E‐IZOBRAŽEVANJE: IZZIVI ZA VISOKOSOLSKE KNJIZNICE Strokovno srečanje knjižničarjev Univerze v Ljubljani Ljubljana, 23. oktober 2014 ZBORNIK izvlečkov 2 E‐IZOBRAŽEVANJE: izzivi za visokošolske knjižnice Strokovno srečanje knjižničarjev Univerze v Ljubljani Zbornik izvlečkov Izdali: Narodna in univerzitetna knjižnica Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani Za izdajatelja: Martina Rozman Salobir Miro Pušnik Uredila in oblikovala: Melita Ambrožič Programski in organizacijski odbor: mag. Anamarija Rožić, MF, predsednica; dr. Melita Ambrožič, NUK; Nataša Godec, FDV; Ivan Kanič, EF; mag. Mirjam Kotar, FDV; dr. Mojca Kotar, UL; Miro Pušnik, CTK; Ines Grlj, študentka; Borut Kirar, FDV; Dare Majcenović, MF; Tilen Mandelj, CTK Fotogra ija na naslovnici: Gašper Lešnik Za vsebino in jezikovno pravilnost prispevkov odgovarjajo avtorji. CIP ‐ Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 027.7(082)(0.034.2) 37.018.43:004(082)(0.034.2) STROKOVNO srečanje knjižničarjev Univerze v Ljubljani (2014 ; Ljubljana) E‐izobraževanje [Elektronski vir] : izzivi za visokošolske knjižnice : zbornik izvlečkov / Strokovno srečanje knjižničarjev Univerze v Ljubljani, 23. oktober 2014 ; uredila Melita Ambrožič. ‐ El. knjiga. – Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica : Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani, 2014 ISBN 978‐961‐6551‐54‐0 (Narodna in univerzitetna knjižnica, pdf) 1. Gl. stv. nasl. 2. Ambrožič, Melita, 1956‐ 276683008 3 Strokovno srečanje knjižničarjev Univerze v Ljubljani E‐IZOBRAŽEVANJE: izzivi za visokošolske knjižnice Zbornik izvlečkov Ljubljana 23. oktober 2014 4 E‐IZOBRAŽEVANJE: IZZIVI ZA VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE Sodobna informacijska in komunikacijska oprema sta omogočili nove oblike in načine posredovanja in usvajanja znanja ter ustvarjanje novega, s tem pa tudi nove možnosti v organizaciji in izvajanju visokošolskega izobraževanja. E-izobraževanje postaja vse bolj razširjena oblika poučevanja in učenja na univerzah po svetu. Računalniška omrežja, večpredstavnostne aplikacije, učni portali, orodja za odkrivanje informacij, digitalne knjižnice, virtualne učilnice, učenje na daljavo in interaktivne tehnologije omogočajo njegovo neodvisnost od časa in prostora ter možnost sočas-nega komuniciranja med udeleženci izobraževanja (učitelji, tutorji in učeči) ne glede na to, kje vstopajo v izobraževalni proces. Naloga visokošolskih knjižnic je, da prav tako kot tradicionalnim zagotavljajo ustrezno informacijsko podporo tudi novim oblikam poučevanja in učenja, kar zanje predstavlja poseben izziv. Zagotavljanje elektronskih informacijskih virov in pomoč pedagoškim delavcem pri njihovem vključevanju v gradivo študijskih predmetov, nudenje informacij o študijskem gradivu v odprtem dostopu, izdelava e‐učnih paketov, svetovanje pri reševanju avtorskopravnih vprašanj, pomoč in svetovanje študentom pri reševanju raziskovalnih vprašanj in pripravi pisnih nalog, tutorstvo, izvajanje e‐izobraževanj in izdelava spletnih vadnic ter drugih pripomočkov za informacijsko pismenost ipd., predstavljajo storitve visokošolskih knjižnic, ki pomenijo učinkovito podporo spremenjenemu načinu izobraževanja na visokošolskih zavodih. Pomembno je zato, da visokošolske knjižnice poznajo sodobne vire in tehnologije pri zagotavljanju visokošolskega izobraževanja v elektronskem okolju, so seznanjene z možnostmi sodelovanja v izvajanju in razvoju e‐izobraževanja ter pri tem nastopajo kot enakopravni partnerji. V dopoldanskem delu srečanja so predavatelji spregovorili o vlogi in pomenu e‐izobraževanja v visokošolskem okolju ter predstavili sodobne tehnologije in obstoječe javne nacionalne infrastrukture za podporo e‐izobraževanju, ki jih lahko uporabljajo tudi visokošolske knjižnice kot izvajalci in udeleženci e‐izobraževanja. Popoldanski del srečanja pa je bil namenjen predstavitvi dobrih praks visokošolskih knjižnic ter razpravi o možnih storitvah knjižnic za podporo e‐izobraževanju in odprtemu e‐izobraževanju ter informacijskemu opismenjevanju uporabnikov z univerze. Strokovno srečanje je organizirala Komisija za razvoj knjižničnega sistema Univerze v Ljubljani v sodelovanju s Cen-tralno tehniško knjižnico Univerze v Ljubljani in Narodno in univerzitetno knjižnico. P R O G R A M 8.00‐9.00 Registracija Uvodni nagovor E‐IZOBRAŽEVANJE V VISOKEM ŠOLSTVU Moderatorka: mag. Mirjam Kotar, ODKJG FDV UL »Vizija e‐izobraževanja na Univerzi v Ljubljani«, prof. dr. Goran Turk, UL, prorektor 9.00‐11.00 »Open and Online Education: What, Who and Why (and how libraries can lead)«, mag. Willem van Valkenburg, TU Delft Extension School, Nizozemska »Razvoj izobraževanja skozi informacijske tehnologije na Univerzi v Mariboru in izzivi visokošolskih knjižnic«, dr. Nenad Cuš Babič, UM »Multimedijsko izobraževanje kot podpora pedagoškim procesom Univerze v Ljubljani«, mag. Rok Zurbi, mag. Zdenka Oven, mag. Marko Papič, prof. dr. Gregor Dolinar in prof. dr. Janez Bešter, FE UL 11.00‐11.30 Odmor NACIONALNE JAVNE INFRASTRUKTURE IN ORODJA ZA PODPORO E‐IZOBRAŽEVANJU Moderator: Miro Pušnik, CTK 11.30‐12.45 »Kaj mi pri e‐učenju nudi Arnes«, mag. August Jauk, Arnes »Preverjanje podobnosti vsebin v e‐izobraževanju«, izr. prof. dr. Milan Ojsteršek, FERI UM 12.45‐13.30 Odmor za kosilo 5 PRIMERI DOBRIH PRAKS 1 Moderator: Tilen Mandelj, CTK »Integracija spletne učilnice v poučevanje in informacijsko opismenjevanje na Medicinski fakulteti v Ljubljani«, dr. Jure Dimec, MF UL, Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko; mag. Anamarija Rožić, CMK MF UL 13.30‐14.45 »(V)mešana knjižnica: informacijsko opismenjevanje študentov FDV«, Nataša Godec, ODKJG FDV UL »Koncepti e‐učenja na Sveučilištu u Splitu i mogućnost Sveučilišne knjižnice u Splitu da postane partner u e‐okruženju univerziteta«, dr. Ivanka Kuić, UK Split »Spletno izobraževanje IZUM: spletni tečaji za uporabo informacijskih servisov«, Janita Tacer Slana in Aleksandra Rubelj, IZUM 14.45‐15.00 Odmor PRIMERI DOBRIH PRAKS 2 Moderatorka: Nataša Godec, ODKJG FDV UL »Univerzitetna knjižnica Maribor in e‐izobraževanje: ali znamo?