hodil, bi bil kmalu mislil, da je kar naprej soareja, morda ker se kazinarji tuko t ihto vesele okupacije Bosne in Hercegovine. Na visokih jamborih so vihrale zastave, celo naša narodna ;e bila vmes, mnogi ljudje so urno prihajali iti odlia hajuli, razue stvari prenašali — kaj pomeni to? Pa ne da bi jo bih fantje Kuhnovci nazaj udrli, ker nijso mogli pozabiti preprisrčnegn sprejema, s katerim jo njih in — sebe tako izborno iznenadil naš precartani gospod župan !
v Bosno mar.'irajo. To kaže, da naše mini-sterstvo vnaujih zadev še upa mirno pogoditi se s Turčijo, predno vstopimo na turška tla.
Hrvatski „Obzor" piJe 2G. t. m.: „Okupacija je neopozivno odlučena, i ona če za koji dan, možda za četrdeset i osam sati započeti. Jedini uzrok, da se š njom zateže jesu spori dogovori s Portom, pa kako Austrija svakako želi, da se ni kap krvi nepro-lije, to jo strpljiva s Portom, i kuša sva sredstva radje, nego da bez konačnoga sporazum-Ijenja predje granicu i možda bude prisiljena ovdje ondje s oružjem svladati makar i neznatni odpor. Ostane li Porta tvrdoglava, s a odgovornost pasti će na nju, i Austrija će modi pred Europom dokazati, da je sve pokušala, što je u njezinoj meći bilo, ali je Porta ostala nepristupna svim razlogom."
Glede pogo\orov, katere ima grof An-drassv še zmirom s turškim pooblaščencem Ktiratheodorvjem zuTad Bosne, poročajo, da boče sultan le potem tudi proglas na Bošnjake izdati, ako se mu obljubi, da bodo Mohame-dancem dozdanje lastninske pravice olirauile se, in da se ne bodo kristijanje preveč podpirali na škodo (!) Mohamedancev.
Prtko Trsta se javlja, da je avstrijska I omorsko oblust ukazala luko Klek in stranski kanal (Stagnopiccolo) zapreti in s povodnimi minami zavarovati. — Ta naredba se obrača zoper Turke. Komaj pred dvema dnevoma je bilo čitati da boče Turčija skozi Klek svoje vojake iz Bosne odpeljavati.
Naših Janezov pač žalibog nij bilo, a koncert je res bil, pa producira! se je samo jelen inštrument, kazino je prišel na — boben! Vse od kraja je bilo na prodaj: žlice, v katerih so dan za dnevom kazinski teutomani utapljali Slovence; noži in vilice, s katerimi so vsak večer na salati snedli narodno stranko; papirnate servijete, v katere so si brisali sline, ki se jim cede po gospodstvu v deželi, po raznih dostojanstvih in ordnih! Knziusko društvo nij hotelo ničtsa od gostilniške oprave kupiti: črtili so jo, kar je bila ua vrtu soaioja domačega polka godbe. Tist večer so Slovenci ves prostor iu kar je na njem okužili. Ba da bi kazinarji potem kupili mize in stole na katerih so sedeli, — čaše, iz katerih BO s požrtvovalnostjo navdušenja slabo vino pil) ljudje, ki „živio" kliče,o, a ne „brav" : ne, nikdar ne ! Hujši pojdejo se svojimi kočevskimi brati havzirat po vseh krčmah. Celo staro drevje so hoteli posekati, z ajdovico povsodi trikrat pokaditi, same „nemške" hraste nasaditi, in vsako deblo z nemškimi bojami poštri-hati, da bode sleherni Slovenec bežal mimo
Angleška opozicija.
Pravo misleči politiki angleški se nikakor ne morejo s političnimi činom Disraelovim od 4. junija sprijazniti. Vodja opozicijonalne stranke, Gladstone, imenuje politiko dozdanjega ka bineta kar naravnost n e u m n o in Forster, ud opozicije, dejal je v svojem govoru pri letnej svečanosti Cobden kluba, da je angleški kabinet v neskončnej domišljiji, kakor „ d a bi bil John Buli vsemogočen." Opozicija, in z njo vsi trezni Angl cunje obsojajo politiko Bia-consfieldovo, ker so jim znane nevarnosti, katere Aogleikej odslej z osvo;enjem Cipra od vseh stranij pretijo.
V svojem govoru naglašal je Forster, da zdaj Ruska, o katerej on nij nikdar mislil, da išče vojske z Angleško, lehko s to prične prepir kadar hoče, povodov imela bode dosti. Kajti zdaj mejimo z Rusijo, in ako se bode hotela ta Indiji bližati, ne bo jej treba črez himalaj sko pogorje laziti, zdaj bode Slav Indijo skozi Armenij o. Konvencija od 4. junija vzela bode Turkom ves strah; zdaj bodo že slabše vladali, vsaj „smo mi njihovi varuhi, in Beaconsfieldova politika zajamči jim njihov obstanek".
Tako Forster.