«, Miloš Petrovič in mag. Dunja Legat, UKM UM 15.00‐16.15 »LibGudes kot orodje za povečanje uporabnosti digitalnih virov knjižnice in informacijsko opismenjevanje uporabnikov«, Darko Majcenović, mag. Nana Turk, mag. Anamarija Rožić in Vesna Cafuta, CMK MF UL »Raziskovalni vodiči v odprtokodnem okolju SubjectsPlus«, Borut Kirar, ODKJG FDV UL »Knjižnične storitve za podporo e‐učenju«, Tilen Mandelj, CTK, s študenti Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, FF UL 16.15‐16.30 Odmor SMO PRIPRAVLJENI SODELOVATI?: ISKANJE SKUPNIH REŠITEV V E‐IZOBRAŽEVANJU Moderator: Miro Pušnik, CTK Razprava po skupinah in predstavitev zaključkov: 16.30‐17.30  Skupno oblikovanje raziskovalnih vodičev in spletnih vadnic (moderira: Borut Kirar, ODKJG FDV UL)  Priprava, izvedba in promocija tečajev informacijske pismenosti (moderira: Nataša Godec, ODKJG FDV UL) Zaključek srečanja Foto: D. Majcenović Foto: V. Cafuta 6 V S E B I N A E‐IZOBRAŽEVANJE V VISOKEM ŠOLSTVU Goran Turk 7 Vizija e‐izobraževanja na Univerzi v Ljubljani Willem van Valkenburg 9 Open and Online Education: What, Who and Why (and how libraries can lead) Nenad Čuš Babič 10 Razvoj izobraževanja skozi informacijske tehnologije na Univerzi v Mariboru in izzivi visokošolskih knjižnic Rok Žurbi, Zdenka Oven, Marko Papič, Gregor Dolinar, Janez Bešter 13 Multimedijsko izobraževanje kot podpora pedagoškim procesom Univerze v Ljubljani NACIONALNE JAVNE INFRASTRUKTURE IN ORODJA ZA PODPORO E‐IZOBRAŽEVANJU August Jauk 15 Kaj mi pri e‐učenju nudi Arnes Milan Ojsteršek 16 Preverjanje podobnosti vsebin v e‐izobraževanju PRIMERI DOBRIH PRAKS 1 Jure Dimec, Anamarija Rožić, Branimir L. Leskošek, Darko Majcenović 17 Integracija spletne učilnice v poučevanje in informacijsko opismenjevanje na Medicinski fakulteti v Ljubljani Nataša Godec 19 (V)mešana knjižnica: informacijsko opismenjevanje študentov FDV Ivanka Kuić 20 Koncepti e‐učenja na Sveučilištu u Splitu i mogućnost Sveučilišne knjižnice u Splitu da postane partner u e‐okruženju univerziteta Janita Tacer Slana, Aleksandra Rubelj 21 Spletno izobraževanje IZUM: spletni tečaji za uporabo informacijskih servisov PRIMERI DOBRIH PRAKS 2 Miloš Petrovič, Dunja Legat 22 Univerzitetna knjižnica Maribor in e‐izobraževanje: ali znamo? Darko Majcenović, Nana Turk, Anamarija Rožić, Vesna Cafuta 24 LibGudes kot orodje za povečanje uporabnosti digitalnih virov knjižnice in informacijsko opismenjevanje uporabnikov Borut Kirar 26 Raziskovalni vodiči v odprtokodnem okolju SubjectsPlus Tilen Mandelj 27 Knjižnične storitve za podporo e‐učenju POROČILO Mojca Kotar 28 Strokovno srečanje knjižničarjev Univerze v Ljubljani (kratko poročilo) 7 VIZIJA E‐IZOBRAŽEVANJA NA UNIVERZI V LJUBLJANI Na Univerzi v Ljubljani se zavedamo prednosti, ki jih prinaša moderna teh-Goran Turk nologija z novimi možnostmi elektronske podpore procesu poučevanja. Ob Univerza v Ljubljani tem pa poznamo tudi pasti, ki nam prežijo ob pretirani ali izključujoči upo-goran.turk@uni‐lj.si rabi le‐teh. Zato bo v daljnoročni viziji elektronska oblika poučevanja predstavljala široko podporo klasičnemu poučevanju, ne bo pa nadomestila učiteljev, ki bodo slejkoprej ostali osnovni gradnik poučevanja na univerzi. Razvoj elektronskih oblik poučevanja na Univerzi v Ljubljani trenutno poteka v obliki mnogih projektov, v okviru katerih se razvijajo tako orodja kot tudi procesi modernega poučevanja. Ze danes mnogi učitelji na Univerzi uporabljamo storitve, ki nam jih ponuja spletna učilnica, večinoma sta v uporabi dva sistema: Moodle uporabljajo na večini članic Univerze v Ljubljani, v laboratoriju FE pa so razvila domač sistem Echo, ki ga integriranega v študijsko informatiko uporabljajo na FE in FRI. Spletne učilnice nudijo različne oblike e‐poučevanja, kratkoročni cilj Univerze pa je, da se delovanje in uporaba spletnih učilnic razširi na čim širši krog uporabnikov učiteljev in študentov. Zaključna dela študentov (diplomske, magistrske naloge in doktorske disertacije) so bila do nedavno najpogosteje dostopna le v tiskani obliki. S septembrom 2013 je postalo s spremembo Statuta UL oddajanje zaključnih del v digitalni repozitorij obvezno. To pomeni, da se bo opus elektronskih virov Univerze v Ljubljani hitro večal, s tem pa se bo izboljšala tudi prepoznavnost in vplivnost Univerze v lokalnem in širšem okolju. Izkušnje z delujočimi digitalnimi repozi-toriji manjšega števila članic Univerze v Ljubljani so odlične, saj je število ogledov in prenosov zaključnih del močno preseglo pričakovanja. Zanimiva je tudi aplikacija, ki so jo razvili sodelavci na FRI in omogoča interaktivno sodelovanje učiteljev in študentov preko pametnih telefonov ali tabličnih računalnikov in omogoča učitelju, da že med samimi predavanji preveri, v kolikšni meri so ga študenti razumeli. Pilotni poskus je bil pri študentih dobro sprejet. Pri poučevanju in učenju na daljavo smo pogosto skeptični, saj vidimo mnoge težave predvsem v procesu ocenjevanja znanja študentov. To pa ne sme biti ovira aktivnemu procesu priprave različnega elektronskega gradiva, tudi v obliki posnetih predavanj in drugih, morda krajših predstavitev. V zadnjem obdobju je skupina študentov FE in AGRFT pripravila krajše nekajminutne predstavitve izbirnih predmetov, ki so jih sodelavci s FE, FGG in FRI pripravili za študente drugih fakultet. Nekateri od teh predmetov bodo študentom ponujeni delno tudi v obliki študija na daljavo, s pre-prof. dr. Gorazd Turk nosom ali posnetki predavanj. Ta način bo omogočil lažjo vključitev štu-Fo (Fotto: D o: D . Majce . Majc novic enović ́ ) dentov v pouk pri teh predmetih, zmanjšal pa bo tudi težave pri sestavi urnikov. V okviru doktorskega študija Varstvo okolja so nekateri učitelji tega študija že prispevali posnetke predavanj, kar predstavlja zametke širokega nabora predavanj pri tem študiju. Poudariti velja, da je poleg pos-netka predavanj ob koncu ponujen tudi kratek tekst s katerim študent 8 preveri svoje znanje. Kratkoročno bodo ta predavanja lahko uporabljana tudi za promocijo študija na UL ter za potrebe poletne šole, ki jo načrtujejo v naslednjem letu. Dolgoročno pa bodo to predstavljalo obširno dodatno gradivo pri različnih predmetih. Celovitega pregleda vseh manjših projektov, ki razvijajo elektronsko podE‐izobraževanje na UL jutri prto poučevanje in učenje, na Univerzi v Ljubljani nimamo. Zato smo na Univerzi v Ljubljani ustanovili delovno skupino za razvoj elektronsko pod-Pomembno: e‐izobraževanje ne bo prtega poučevanja, v okviru katere si sodelavci različnih članic izmenjujejo nikoli nadomestilo običajnega nači-izkušnje in se povezujejo v manjše projektne skupine. Univerza v Ljubljani na izobraževanja. je tudi del aktivnosti OpeningUpSlovenia, ki združuje prizadevanja po modernejšemu, elektronsko podprtemu, poučevanju na vseh nivojih, od Se bolj pomembno: e‐izobraževanje vrtca, osnovnih in srednjih šol do univerz ter raziskovalnih inštitutov. se bo še naprej hitro razvijalo kot podpora običajnemu izobraževan‐ ju. Tudi pomembno: e‐izobraževanje ≠ posnetki predavanj na spletu. Prorektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Goran Turk je poudaril nenadomestljivo vlogo učitelja ob hkratni učinkoviti izra‐ bi možnosti, ki jih ponuja e‐ izobraževanje. prof. dr. Gorazd Turk Foto: D. Majcenović (Foto: D. Majcenović) Prof. dr. Goran Turk se je po zagovoru diplome kot mladi raziskovalec zaposlil na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, kjer je tudi doktoriral. Med podiplomskim študijem je tri leta preživel na Univerzi Johnsa Hopkinsa (Johns Hopkins University) v Baltimoru (ZDA), kjer je dosegel znanstveni naziv magistra znanosti. Deluje na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, na kateri je kot učitelj ali asistent sodeloval pri predmetih Stati-ka, Trdnost, Statistika, Zanesljivost konstrukcij in Operacijske raziskave. Rezultat njegovega pedagoškega dela je pet univerzitetnih učbenikov, izdanih na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. Za popularizacijo tehniških znanosti skrbi tudi z vsakoletno organizacijo tekmovanja v gradbeni mehaniki za srednješolce, ki ga skupaj s sodelavci neprekinjeno organizira že od leta 1995. V okviru raziskovalne dejavnosti deluje na področju numeričnega modeliranja pojavov v gradbenih konstrukcijah in aplikacij statističnih metod v gradbeništvu ter geodeziji. Med drugim je objavil 45 člankov v uglednih mednarodnih revijah, ki so bili v sistemu Web of Science citirani 313‐krat. Ze vrsto let aktivno deluje v komisiji za kakovost fakultete in univerze. Od leta 2012 je pri Nakvisu strokovnjak za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov; v zadnjih letih je bil vodja štirih skupin strokovnjakov za akreditacijo visokošolskega zavoda oziroma programa. Septembra 2013 ga je Senat Univerze v Ljubljani na predlog rektorja Svetlika potrdil za prorek-torja v mandatnem obdobju od 1. 10. 2013 do 30. 9. 2017. 9 OPEN AND ONLINE EDUCATION: WHAT, WHO AND WHY (AND HOW LIBRARIES CAN LEAD) V svoji videopredstavitvi je Willem van Valkenburg spregovoril o vrstah mag. Willem van Valkenburg izobraževanja ter razvoju odprtega in online izobraževanja. Posebno Delft University of Technology ‐ pozornost je namenil pogojem za učinkovito izvajanje e‐izobraževanja, Extension School, Nizozemska med katerimi so tudi ustrezno organizirane in opremljene visokošolske w.f.vanvalkenburg@tudelft.nl knjižnice. Izpostavil je, da študentje danes želijo sami izbirati, katero gradi‐ vo bodo študirali, prav tako kdaj in na kakšen način. Predstavil je tudi nekaj najbolj znanih organizacij oziroma spletnih mest s ponudbo odprtih gradiv za izobraževanje. V drugem delu predstavitve je avtor predstavil oblike izobraževanja, ki jih razvijajo na Tehniški univerzi v Delftu − klasično izobraževanje v okviru univerzitetnega kampusa, online izobraževanje na daljavo, množične odprte online tečaje (MOOCS). Univerza za tehniške vede iz Delfta je ugotovi‐ la, da izvajanje poučeva‐ nja v odprtem spletnem okolju poveča kakovost dela visokošolskih učite‐ ljev, je izpostavil avtor. Foto: G. Lešnik mag. Valkenburg prek videokonference (Foto: G. Lešnik) Mag. Willem van Valkenburg je magisterij znanosti opravil na Tehniški univerzi Delft (TU Delft) na Nizozemskem, ki je v svetovnem merilu ena od vodilnih univerz s tega področja. Pohvali se lahko z bogato tradicijo e-izobraževanja, trenutno pa sodi med vodilne organizaciji na področju ponudbe in razvoja odprtega e‐izobraževanje. Avtor je del tima, ki na univerzi skrbi za podporo sistemu e‐izobraževanja. Od leta 2013 je član up-ravnega odbora mednarodnega konzorcija za odprto izobraževanje (Open Education Consortium). 10 RAZVOJ IZOBRAŽEVANJA SKOZI INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE NA UNIVERZI V MARIBORU IN IZZIVI VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC Temeljna usmeritev na področju izobraževalnega procesa na Univerzi v Nenad Čuš Babič Mariboru (UM) je osredotočenost na kakovost izobraževalnega procesa, ki Univerza v Mariboru omogoča razvoj raznovrstnih potencialov študentske populacije. Pri tem nenad.babic@um.si igrajo informacijske tehnologije v izobraževanju (e‐izobraževanje) pomem‐ bno vlogo. V preteklih letih smo pridobivali izkušnje z e‐izobraževanjem skozi številne izobraževalne projekte in programe, ki smo jih razvijali in izvajali samostojno ali z drugimi izobraževalnimi institucijami po svetu. Tehnologija nam omogoča skupno izvedbo študijskih programov na več lokacijah in z vključevanjem gostujočih učiteljev na daljavo. Prav tako sledimo inovativnim oblikam poučevanja s speci ičnimi cilji, kot je npr. podpora osebam s posebnimi potrebami. Izkušnje segajo tako na področja izvedbe predavanj na daljavo, kakor tudi vključevanje poglobljenih oblik študija, kot je izvajanje virtualnih in oddaljenih eksperimentov ter labora-torijskega dela v virtualnih okoljih. Naši študenti lahko pridejo v stik s kakovostnimi tujimi predavatelji ter strokovnjaki iz prakse, učenje pa lahko poteka na načine, ki spodbujajo motivacijo in v katerih študenti vložijo več truda v učenje ter posledično pridobijo tudi več znanja. Po drugi strani ima informacijska tehnologija v izobraževanju učinke tudi v lokalnem okolju, predvsem na področju vseživljenjskega izobraževanja. Za lastne potrebe smo na UM že pred leti vzpostavili univerzitetni študijski portal in ga