Tudi Gladstone je v Bvojem govoru v Southwarku ostro kritikoval angleško politiko. Tudi on poudarja, da zdaj je pot v Indijo Ruskej olajšan, ter pravi, da bc je na berlinskem kongresu Anglija zamerila z Rumuni, Srbi, Črnogorci in Grki, a z pogodbo 4. junija
vsem drugim vlastim. 1 --—.--i
Politični razgled.
Notranje
V Ljubljani 27. julija. Pri občnem zdanjem mrtvilu naše notranje politike, dunajski oficijozni listi zopet čenčajo o „propadanji", ali celo o propadu $eške narodne stranke in o nje vodjih, ko bi jim vendar veliko večja sila in potreba bila, premišljevati in naglašati mizerijo in vel ko propadanje svoje lastne nemške ustavoverne strauke, zlasti, kakor se je v gospodarstvenih zadevah zadnjih let izkazala.
ViiuiiH' clriiitv«!).
V svhskvj skupščini so neki govorniki nasvetovali — kakor „Times" poroča — da naj Srbija pri velevlastih s posebno spomenico protestuje zoper to,  da Avstrijci zasedejo
kazinskega vrta in ogibal se ga kakor pisanega gada.
Nekaterim je celo po glavi hodilo, da bi ime kazino  odpravili in društvo prekrstili. Ugibali so sem pa tja, toda najbrže nijso bili prav dobre volje, nič jim nij bilo povšeči. Ej, gospoda, čemu „in die ferne schvveifen" — imenujte se „G'frettbrii ler - Verein", na čast tistej mizi v „extrazimmer", ki si je — ein staat im staate — uže davno pridela ta priimek. Saj gre izvestno baš le-tem svetcem za-zahvaliti se, daje kazino tako daleč prišel! Iz tega posnami, oj bela Ljubljana,  kaj Te čaka,   ker so za župana izbrali Ti !„einen „g'frettbruder" !   Kdor še nij  čutil, kakšen „g'frett" je zdaj  v našem mestu, ta se je konci prepričal zadnjič, ko so ubogi naši Ja nezi prišli in odhajali na kolodvoru. Gospodu Lašanu se Bicer znamenito prileze vrček piva, ki si ga vsak večer v božjem strahu privošči, da si dušo priveze, utrujeno od skrbi za naB nehvaležneže; pa kdo mu more zameriti, da se nij zmenil za žejo in lakoto deželnih sinov-vojakov: možje doslužil invalid, država ga je
Bosno, in da dokaže, ka spada ta dežela po
zgodovinskej pravici k Srbiji.
Iz Belgrada se javlia: V oficijalnih krogih se taji, da bi  Srbija v Bosni kako proti avstrijsko agitacijo  podpirala.  —  Srbija se bode formalno še le oktobra meseca za neod visno proglasila, ko se snide velika skpščina.
Srttsšci „Istok" piše: Cel ruski pro gram za osvobojenje balkanskih Slovanov se nij uresničil ; en del Bolgarov in Srbov je še pri Tu.čiji ostal. Ti bodo za orožje prijeli. — Pa tudi nemški ulani in magjarski houvedi oe morejo Bošnjakom svobode prinesti.
Poroča se, da it-lif*tt»i nameravajo s prostovoljci vpasti v Albanijo, Tesalijo iu Kpirus, da tam vstajo organizirajo.
Sii>tff<tt j* v Adrijanopolji so s pomočjo ruskega moskovskega podpornega komiteta osnovali društvo, ki bode na to delalo, da se vsa Bolgarija z j edini v jedno državo. Bravo!
Domače stvari.
— (Od bosenske meje) piše slovensk oficir svojemu sorodniku v Ljubljano: Včeraj sem v štacijo Dragalič prišel, v malo gnjezdo mej staro in novo Gradiško. Mi trpimo skoro na vsem pomanjkanje, [morda bode v prihodnjič kaj bolje. Jaz sem zdrav, samo kruha nemam, in vojaki tudi ne, za jutri bom dal polento kuhati. Jaz imam veliko skrbeti in delati. Kraj je tukaj prenapolnen z bosen-skimi pribeglimi, mej temi so tudi nekateri ubožci z odrezanimi nosovi. Videti je, da bomo mi še kacih 14 dnij tu ostali, dokler ne bode vse konceutrirano in most dovršen pri Starej Gradiški. Turški poveljnik v Berbiru ima od svoje vlade nalog, tvrdnjavo Avstrijcem iz ročiti, znak, da se bode naša okupacija vršila brez upora od strani turške vojske. Korespon-denčnih kart in kuvertov, ki sem jih iz Ljubljane soboj vzel, ne morem rabiti, ker se tu na poštah gospodov Magjarov ne sprejemajo.
— (K cesarju) je odšla včeraj depu tacija meščanov iz Kranja, prosit za ohrani en je kranjske gimnazije. Jutri v pondeljek imajo avdijenco. Mi in 'vsa gorenjska stran kranjske deželo toplo želimo, da bi bila deputacija s svojo prošnjo uslišana.
— (O če tj e L azari s ti v L j u bij a no.) Mi smo slišali, da zdaj obravnavanje teče, da pride red oo. Lazaristov v Ljubljano, ki prevzeme cerkev in faro v bolnici.
v pokoj pustila, kedaj uže ! Kje n°ki gospod župan zdaj svoj večerni deputat uživajo V! Njegovi tovariši z nami prostimi zemljani vred pohlevno h Kozlarjem hodijo, katerih pivu so prej zmirom zabavljali: da je njim dišalo, moralo je pivo biti vsaj graško, Če ne dunajsko. In zdaj i Qujo mutatio reruin!
Samo ob sebi umevno je bilo za vsacega druzega človeka, da bode „bogato" kazinsko društvo prisvojilo si vsaj stekleni salon, katerega vsako bruno in vsaka šipa mora gospode spominjati nepozabnih ur, ko so čisto mej soboj prepevali:
„Wir sitzen so frttblloh beisaminon TJnd baben einaudor so liob!"
Kaj pa bi to tudi bilo za društvo ki re prezentuje „ves ljubljanski kapital!" Nekateri so pač bili popolnem teh mislij, kar je pa pravih zagrizlih, ti nijso hoteli nič slišati o tem. Salon je samo za „publikum", kaj pa nas publikum briga, kričali so; nam je skrbeti le za družabnike, za druge ne ! Kako se človek lovi, kadar je treba — v žep seči! Kako
— (Ude dramatičnega druStva T Ljubljani) opominjamo, da je denes ob 11. uri dopoludne v čitalnici občni zbor tega društva.
— (V ljubljanske? čitalnici) je drevi za pomoč družinam naših vojakov, t Bosno o I s 1 i h, velika beseda in loterija. Dobitki pri loteriji so baje izredno lepi.
— (Trebuh p rep ar al.) Pred tremi dnevi so se pri konjedercu v trnovskem pred-mest'i hlapci Rtepli in jednemu z nožem take trebuh preparnli, da mu je bil ves drob oškodovan, in je včeraj v bolnici umrl.
— (Iz prisilne delavnice) v Ljubljani je bil usel v petek kaznenec Peter Lu-teršek, a ujeli so ga pijanega kmalu in nazaj pripeljali.
— (Na Rudolf ove j železnici) je neki postni kondukter, Ljubljančan, po imena Patz, pod Trebižem z Železniškega voza sam skofil ali padel, ko so se morda slučajno vrata sama odprla, in se je ubil. Kraj je ravno tak, da je 30 sežnjev globoko strmoglavil se. Zatorej je mogoče, pravijo, da se mu je v glavi zmešalo bilo in je sam usmrti' se.
— (Umrl) je, kakor se nam piše iz Podgrada v Istri, Josip Šinkovic, župnik na Munah, po rodu Dolenjec, 2G. t. m. po noči, v starosti 72. let. Bil je odločen, iskren narodnjak, čiBt značaj, ustanovnik „Matice", člen in farni poverjeivk „družbe sv. Mohora" itd., zvest naročnik „ Slovenskega Naroda" in drugih slovenskih listov. Vrlo prijazni župnik je služboval na Munah 32 let. „Kdor pozna samotno in siromašno selo tužne, kamenite Istre, a vidi v njem elegantnega župnika — kar je bil pokojnik — z vso ljubeznjivostjo in udanostjo besedo vere in omike oznanjevati brižnemu, a vrlo poštenemu Muncu (znanemu „jesihfirju"), rekel bodo, da se je z vso požrtvovalnostjo posvetil svojemu vzvišenemu poklicu. Lehka mu zemljica, vrlemu rodoljubu !tt
— (Požar.) Po noči 13. t. m. je zgorela v Kokri kajžn Jos. Kremžarja, škode je 400 gl., in pogorelec nij bil zavarovan.
— (Strela.) Iz Zagorja na Notranjskem se nam piše: sv. Jakopa noč je bila tukaj strahovita, dež, grom in blisk nam so tako rekoč hiše tresle; a strela je udarila v bližnjo vas Deiskovče in od polnoči do 1 ure trem gospodarjem hiše, i četrtemu  hlev upepelila.
pa bo sicer besedovali! Kadar se je gospodu Ehifeldu kaka veselica obnesla, onda j so po svetu trobili: Ali vidite? to smo mi, Bamo mi, kazino, zbirališče vsega, kar aBpirira na „bil-dung und eleganz", vsega, kar ima reinen namen, eine stellung in der gesellschaft !u Ba-hali ste se, koliko stotin vas je bilo; na enkrat pa vsa druga poje, vi trdite, da bo bili to le ljudje, ki Vam nič mari nijso, simpel „publikum", kakor se shaja v katerej koli gostilni — o Vaših družabnikih nij duha ni sluha! Za štafažo bi Vam ugajala misera con-tribuens plebs, kaj ne, da bi pa novcev za občinstvo potrosili, kaj še! To se pravi, potrosili bi *e uže, ko bi jih bilo kje t lepa — vzeti! Iliuc ilhe lacrimm! Saj na vse zadnje so le prevideli, da jim je „tross" iz pu-blikuma krvavo potreben, kor bi bil Bicer kazino tak kakor strah — v sredi votel, okolo kraja bi ga pa ne bilo. Tako bo b kislim obrazom nesrečno verando kupili, — ob jed-najatej uri!