preko enotne identitete povezali z administrativnim delom informacijskega sistema univerze, integrirano elektronsko pošto ter podat-kovno shrambo v oblaku. Vzpostavljeno imamo platformo, ki omogoča uporabo vseh vrst elektronskih učnih gradiv in je dostopna vsem učiteljem in študentom univerze. Uporabljamo jo za posredovanje učnih gradiv, komunikacijo s študenti ter kot učni pripomoček, ki z uporabo kvizov in testov omogoča tudi ponavljanje in utrjevanje znanja. Platforma predstavlja vir povratne informacije za učitelja, v smislu vpogleda v delo vsakega posameznega študenta. Učitelji študijski portal uporabljajo različno, glede na vsebino in obseg predmetov, ki jih poučujejo, kakor tudi glede na lastni interes in didaktični pristop. Na določenih fakultetah, kot npr. na Fakulteti za logistiko, je uporaba spletnih in drugih informacijsko podprtih učnih vsebin v celoti integrirana v učni proces pri vseh predmetih na študijskem programu in predstavlja pomemben del tega procesa (okrog 30 %). Poudariti je potrebno, da splet in elektronska gradiva ne nadomeščajo učitelja. Pri razvoju e‐izobraževanja sledimo principom mešanega načina poučevanja, kjer informacijsko podprte učne vsebine predstavljajo vir informacij in pripomoček za učenje, ki ga učitelj in študent uporabljata pri doseganju učnih ciljev. Učitelj kot vir in posrednik znanja je hkrati moderator in usmerjevalec študentovega lastnega raziskovanja in ustvarjanja zna-dr. Nenad Cuš Babič nja. Student v tem kontekstu postaja vse bolj svoboden v odkrivanju znan‐ (Foto: D. Majcenović) ja in ustvarjanju novih rešitev. Ob obstoječih pedagoških praksah, ki se 11 modernizirajo, nastajajo nove, ki izkoriščajo notranje značilnosti razpoložljivih tehnologij, saj je bistven doprinos, ki ga v izobraževanje prinesejo računalniške komunikacije, interaktivnost ter poenotenje komunikacijskega medija za vse vrste informacijskih vsebin, ki omogoča njihovo neomejeno povezovanje in prepletanje. Univerza v Mariboru želi gradiva na različnih medijih z digitalizacijo preob‐ likovati v elektronski format in z vzpos‐ tavitvijo e‐izobraževanja zagotoviti časovno ter prostorsko vseprisotnost, je povedal dr. Nenad Cuš Babič. Razvoj izobraževanja bolj kot kadarkoli prej temelji na dostopnosti virov, ki niso dr. Nenad Cuš Babič več le tekstualni zapisi v obliki knjig in člankov temveč zajemajo še zvočne posnet-Fo (Foto: t V. C o: V. afuta Cafuta) ke, video in druge multimedijske vsebine in interaktivna orodja. Vse to pred visokošolske knjižnice postavlja številne izzive na področjih pridobivanja, izbora, organizacije ter hranjenja in posredovanja vsebin. Za izobraževanje je ob razpoložljivosti predvsem pomembna kakovost informacij. Splet je poln nepreverjenih informacij, izmišljenih zgodb in osebnih mnenj. Za izobraževanje in za raziskovalno delo pa so predvsem pomembna dejstva in pravilne informacije. Knjižnice zbirajo gradivo, ki je preverjene kakovosti, kar je za izobraževalni proces bistveno. Tudi dostopnost ustreznega gradiva je v veliki meri odvisna prav od knjižnic. Le‐te ohranjajo mož‐ nost dostopa do tradicionalnih oblik tiskanega gradiva in hkrati omogočajo spletni dostop do vseh vrst digitaliziranih vsebin. Pri tem se je potrebno zavedati, da se multimedijski formati zapisov hitro spreminjajo in potrebujejo stalnega skrbnika, ki ohranja njihovo dostopnost. Vsebine, ki jih uporabljamo v visokošolskem izobraževanju in raziskovanju, običajno tudi niso prosto dostopne na spletu. Knjižnice skrbijo za dostop do plačljivega gradiva in omogočajo uporabo gradiv tako študentom kot učiteljem. Prav tako omogočajo poenoten dostop do številnih indeksov in s tem do številnih podatkovnih baz različnih izdajateljev. Knjižnični sistemi omogočajo integracijo povezav do gradiva v spletna učna okolja, kjer učitelji študentom v zbrani obliki sistematično pripravijo potrebno študijsko literaturo. Razpoložljivost in povezljivost gradiva omogočata nove oblike organizacije pedagoškega dela, kot so npr. »obrnjena« predavanja (ang. lipped classroom). Podpora knjižnic pri selek-ciji in vrednotenju virov postavlja knjižnico kot pomemben člen v razvoju kritične-ga mišljenja študentov, ki temelji na relevantnih virih. Z informatizacijo pa dobiva-jo knjižnice z vidika visokošolskega izobraževanja tudi nove funkcije. Z razvojem odprtih učnih vsebin (OER) ter masovnih odprtih spletnih učnih modulov (MOOC) se pričnejo odpirati številna vprašanja v zvezi z zaščito intelektualne lastnine. Izobraževanje in svetovanje učiteljem glede upravljanja z viri ter glede omogočanja dostopa do gradiva v skladu z upoštevanjem avtorskih pravic, postajata vse pomembnejši funkciji knjižnice. Vse to so razlogi, zaradi katerih smo na univerzi v skupino za razvoj e‐izobraževanja že v samem začetku vključili tudi predstavnika knjižnic, ki delujejo v sklopu univerze. V zadnjem letu smo na UM pričeli z aktivnostmi, ki bodo vse izkušnje in dobre prakse z e‐izobraževanjem, ki smo jih v preteklosti pridobili, še povezale. Na nivoju celotne univerze smo ustanovili skupino za razvoj e‐izobraževanja, ki skrbi za nadaljnji vsebinski razvoj tega področja. V tem okviru se povezujemo z vsemi slo-venskimi univerzami, in sicer na nivoju Rektorske konference RS, kjer aktivno delujemo v skupini za e‐izobraževanje. Vključili smo se v vseslovensko iniciativo OpeningUpSlovenia, ki je odgovor na EU iniciativo po odpiranju evropskega izobraževalnega prostora s pomočjo spletnih in informacijskih tehnologij. Povezujemo se s celotno izobraževalno vertikalo in skušamo čim bolje izkoristiti potenciale informacijske tehnologije v korist kakovostnejšega in vsem dostopnega izobraževanja. 