Najbolj je za to peto brusil, kaj menite kdo? Velečestiti naš „nepristranski" gospod
V žalost moram še naznaniti, da nobeden nij bil zavarovan. Gospodarji, zdramite se vendar enkrat in zavarovajte svoja poslopja, ker dokazov je na cente, da nesreča nikoli ne spi.
— (Iz Mokronoga) se piše v „L. T.", da je 24. t. m. deželni načelnik g. Kalina tja prišel in od Šolske mladine z živio-klici pozdravljen bil, ogledal urade in odpeljal se drug dan v Novo mesto. (Kakor „L Z." včeraj opoludne naznanja, vrnil se jo g. K. predsi-nočnjem uže v Ljubljano.)
— (Za mašnike so bili včeraj v ljubljanskoj stolnici posvečeni) iz IV. leta bogoslovja čč. gg.: Bajec Jakob iz Hrenovic, Ferčaj Matevž iz Dobrave fare Za-spiške na Gorenjskem, Lavtižer Mdia iz Kranjske gore, Laznik Jožef iz Dravelj, Zaman Andrej iz Škocijana pri Dobravi, Zupan Anton iz Bresnice; iz III. leta pa čč. gg. Dolenec Jožef iz Planine, Koblar Anton iz Železnikov in Malenšek Martin iz Samica. V Mariboru pa so bili posvečeni le 4 gospodje.
— (Občnega zbora Ceciljinega društva) 25. t. m. Be je udeležilo mnogo vna-njih udov, zlasti duhovnikov pevcev. Produkcije v stolnej cerkvi in pri frančiškanih so bile izvrstne, večerna veselica „pri zvezdi" je bila obilno obiskana in živahna.
— (Nevihta.) V Moravčah je treščilo v sredo v neki kozolec, ki je pogorel. — Ogenj, ki je oni dan uničil pod Turjakom posestvo krčmarja Jamnika, nij nastal vsled strele, ampak zanetil ga je 3 letni deček, ki se je pod kozolcem z žvepljenkami igral; otroče se je neki užo od pivcev navadlo tabak piti, in Bi je hotelo zažgati fajfo, pa je zažgalo hišo. Kolikokrat se je uže svarilo, da naj otrokom ne puščajo žvepljenk.
— (Usmrtil) se je z revolverjem pre tekli ponedeljek o poludne v svojem stanovanji na trgu sv. Antona v Gorici Teodor grof Badetzkv pl. Radttz, c. kr. generalmajor v pokoji, c. kr. komornik itd. sin slavnoga feld maršala Iiadetzky-ja, in v s'redo 24. t. m, so ga slovesno pogrebih Ker nij zdaj razen 40 mož Khunovega polka v Gorici, morale so iz-vstati navadne vojaške časti, ki se pristujejo generalu.
— (Iz Konjic) prinaša „Gr. Tagcspost" dopis, ki toži o slabej letini. Žito je slabo in nema zrn, tako da ne bo kaj mlatiti. Seno
deželni glavar. Z vso zgovornostjo je dopove doval Bvojim prijateljem, da nij nikjer v Ljubljani dobiti tako pripravnega lokala za kak shod ali zbor, ker drugod nikjer nij tistih ume-teljnih luknjic, skozi katere izginejo besedo če je treba kakor kafra, da živa duša več zanjo ne ve. Mene samega so te luknjice neizmerno zanimale, po vseh kotih sem kukal in stikal, pa jih nij sem staknil: morajo presneto dobro skrite biti. Tak mehanizem bi bilo dobro, če bi ga človek znal, kdo ve kako prav pride. Ko bi postavim mi kedaj še večjo — svobodo dobili n. pr. tako, kakoršno zdajci uživajo tam v blaženem rajhu: date, to bi utegnila ta kova mašineriju jako koristiti raznokomu, ki ima včasih — predolg jezik. Škoda, da teh imenovanih luknjic nijso prodajali na drobno, jaz bi bil uže jedno kupil.
Sicer pa so prišle na vrsto kaj zauimljive reči. Kadar je bilo kaj prav posebnega, so čestilci raritet pritisnili, da nikoli tacega. Naj bolj sem se smijal, ko so se pulili za gospod Lašanov stol, na katerem je on svoja modra usta odpiral, kadar je njemu samemu ljubilo
je na travnikih segnjilo vsled vednega\ deže-vanja. Zdaj pretijo pa še nevihto zadnje upanje kmetovalca, vinograde, uničiti. V okolici je vihar 22. t. m. večino sadja z drevja otresel, in koruza je vsa pri tleh.
— (Prekanjena tatvina v Trstu.) Nek gospod se je pnjrndil z nekim mizarjem, da mu vse hišno orodje popravi in zlika, in res drugi dan pride nek človek rekoč, da je poslan od mizarja; oni mu izroči pohišno oro dje, da ga odpelje, precej potem pa pride res mizar in ne dobi ničesa, ker mu je gospod povedal, da ga je uže nek človek od njega poslan odpeljal. Zlaj se je razjasnilo, da je bil ukraden.
— (Iz Maribora) se piše: Šolski sklep na srednjih šolah se je vršil 14. julija s sv. mašo in razdeljevanjem spričeval. Poročilo je izdala do zdaj samo c. kr. višja gimnazija, sodstvo c. kr. višje realke naznanja, da bode še le v avgustu svoje poročilo zgotovilo, učiteljsko pripravniščs pa menda nobenega ne izdaje. 1 Na c. kr. gimnaziji je pretečeno leto podučevalo z ravnateljem vred 13 profesorjev in 4 učitelji, učencev pa je bilo koncem leta 253 javnih in O privatnih. Po narodnosti so razdeljeni na 28 Nemcev (?), 127 Slovencev, 2 Hrvata in 1 Magjar. O Uikašev je bilo na celej gimnaziji 30, prvi red jih je dobilo 15G, drugi red 14, tretji red 12, neizprašanih je ostalo 5. — Na Čelu ima program nemški sestavek od prof. M. Valenčaka: Primož Trubar, der begiilnder der neuslovcnischcn literatur. — Na c. kr. višjej realki jo podučevalo z ravnateljem 10 profesorjev in 4 učitelji: učencev je bilo 120, po narodnosti -SO Nemcev, 15 Slovencev (?), 3 Srbi, 3 Magiari, 3 Hrvati, 1 Poljak in 1 Anglež. Z odliko jih je šolo dovršilo 11, s prvim redom 88; drugi red jih je dobilo 8, tretji red 2 in 10 jih sme izpit ponavljati. K maturi se jih je bilo oglasilo 14, izmej katerih jo je 11 prestalo. Na c. k. učiteljskem pripravnišču je bilo 132 izpitanih, in izmej teh so vsi h to dovršili, toda 4 morajo izpit iz jednega predmeta po počitnicah popravljati. V 4. letu jih je bilo 20, ki so se vsi oglasili k maturi in jo vsi prestali. Izmoj 12 vnanjih učiteljev, ki so Be tudi mature udeleževali, jih je G dobilo spričevalo zrelosti, 5 pa jih mora izpit ponavljati črez 10 tednov in 1 črez jedno leto. S pri-pravniščem je sklenen pripravljajoči kurs, v
se, pa ne samo takrat, kadar ga gospod Regali interpelira.
Mej licitanti je bil celo naš gospod urednik. On je le iskal kak spomin od gospoda dr. Šraja, najtoplejšega svojega prijatelja; s tem namenom je prišel, pa so mi vsi dejali, da za gospoda „vieea nij bilo nič apartnega v krčmi. Tako je prazen odlazil gospod Jurčič in — jaz z njim.
Idrijski narodni volilci so nalašč jednega svojih poslali semkaj na dražbo, z nalogom, da mora izlicitirati viteškega kazinskega prvo-sednika, nekdanjega njihovega zastopnika Jeib-kiiigel" — naj stane kolikor koli: oni hote saj jeden spomin na lepega Toneta in — nekdanje čase. To je lepo; jaz jim samo svetujem, naj dobro pazijo na ta souvenir: steklo se kuj rado potare, še hitreje, nego — recimo: politični nazor! Pa bodo uže varovali se, da se jim v drugič kaka nesreča ne zgodi.
Mlad vojaček, razvajen materin srček, ki zdaj „daleč od Madrida", doli na bosenskej meji neslan komis kleplje, je prijatelju naroČil za tist kristalni kozarec, iz katerega sta pe-
katerem je bilo 40 učencev; 35 bode jih drugo leto stopilo v 1. leto, ker bo izpite izvršili, G bode jih moralo izpit popravljati, 5 pa jih je bilo čisto zavrženih. Podpore dobiva učiteljsko priprarnišče 9315 gl.F in sicer C085 gl. iz državne blagajnice, 1580 gl. iz deželne, in 1G50 gl. iz okrajne kaso. — Ako te statistične date primerjamo z onimi prejšnih let, vidimo, da se je število učencev na gimnaziji jako skrčilo, zato pa na učiteljskem priprav-nišču silno pomnožilo. Jz gimnazijskega poročila posebej pa razvidimo, da je zlasti zadnja 4 leta iz dežele vedno menj, iz mest zmirom več dijakov. Temu je gotovo uzrok ubožanje kmetov, rastoča dragina po mestu in morebiti tudi nova vojaška postava, ker si marsikdo misli, če uže moj sin mora biti vojak, mu zato nij treba studiranja, ki v zdanjem času toliko stane.