12 V prihodnje to pomeni v vsebinskem smislu predvsem združevanje izkušenj posameznih fakultet in nadaljnje spodbujanje bogatenja učnega gradiva in izkušenj učiteljev. Z organizacijskega vidika to pomeni vzpostavljanje skupnega sistema za podporo učiteljem z vidikov licenciranja vsebin, profesionalizacijo tehnične izvedbe aktivnosti ustvarjanja novih učnih vsebin, ki zajema tako vsebinsko svetovanje glede strukturiranja gradiva in izbire ustreznih interaktivnih rešitev, kakor tudi pomoč pri implementaciji rešitev. Povečati želimo obseg video in zvočnih zapisov lastne produkcije. Nujno je urejanje vprašanj glede vrednotenja dela ter podpora in spod-bujanja razvoja s strani vodstev fakultet. V tehničnem smislu pa to pomeni nadgra-jevanje obstoječih tehničnih rešitev v smeri večje interaktivnosti in razvoja multimedijskih vsebin. Foto: D. Majcenović Dr. Nenad Čuš Babič je visokošolski učitelj z večletnimi izkušnjami s pedagoškim delom tako v tradicionalni univerzitetni predavalnici, kot v različnih oblikah izobraževanja skozi informacijske tehnologije. Soustvarjal je mednarodni študijski program, ki se v celoti izvaja v obliki e‐izobraževanja, kjer tudi redno poučuje študente z različnih koncev sveta. V zadnjem letu vodi skupino za e‐izobraževanje na Univerzi v Mariboru, kjer preučuje možnosti vpel-jevanja in uporabe sodobnih pedagoških pristopov in informacijskih tehnologij z namenom dviganja kakovosti pedagoškega procesa na univerzi ter iskanja novih možnosti in oblik poučevanja in učenja. Je tudi predsednik delovne skupine »Za iniciativo OpeningUpSlovenia« pri Rektorski konferenci RS, ki se ukvarja z vprašanji e-izobraževanja. dr. Franc V. Nekrep med razpravo (Foto: V. Cafuta) 13 MULTIMEDIJSKO IZOBRAŽEVANJE KOT PODPORA PEDAGOŠKIM PROCESOM UNIVERZE V LJUBLJANI V prispevku je predstavljen koncept razvoja in uporabe multimedijskih vse-Rok Žurbi bin v pedagoškem procesu na Univerzi v Ljubljani. Celovita rešitev vključuje Univerza v Ljubljani, Laboratorij procese samostojne priprave multimedijskih izobraževalnih vsebin pred-za telekomunikacije Fakultete za metov s strani pedagoškega kadra s poudarkom na video vsebinah elektrotehniko (interaktivnih predavanjih, posnetkih) ter prehod na izvedbo pedagoškega rok.zurbi@ltfe.org dela s študenti v e‐obliko, kjer je to možno in smiselno. V prispevku so opi-Zdenka Oven sani primeri uporabe na Fakulteti za elektrotehniko. Univerza v Ljubljani, Fakulteta Predstavljena so področja integracije tehnološke rešitve z obstoječimi infor-za elektrotehniko macijskimi sistemi oziroma aplikacijami, ki jih je možno koristno izrabiti v zdenka.oven@fe.uni‐lj.si izobraževalnem procesu. Izpostavljeni sta dve področji, in sicer administra-Marko Papić tivna informacijska podpora ter področje povezave multimedijskih izobra-Univerza v Ljubljani, Laboratorij ževalnih vsebin z sodobnimi informacijskimi viri, ki jih ponuja oziroma so za telekomunikacije Fakultete za omogočeni preko knjižnice Fakultete za elektrotehniko. elektrotehniko marko.papic@ltfe.org Mag. Rok Žurbi je sodelavec Laboratorija za telekomunikacije na Fakulteti Gregor Dolinar za elektrotehniko v Ljubljani, kjer je trenutno zadolžen za projekte uvajanja Univerza v Ljubljani, Fakulteta multimedijskih izobraževalnih tehnologij in storitev v poslovnih in izobra-za elektrotehniko ževalnih okoljih. Pred tem je več let deloval kot projektni vodja in produktni gregor.dolinar@fe.uni‐lj.si specialist s področja storitev in upravljanja telekomunikacij v podjetjih. Janez Bešter Vodil je več e‐izobraževalnih projektov za podjetja in organizacije, med dru-Univerza v Ljubljani, Laboratorij gim tudi vzpostavitev platforme eFE na Fakulteti za elektrotehniko. Poleg za telekomunikacije Fakultete za tega je sodeloval pri več raziskovalno razvojnih projektih s področja tehno-elektrotehniko logij e‐učenja v oblaku. janez.bester@fe.uni‐lj.si Foto: Foto: D. Majcenović V. Cafuta Mag. Zdenka Oven je dolgoletna vodja visokošolske knjižnice ‐ najprej knjižnice Fakultete za elektrotehniko (FE), potem knjižnice Fakultete za elektrotehniko in računalništvo (FER) in od leta 1996 skupne knjižnice dveh fakultet ‐ Fakultete za elektrotehniko in Fakultete za računalništvo in informatiko (FE in FRI). Z oktobrom 2014 (s preselitvijo Fakultete za računalniš‐ tvo in informatiko na novo lokacijo) je vodja (spet) knjižnice Fakultete za elektrotehniko. Njeno spoznavanje in raziskovanje e‐izobraževanja in okolij za e-izobraževanje se je pričelo z vpisom na magistrski študij na FF leta 2005/2006 in pripravo magistrskega dela »Vloga visokošolske knjižnice pri e‐izobraževanju: primer knjižnice FE in FRI«. Ob uspešno končanem magis-Foto: D. Majcenović trskim študiju ji je bil podeljen znanstveni naslov s področja informacijskih znanosti. 14 Njeno magistrsko delo predstavlja primer možne učinkovite uporabe e-izobraževanja za namen informacijskega opismenjevanja novo vpisanih študentov na Fakulteti za elektrotehniko. Prikazan je celoten razvoj in oblikovanje vzorčnega pilotnega spletnega tečaja za uvodno informacijsko opismenjevanje »E‐MIL« (Electronic Model for Information Literacy) z imple-mentacijo vsebin v sistem za celovito e‐izobraževanje E‐CHO ter njegovim preizkusom v realnem okolju prvih letnikov na FE. Okolje E‐CHO je produkt strokovnjakov Laboratorija za telekomunikacije na Fakulteti za elektrotehniko. Projekt »E‐MIL« zaradi različnih razlogov ni zaživel, ideja pa je še ved-no aktualna in živa. Prof. dr. Gregor Dolinar je prodekan za pedagoško dejavnost in predstojnik Laboratorija za uporabno matematiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Sodeluje pri delu Državne predmetne komisije za poklicno maturo za matematiko in veliko časa namenja popularizaciji mate-matike med mladimi, trenutno je predsednik mednarodne organizacije Kan-gourou Sans Frontieres (na tekmovanju Mednarodni matematični kenguru, ki ga organizira KSF, je letos sodelovalo več kot 6 milijonov tekmovalcev iz 60 držav) in tajnik Mednarodne matematične olimpijade (letos so na MMO v Republiki južna Afrika sodelovale ekipe iz več kot 100 držav). V vseh ome-njenih vlogah se aktivno zavzema za čim boljšo informacijsko podporo pro-Foto: D. Majcenović cesom. Prof. dr. Janez Bešter s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je poudaril, da sta za celovito uvajanje multimedijske‐ ga izobraževanja pomembna produkcija e‐vsebin in prilagoje‐ nost e‐izobraževanja za potrebe visokošolskih organizacij. Foto: D. Majcenović Prof. dr. Janez Bešter je predstojnik Laboratorija za telekomunikacije na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Njegovo raziskovalno, raz-vojno in pedagoško delo je povezano s področjem telekomunikacijskih sistemov in storitev ter z uporabo informacijsko komunikacijskih tehnologij in multimedijskih aplikacij na področju izobraževanja. Sodeluje v številnih mednarodnih tehnoloških povezavah in pobudah ter si prizadeva za okrepi-tev sodelovanja med šolstvom, znanostjo in gospodarstvom ter za vzpostavitev ekosistema talentov. 