— (Listek.) Govora dr. Zirnikovega o zjedinjenji italijanskem drugo polovico in konec prinesemo v prvih naslednjih številkah.
Rafene vesti.
* (Nočlovešk čin.) Izdelavec vodnia-kov Ilillert, v Zvenkau na Nemškem, je 17. julija hišo svoje žene zažgal, ker bi mu bila vsled njegovih dolgov prodana, in je tudi svoja dva ntroka, jednega dečka 14 let, in jedno deklico 12 let stiro umoril. Mrtva trupla vseh treh so na pol sežgana potegnili iz ognja. Nečloveški oče je s petrolejem polil vse pohištvo, in potem zažgal, Bolno ženo njegovo našli so na vrtu; kako jo je pa mož tja doli spravil, je neznano.
* (Nesreča z dinamitom.) Neka drnžblna v Mehiki, gospe Rafael Veraza, dobila jp koncem meseca maia nekega večera zaboj, v katerem je poslal Martinez Zorilla iz Mehike razne svete reči, kakor molke, svete podobo itd. Poklicale so takoj te gospe svoje sosedkinje, da bi skupaj te reči pregledali, tor prično zaboj odpirati. A v prvem zaboju bil je manjši drugi, v tem zopet tretji, in na zadnje skrbno na vse kraje zaprta svinčena skrinjica. Ker se pa ta nij dala takoj odpreti, udari hlapec na pokrov s kladvom. A zdaj pa strašno zagrmi, zidovje se je jelo majati, okna in vrata so Be razrušila, — celo mesto se je prestrašilo. Vse je hitelo gledat, kaj se je zgodilo in kje. Martinez Zorilla, katerega so potem prijeli, povedal je, da se je tej družini po pogrešku poslalo namesto onih svetih rečij
— zaboj 7. dinamitom. Ko je bil tedaj hlapec a kladvom na svinčeno skrinjico udaril, se je ta razpršila, je njemu glavo popolnem odbilo in so lem ljudij usmrtilo. Roke in noge
neči šampanjec srkali „rožni" ustni slavljene krasotice, nemškega gledališča lanske direktoric 3. Oj, ti slaboumna mladost, kje je uže bil ta kozarec! Zdavnaj uže si ga je suh siv mo-žicelj, zvita butica, na tihem „pod roko" anektirah Saj veste, velecenjena gospa, da so starci redkih ali pa „zelenih" las za take stvari dostikrat hujši, kakor mladiči. Kakšni so bojo bili nekateri najinih znancev tačas, ko je v Čitalnične) restavraciji „nastopila" tista zala pevka, uže veste! —
Ali si je pač gospod Ehrfeld sam prihranil kako relikvijo za spomin na tistega „eks-kluzivnega" društva prostore, kjer je revež vsejal tisočake pri sosedu pošteno zaslužene, ne da bi mu bila iz njih dozorela pričakovana žetev. Čudno naključje! Ravno ob jednem, ko se je prodajal ka/.inske gostilne inventar, podirali so zidarji poleg „zlato zapono", od koder se je uekedaj preselil bil v kazino g. Ehrfeld
— vesele nade poln.
O vanitas vanitatum!
Ah r i raa n.
nesrečnikov bo okolo ležale, jok in zdihovanje bilo je strašno.   Soba,  v  katerej so bili ne srečniki, se je popolnem razrušila.
* (Uboj ministra v Japanu.) V torek 27. maja, ko se je peljal minister notranjih Btvarij v .lappnu ob 8. uri ifiCci v Dafokfgan, skozi ulico Šimidsudani, skoči k vozu mlad človek v plavej japonskej obleki, izvleče sabljo, ttr konjem poseka prednje noge. Nato priskoči še pet dražih mladiče? z revolverji in sabljami, ter obstopijo ministrov voz. Minister nij mogel več utefi. Napadniki so ga strašuo ranili. Dva udarca je dobil po glavi, jednega na vrat, in veliko po nogah. Dihal je še, ko so ga ubojniki iz voza izvlekli, ter mu še jeden udarec na glavo zadali. Nek deček Intel je policije iskat, a ko je ta prišla na mesto zločina, so uže zločini zbežali na dvor mini Bterske hiše, in zapahnivši vrata, so klicali: „Mi smo ubili ministra in sami so izroiiino
Bodniji". Na to so jih prijeli in oddali policiji. Konjiki so zastražili vse uhode v curjevo pa lačo. Ubitega ministra odnesli so v njegovo palačo, in poslalo se jo po zdravnika. A ko je ta dospel, je minister uže svoj duh izdihnil. Ubojniki pa so veselo govorili : „Mi smo svoje življenje v korist domovini žrtvovali, in ubiti smo hoteli vse druge visoke vladne može". Na vprašanje, zakaj so ministrovega kočijaža tuli ubili, so odgovor.li, da bi drugače ne bi mogli svojega načrta izršiti. Vsi so mladi ljudje od 18—25 let, le jeden je 29 let star. Jeden izmej njih je bil advokat. _
Pri MallM j Ott iz Dunaja. — Kleraensieviez iz Gradca. — Ur. Carsini iz Trsta. — Uočevar iz Krškega. — Herz iz Trsta. — Schilling iz Dunaja.