15 KAJ MI PRI E‐UČENJU NUDI ARNES Javni zavod Arnes kot nacionalni servisni center za področje izobraževanja, August Jauk raziskovanja in kulture nudi vrsto storitev, ki jih upravičene organizacije s Arnes pridom uporabljajo za podporo izobraževalnemu procesu. Ene so pri tem jauk@arnes.si bolj na začetku in uporabljajo zgolj relativno enostavne spletne predstavitve, mnoge so že osvojile uporabo e‐učilnic in več točkovnega multimedijske-ga sodelovanja, imamo pa tudi primere uporabe kompleksnih scenarijev in tehnologij, kot je poučevanje glasbe na daljavo in skupno koncertiranje z več lokacij hkrati. V predavanju bo poudarek na storitvah, ki se jih da s pridom uporabiti za e-izobraževanje: gostovanje spletnih predstavitev, kreiranje lastnih učnih okolij, prenos predavanj v živo, njihovo snemanje in objavo posnetkov za kasnejši ogled, multimedijsko sodelovanje (zvok, slika, interaktivne predstavitve, deljenje aplikacij, chat, …), sistem za izmenjavo datotek, gostovanje elektronske pošte z označevanjem neželene pošte in odstranjevanjem viru-sov, ter infrastrukturne storitve, kot so strežniki in diski v oblaku ter gruča Grid. Predstavljen bo tudi sistem za gostovanje v brezžičnih WiFi omrežjih Eduroam ter sistem enotne prijave v spletne aplikacije ArnesAAI, ki omogoča uporabo istega uporabniškega imena in gesla kot za Eduroam tudi za dostop do množice spletnih storitev tako Sloveniji kot tudi v tujini, med drugim tudi za Of ice 365 in Google Docs. mag. August Jauk (Foto: D. Majcenović) Mag. Avgust Jauk je konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let kot mladi raziskovalec na Institutu Jožef Stefan sodeloval pri vpeljevanju omrežnih storitev in interneta v Slovenijo. Po magisteriju iz varnosti elektronskega prenosa podatkov se je zaposlil na Arnesu, kjer od leta 1993 vodi tehnič‐ ni sektor ter sodeluje v mednarodnih projektih in tehničnih delovnih skupinah pri izgradnji novih generacij evropskega izobraževalno‐raziskovalnega omrežja GEANT. 16 PREVERJANJE PODOBNOSTI VSEBIN V E‐IZOBRAŽEVANJU V zadnjem obdobju se je precej povečal pojav prepisovanja del drugih Milan Ojsteršek avtorjev brez ustreznega citiranja. Problem se povečuje z večjo ponudbo Univerza v Mariboru, Fakulteta elektronskih virov na internetu. Vzrok za necitiranje del drugih avtorjev je za elektrotehniko, računalništvo lahko v neznanju ali pa gre za namerno prepisovanje posameznih stavkov in informatiko ali celo poglavij iz del drugih avtorjev brez navedbe ustreznega vira. Na milan.ojstersek@um.si predstavitvi bomo najprej predstavili pojem plagiatorstva, različne primere plagiatorstva in načine kako preveriti podobnost vsebin. Osrednji del predstavitve bo opis lastne rešitve za detekcijo podobnih vsebin. Prednost te rešitve pred drugimi podobnimi rešitvami je uporaba jezikovne infrastrukture, ki omogoča obdelavo besedil v slovenskem jeziku. Njeno delovanje bomo prikazali na primeru procesa oddaje zaključnega dela študenta v repozitorij ene od slovenskih univerz. Prikazali pa bomo tudi delovanje vtič‐ nika Moodle, ki omogoča preverjanje podobnosti oddanih nalog učencev, ki to učno okolje uporabljajo. Dr. Milan Ojsteršek je vodja Laboratorija za heterogene računalniške siste-me na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko na Univerzi v Mariboru. Njegovo raziskovalno delo je usmerjeno v razvoj digitalnih knjižnic, heterogeno procesiranje, ekstrakcijo znanja iz besedil in upravljanje z znanjem. dr. Milan Ojsteršek (Foto: D. Majcenović) 17 INTEGRAC INTEGRA IJA IJ SPLETNE UČILNICE ILNICE V POUČEVANJE EV IN IN IN IN FOFOR RM M ACACIJSK IJSKO O OPISMENJEV OPISMENJEVA ANJE NJE NA NA MEDICIN‐ MEDICINSKI SKI FA FA KU K LTU E LT TI E T V I LJV U LJ B U LJ B A LJ NIA NI Spletna učilnica ucilnica (SU) (SU )so s di odi v v št s e t vilnih e v vilnih isokos v ̌olskih isokos o olskih rga o n rga izacija n h izacija h v v o snovno o Jure Ju reDime Dim c e c pedagoš pedagosko infra i st nfra rukt st uro rukt in Medicinska M edicinska fakul fa t kul et t a et Univerze a v Univerze Ljublja v n Ljublja i n se i j se e j Inštitut za bi Ins o titut za bi statistiko in medi‐ o v v ta ta razv raz oj vo vkljuc vklju ̌ila c relativno relativno po p zno. ozno. Naj N pomembnejs aj ̌i pomembnejs razlog razl og za z a dok do ajšnjo kajs cinsko informatiko cinsko infor Medicinske njo matiko zadrz zadr ̌an z os an t os uc t učiteljev v pret eljev v pret eklosti je bila i je bila obc obč ̌ut ut ljivost ljivost precejs precejš ̌njega del njega dela a g gr ra‐ fakultete U fakult n ete U iverze n v iverze Ljubl v jani Ljubl adi‐ jani diva, va, predvse pred m vsem sslikovnega likovnega i in n v v ideo ideo p p o o sne snettk k o o v. v. O O r r g g ani ani z z aci acijje e SU SU smo o se lotili lot jure.dimec@mf.uni‐lj.si ili jure.dimec@mf.uni‐lj.si malo dru d gače rugac ko k t o t veči vec n i a n a dr d u r g u i g h i h fa f k a u k l u tle t t e .t Po P v o e v z e a z l a il i sm s o m o jo j o z z Vi V sio s k o o k s o ̌ols s k ols im k Anamarija Anam arijaRožić Roži informacijskim si s st is e t mo e m mo (VIS (V ) IS in c in ̌lanstvo c ter lanstvo status ter s status ̌tudent s ov tudent ov v v S U S U se d se ne‐ d Univerze v Lj Univerza v Lj u u bljani, Med bljani, Me icin‐ dicinska vno osvežuje osvezuje iz najrelevan n tnejšeg ajrelevantnejs a ega vira. vira Na Na za z čet ac ku etk u št s udijsk tudijs ega keg a le l t e a t ima ska fakultet fakulteta, C a, Centraln entralna m a medi‐ ima edicinska vsak študen stu t dent avt a om vt at om sk at o sk ur u ejen r dosto dost p o do predmet pred o met v o v v svojem let l niku i etniku n cinska knjiz knjiž ̌nica nica in šstudijski tu smer s i mer , i prehitevati z dos do top st om op do d višjih vis letnikov n letnikov e n m e ore, ohranja