Dunajska borza 27 julija.
~S> julija:
Evropa i Baucr, Ilaye, Seitz iz Monnkova.
m Moiiu x Srli.it/. iz Urna. — Brand i/. Dunaja. — Otro iz Bonedk. — Melitta iz Pulja.— Kam-Ijanoc iz Kočovja. — Jelovšok iz Vrhnike.
Pri linvurakeui tlvoru: Kmotič iz Kranja. — Kreti iz Dunaja.
BrtotoJ drž. dolg v bankovcih	-.4	«id.	i r>
Rnotni dri. dolg v srebru	R(>	n	10
	74	i»	2>
p380 dr?, ponojUo ....	. 113	n	75
Mkotta narodno banirn .	829	n	—
Kreditno akiija.....	. Ml		30
kamion........	.   l 15	n	2')
Napol. ........	9	n	85
	r>	_	44
frebro .......,	. 1(0	_	56
	f>7	m	—
Praktikant,
zmožen slovenskesa in nemškega jezika, sprejme so v prodajalnici z deželnimi pridelki in naročevsilnici HolseH, < 'liariiiatz *V \en« irtlitt v I Jubljnul.
Pismene ali ustrueno ponudbo pošiljajo naj so naravnost imonovanej firmi. (227—8)
StrferJtr* c«3wae
t Ljubljani 27. julija t. 1. Pšenica hektoliter 8 gld 94 kr.; — rož 6 gld. 20 kr.; — ječmon 4 gld. 23 kr.; — oves .') gld. 04 ^j.. mm ajda 6 gld. 4ti kr.; — proBo ti gld. IS kr.;
— koruza 6 gold. 20 kr.;  krompir 100 kilogramov
— gl. — kr.; — fižol hektolitor 0 gl. 5'J kr.; masla kilogram — gl. 93 kr.; — uaaut — gld. 82 kr.; — jpeh hišen— gl. 70 kr.; — apeli povojou — gl. 75 kr.
— jajco po 2 kr.; — mloka Utor 7 kr.; — govodu.no kilogram 64 kr.; — teletnino 52 kr.; — svinjsko uobo 70 kr.; -— sena 1O0 kilogramov 1 gld. 78 kr.;
_ slamo 1 gold. 78 kr.; — drva trda 4 kv. metrov
6 gold. "-'J kr.; — mehka 4 gld. 50 kr.
WtiU
\Vir einjilehlcn-
gfisctifltzt. -
ala Bestes und Preiswu'rdigstes
Die Regenmantel,
Wagendeoken (Plarlim), Belteinlageo, Zelisiofle
— --- der k. k. pr. Kahrik
m von M. J. Elsinger & Sohne jj
in "VVicn, Ncubau, Zollergasse 2, if§|
Lieferanten dea k. und k. KrieFsministeriums, Sr. Maj. Krieg.martnc, vieler HumanltUtsanstalten etc. etc.
(li)9 — 33;
1MšMmtimi<M mL
feEH^ziK^>
_jparK,
f II. Scliolt na Dunaji, i1
glavni zastopnik za Avstro-Ogersko. ! (127-4)
Izvirni Elias Hovve-ja
slavnoznani
družbinski šivalni stroji.
Le pravi Hovve-ja družbinski šivalni stroji zedinjujejo v sebi trdno konstrukcijo, dolgo trajnost, mnogostransko porabo in vsled enojnosti lahko izvrševanje.
Pravi Hovve-ja družbinski šivalni stroji so tako dovršeni, da nij bilo mogoče jih po ponarejanji izboljšati. — Glavnemu principu pravih Hovve-jevlh strojev se nij moglo pri nobenem drugem sistemu umakniti in Singer, VVheeler &. VVilson, Grover, Baker, Wilcox & Gibbs, vsi so bili E. Hovve-ju podvrženi.
¥0F~ Le pravi, če je pridejan izviren certifikat fabrike se številko in sledečim podpisom:
The Howe Machine Cc Ltd.
HI. P. 8tocltwell, glavni vodja.
Glavna zaloga za Kranjsko samo
pri
Franjo Detterju
V I j uhlja ni.
Nagla in gotova pomoč zoper bolezni v želodci.
Dr. Rose
krepilni balzam,
majttoljiein nesjisdtstnejše sredstvo za
ohranitev zdravja,
fistitev in vzdrianje čistafo sokov in krvi ter za pospešenje dobro prebave, dobiva se pravi
po SO        in. 1 grolđ.. vedno v zalogah: v Ljubljani pri leknrni-čarjih: G. Piccoli,  Jos. Svoboda, Erasmus Birachttz; v lt u d n 1 f o v e m : Dom. Itizzoli, lekarnar; v K o č o v j i : Andr. Braun.