anamarija.rozic@mf.uni‐lj.si anamarija.rozic@mf.uni‐ lj.si more, ohranja pa dos d top os top do do st s atičn tatic i n h i h gr g a r d a i d v i v v n v i n z i ̌jih z letnikih. Predme letnikih. ti Predmet it orej t o orej st o a st j a a j j a o j in o s in e se Branimir BranimirL. L.Leskošek Leskošek razvijaj zvija o j iz lleta eta v v let letoo, , med med le let tn nik iki i pa pa " "potujejo" potujejo" kohort kohorte e s š s štude tudenti. nt V is. a Vsa k š k tu‐ Inštitut za bi Ins o titut za bi statistiko in medi‐ o štude dent nt je je id identeinti ici icira ran n z z vpis vpisno no šte št vi evil lko k i o n i n n j n e jego gova v d a ej de anjja a n s ja o so sle dsl lj e i d v lj a. iv T a. a T re a s‐ cinsko informatiko cinsko infor Medicinske matiko rest trikrikt tivi ivi pripri st s o top p (ki(ki je, je, za zaveda vedam mo o se s te e t ge aga , v, v n na aspsprot rotju ju s s s spl plo os š ̌nim nim trendom trendom) ) fakultete U fakult n ete U iverze n v iverze Ljubl v jani Ljubl je jani je omogoc omogočil ̌il p pogo ogost s ot o u upo porarab bo o d din ina a mm ič ičnih nih dejavnosti dejavnosti i i n n razlic različ ̌nih nih vrst vrst ocenje‐ brane.leskosek@m brane.leskos f.uni‐lj.si ek@mf.uni‐lj ocenjeva‐ .si vanja nja v v spletnih spletnih p predmetih. Izka redmetih. Izkaz za a l lo o s se e je, da je, da j j e e upora uporab b a a S SU U p posebno osebno u uč činko‐ inkovi‐ Darko DarkoMajcenovi Majc ć enovi vtit a a p p ri ri n n aj a kjk o o mm plp e le k k s s n n ej e š jših ih kl k i linic nič ̌nih nih predmetih predmetih (npr. (npr. In Inte terna rna medicina), medicina), ki ki jih Univerze v Lj Univerza v Lj u u bljani, Med bljani, Me icin‐ dicinska jih izvaja izvaja ve v č ec je ̌je š števi tevilo lo i i nšns ti ̌ti tutu to tov v ini nk k a ate ted d e e r r M M F F te te r r kli kli n ni ik k U U KC, KC, v v pouk pouku u pa pa s e s e ska fakultet fakulteta, C a, Centraln entralna m a medi‐ edicinska izmenjujejo teoretični teoretic deli, d va v j a e, j k e, linic k ̌n linic e n v e a v j a e j , e ra r z a l z ilc i ̌ni c n ni ac n ̌ini ac t ini e t st e ira st nj, s iranj, emi‐ s cinska knjiz knjiž ̌nica nica na n rs r k s e n e a n l a o l g o e g , e vs v e s s e k s u k p u a p j a jv v za z p a l p e l t e e t n e i n iko k r o e r o e g o r g a r ijiij s i k s u k p u i p n i n s ̌tu s dentov tudent i ov n i geo‐ darko.majcenovic@m darko.majcenovic@ f.u m n f.u i‐lj.si n n geo‐ i‐lj.si graf r skih skih loka lok cij. acij. Spletn Splet a n a učilnica uc ilnica da d j a e j čvrst cvr o st strukt struk uro t in pred p sta redst vlja a vlja l epilo lepilo takih pred takih pre metov. eIzobraževa z nje n je j lahk la o hk šir s ok ir a ok dejavnos dejavno t s ,t ki k preseg prese a g en e osmern n o osmern po o p dajanj o a dajanj a gradiva (in, upajmo, upajmo, znanja) znanja) od o učit uc eljev iteljev k k št s u t d u e d n e to nt m. om N a N M a F M F U L i UL m i am ma o m o o d o d letos le dva dv iz i b z i b rna i pred pre me d ta met , a namenj name e nj n e a n gr g adnj r i adnj ie‐ e gra ‐gr div adi . v Studenti Studenti bodo bo pr do i pri neka ne te ka ri te h ri predmetih po h po d m m e e ntors ntors k k iim m n n a a d d zor zor o o m m uc uč ̌it it el el jev jev pripra pripra vlja vljal lii zzbir‐ birke ke s slik likovnih ovnih in in v videogr ideogradadiv iv t ter er c celo elo zbirke zbirke n nalog alog z za a preverjanj preverja e nje z znanja nanja veza‐ vezane ne na vsebino teh predmetov. na vsebino teh predmetov. Tehnologija Tehnologija in in na n čela ac eIzobraz eIzobra ̌eva z nja s evanja e se zl ahka zlahka p ovezuj povez ejo z ujejo deja z vnost dejavnos mi, k tmi, i k se tic ti ̌ejo cejo upravljanja upravljanja z z znan zn jem anjem v s v ̌irokem sirokem smislu, smislu, recimo recimo z z bibliot biblio e t karskimi ekarskim i dej e a j vn v o n st s mi m iin i z n r z a r z a i z s i k s o k v o a v l a n l i n m i d m e d l e o l m o n m a n s a p s l p o l h o . h I z I k z u k s u ̌nje s na nje M na F M UL F p UL r p enaša‐ renas mo tu t di udi v širs s ̌e irs evropske evropsk e ok o v k ire. v Za Z razpis ra Erasmus+ Erasmus+ smo prijav prija ili v projekt eIzobraže z v e a v nj n a j s s po p d o r d o r c o ̌j c a ja me m dicinske edicinsk e fa f r a mako rmak logi olog je ije v v srednji srednji Evropi. Evropi. V V 3. 3. evropskem evropskem ra r zpisu azpisu Programa Programa Zdrav Zdra j v e j e sm s o m s o p s a p r a t r n t e n r e j r ij iiz i zne n k e a k t a e t r e irh i s h k s a k n a d n i d ‐i navskih drža drz v a p v r p i r jia j v a i v liil p i r p o r j o e j k e t k e t I e z I o z b o r b a r z a ̌eva zev nja anja n a n po a droc podr ̌ju oc n ju eg n e, eg r e, ehabilit rehab a ilit ‐ a cij ci e j e in i rei re n i te n gra te c gra i c jie j e paci pa e ci n e tov ntov s kronic kroni ̌n c i n mi i boleznimi. b V zelo pom p embni om evropski evropski ra r z a iskova ziskov lni alni inf in r f a r s a t s r t uk ru t k u t r u i r E i l E ilx i i x r i rvo v d o i d m i o m d o e d l e o l v o n v o n s o k s u k p u ino p za ino za e Izo‐ e bražzevanje. Pr evanje. Pr ojekt, k k i se i se t trenutno renutno osre osre do dot to oč ča a n na a p pod odr roc oč ̌je bioinf je bioinfo ormatike rmatike se se te t s esno no pop v ove ezu z j uje e z z EliElixirovim xirovima a de de lo lovni vnim m a sa k skupi upina nam ma za a za ob o l b ačlac no ̌no inf irnfrastru‐ astruktu‐ kt r uro o in in za z a g rg i r d ide, e, kjk e jer r i ima mat t a a z ze el lo o p p omembni omembni vlog vlogii Arnes Arnes in in konz onzor o cij rcij SLIN S G LING dr. Jure Dimec dr. Jure Dimec (Slovens (Slove ka ns i ka ni i ci ni ati ci v ati a z v a a z naci n o aci nalni nalni grid gri ). ). (Foto: V. (Fot Cafu o: V. ta) Cafut a) 18 V SU se vključuje tudi Centralna medicinska knjižnica (CMK) z integracijo informacijskih virov, ki jih študenti najbolj uporabljajo. Generacija Y želi prilagojena navodila za uporabo knjižnice, informacije želi poiskati hitro, ne zanima je preveč kako so informacije strukturirane in organizirane. Zažele-no je, da študenti