V«c leknme in večje prodajnlnice materijali) v Arstro-Ogervlccj imajo zaloge tega kre-pilnega balzama.
Cvla/vna. zaloga: B. Fragner,
lekarna „k črnemu orlu", Eck der Sporner-gasso Nro. 205— III. iu Prag. Prepis.
Brandeis, 12. januarja 1876. Visokočcstiti gospod! Užo dlje časa som trpel bolečino v želodcu ter so mi nij ljubilo jesti.   Tu me jo nekdo opozoril na Vašo zdravilo  „dr. Ro86 krepilni balzam" in jaz som ga zavžil.
Porabivsi prvo sklenico, opazil sem nSe dober vspoh in ko sem Za nadalje rabil Vaš balzam, so bolečino v želodcu užo popolnem izginile, dobil sem zopet apotit in zdaj sem do cela zopet ozdravel
Zahvaljujoč so Vam najprisrenejse, in najtoplejše priporočajoč „dr. Kose krepilni balzam" vsem bolnim v želodcu, se beležim z odličnim spoštovanjem (85~10) F. Sta udi g 1.
f
c o od a _
crff c d
S ■< ca
a p c B
2 2 t. o
B 9 3
^ s • m
B g
H s S
n p ai b
» ° S-g
m, o o »s.
H te -t bj
< p _ S
i—1. gd<
b:o^ S*
e ? *? f
3 E j S. ■ B
o ^ 2» a cc a.
n a s jn w z- S* s ^2
g i B-^srST
B tZPl d - >— w—
&H 5 d £'M
.r§ * 9 " <
«.2. §
<= C B< c s;
Jt o co. <5 ~  ~ o o
«- »r-o o -•g S A a g.
3 B r'o..».
a « -° ^ p. ■ < » o S g =r° B
S •—• cd c e» c
? ? fr. 8 B
Izdateij in urednik Josip Jurčič.
Mi darujemo vsakemu
najpotrebnejše domače orodje, kakor: žlice za kavo In Jedi. nože in vilice itd. itd.
Od konkurznega upraviteljstva pred kratkim na nič prišle velike angleške tovarne za britanija-srebro smo dobili poziv, naj vmo izdelke od britanija-srebra, ki jih pri nas v zalogi imamo, za majheno odškodnino prevoza in '/4 delavske plače darujemo.
Ako se vpošlje znesek ali tudi proti povzetju cene, ki jo pri vsacem izdelku označena, satno za povrnitev troškov prevoza iz Angleškega na Dunaj in majhen dol delavske plače, dobode vsakdo le-to
zastonj.
6 kom. britanija-Brebrnih ili« ta Jedi, G kom. baš takovih ilie ia kavo, vkupe 12 komadov, stalo je prej gld. ti, a sedaj stane vseli 12 konuulov vkupe ........
6    „    britanija-srobrnih namiznih nožev z angleškimi ostrinami, G kom. baš takovih vili«, vkupe 12 kom., kateri so prej stali gld.    stoji zdaj vneli 12 vkup«; 1 /.»!«■ umiKii za mleko, težke vrste, prej gld. 3, sdn| 1 „ „  jiilio,  najtežje vrste,  od najboljšega
britanija-srebra, prej gld. 4, z«laj ..... Poleg tega elegantni svečniki, par po gld. 1.—, 2.—, 2.50, 3.— 1 zdo-lice po kr. &0, 76, bi), gld. 1.—, 1.40; majolke za kavo ali čaj po gld. 2.—, 2.50, 3.—, 4.—; svečniki z roči, par po «ld. S.fiO, lb.fO, 14.—, iO.— ; saharne pušico po gld. 2.—, 2.b0, 4.— ,5.50, 7.—; i-aharno sipnice po kr. 4U, 7f), i)0, gld. 1.—; sklenice za kis in oijo po #ld. 2.nO,
3. HO, 4.12!j, G.—; pufiice za surovo masio po kr. 'J.i, gld. 1.70, St.80, 8.W6,
4. —; ročni svečniki po kr. f)0, 65, 80, gl. 1.— ter še mnogobrojni iziletki.
fl*"" Osobitega pozora vredno.
6 komadov iiHiuiznili nožev, z najfinejšimi ročaji od britanij:i-sro-bra, z angleškimi jekieniuii ostrinami, 6 komadov baš takovih vilic. 6 komadov težkih izvrstnih žlic zu Jedi, o' komadov baš takovih zli« za kavo, v elegantiuj kaseti od baršuna, vkupe 24 komadov, ki so prej stali brez kasetu gld. 13.—, stane zdaj s kaseto alti. o.-10.
To stvari so izdelano od najfinejšega britanija-srebra in so od pravega 13 letnega srebra celo po bletnej rabi ne dado razi.kovati, ter garantiramo, da njih barva vedno ostane bela.
Tudi damo vsakemu denar nazaj, ako mu naš nož ali žlica očrnita ali orumenita. (150—S)
\aslov :
».jo l.so
l.so
„Britaiinia-Silberwaaren-Ni(Hlerlagc"
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
3578