ne izgubljajo preveč časa z iskanjem ustreznih spletnih strani in podatkovnih baz, ampak se osredotočajo na učni proces. Pogosto se počutijo izgubljene tudi na knjižničnem portalu in v digitalni knjižnici, zato je CMK z veseljem sprejela povabilo za sodelovanje v SU, kjer je pripra-Foto: V. Cafuta vila izbor nekaterih pripomočkov za hiter dostop do želenih virov in informacij ter za razvijanje veščin informacijske pismenosti, in sicer v dveh učil-nicah. Prva nudi navodila za uporabo virov in storitev knjižnice pri študiju, dodane so povezave na najpomembnejše podatkovne zbirke s kratkimi pri-ročniki za njihovo uporabo. Druga učilnica je namenjena praktičnim vodičem, ki v nekaj korakih učijo spretnosti iskanja in vrednotenja informacij ter praktične uporabe nekaterih iskalnih orodij. Pomembna dodana vrednost SU CMK je, da lahko do vsebin dostopajo vsi študenti MF, ker informacijsko opismenjevanje kot del rednega pouka poteka le v prvem letniku. Foto: D. Majcenović Dr. Jure Dimec je diplomiral na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete in opravil magisterij in doktorat iz medicinske informatike na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se je posvečal rabi jezikovnih tehnologij pri razvoju iskalnikov po besedilnih zbirkah, v zadnjih letih pa se ukvarja predvsem z razvojem spletnih orodij, gradnjo zbirk zelo heterogenih objektov ter eIzobraževanjem. Ukvarja se s poučevanjem na Medicinski fakulteti UL, dolga leta pa je predaval tudi na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete. Sodeloval je pri nacionalnih in mednarodnih projektih v 4., 5. in 7. Okvirnem programu EU, nekatere pa je tudi vodil. Mag. Anamarija Rožić je predstojnica Centralne medicinske knjižnice Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in predsednica Komisije za razvoj knjižničnega sistema UL. Kot predstojnica posebno skrb namenja sodobnemu razvoju dejavnosti knjižnice v skladu z razvojem informacijskih ved, napredkom medicine in potrebami uporabnikov. Z raziskovalnimi in strokovnimi prispevki aktivno sodeluje na domačih in tujih kongresih iz področja knjižničarstva in medicinske informatike ter medicinskih ved. Dr. Branimir L. Leskošek je diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko, kjer je tudi magistriral. Doktoriral je na Medicinski fakulteti UL na temo digitalnega procesiranja signalov EMG. Raziskovalno deluje predvsem na področjih informacijskih sistemov v klinični rabi, spletnih informacijskih orodij, polavtomatskih orodij za izvajanje statistič‐ nih analiz in eIzobraževanja. Sodeluje pri pouku informatike pri do‐ in podiplomskem študiju na Medicinski fakulteti UL. Sodeloval je pri nacionalnih projektih in mednarodnih projektih v 5. in 7. Okvirnem programu EU, nekatere pa je tudi vodil. Darko Majcenović je urednik digitalne knjižnice v Centralni medicinski knjižnici MF. Ukvarja se predvsem z integracijo informacijskih tehnologij v delovne procese knjižnice in z urejanjem vsebin za knjižnično spletno predstavitev ter digitalno knjižnico. Foto: Darko Majcenović 19 (V)MEŠANA KNJIŽNICA: INFORMACIJSKO OPISMENJEVANJE ŠTUDENTOV FDV V odgovor na potrebe študentov po znanju s področja informacijske pisme-Nataša Godec nosti in vse večji interes pedagogov po vključitvi vsebin informacijske pis-Univerza v Ljubljani, Fakulteta menosti v predmete na fakulteti, smo v Osrednji družboslovni knjižnici Jože-za družbene vede, Osrednja dru‐ ta Goričarja oblikovali mešani tečaj informacijske pismenosti. Tečaj se izva-žboslovna knjižnica Jožeta Gori‐ ja delno v računalniški predavalnici v okviru vaj pri določenih predmetih na čarja FDV in delno v spletni učilnici. Namenjen je študentom prvega in drugega natasa.godec@fdv.uni‐lj.si letnika prve stopnje. V študijskem letu 2013/2014 smo izvedli tri tečaje integrirane v predmete 1. letnika 1. bolonjske stopnje (200 študentov) in dva tečaja pri predmetih 2. letnika 1. stopnje (57 študentov). Posebno pozornost smo namenili pripravi tečaja, ki je zajemala: oblikovanje ustreznega učnega načrta, pripravo komunikacijskega načrta, izdelavo e-gradiv ter oblikovanje spletnih učilnic. Za izvedbo tečaja je bilo ključnega pomena dobro sodelovanje s pedagogi (ne le pri izvedbi predmeta, ampak že pri de iniranju učnih ciljev ter pripravi učnega načrta za posamezno skupino), oblikovanje vsebine »po meri« skupine, jasna navodila, stalna prisotnost v forumih v spletni učilnici, pregledna struktura predmeta v spletni učilnici itd. Ze med izvajanjem tečajev se je pokazala prednost modularne zasnove, ki omogoča prilagoditev vsebine in načina izvedbe posameznim predmetom. Po končanih tečajih smo med udeleženci izvedli anonimno evalvacijsko anketo, v kateri nas je prijetno presenetilo veliko število pozitivnih mnenj: »Všeč mi je bilo delo v skupinah, ki je pripomoglo k zanimivejšemu načinu dela; konkretno delo na računalnikih in ne zgolj teoretično predavanje, kar Nataša Godec pripomore k bolj učinkovitemu učnemu procesu«; »Všeč mi je bilo delo v (Foto: V. Cafuta) spletni učilnici, intenzivno delo ‐ vaje v parih in praktično iskanje«; «Vsebinsko mi je bil seminar všeč, spletna učilnica je dobro postavljena in nudi študentu pregledne dodatne informacije povezane s predmetom«. Nataša Godec, univ. dipl. soc., je zaposlena v Osrednji družboslovni knjižnici Jožeta Goričarja, Fakulteta za družbe-ne vede, Univerza v Ljubljani. Več kot desetletje se aktivno ukvarja z izobraževanjem uporabnikov knjižnice in referenčnim delom v knjižnici. Ze vrsto let je članica Delovne skupine za upravljanje Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani in Delovne skupine za informacijsko pismenost Komisije za razvoj knjižničnega sistema Univerze v Ljubljani. Zadnja štiri leta se posveča tudi področju e‐izobraževanja uporabnikov knjižnice in je članica Skupine za razvoj spletnega učnega okolja na Univerzi v Ljubljani ter Skupine za e‐učenje na Fakulteti za družbene vede. 20 KONCEPTI E‐UČENJA NA SVEUČILIŠTU U SPLITU I MOGUĆNOST SVEUČILIŠNE KNJIŽNICE U SPLITU DA POSTANE PARTNER E‐OKRUŽENJU UNIVERZITETA Sveučilište u Splitu osnovano je 1974. godine, a na njemu danas studira oko Ivanka Kuić 20.000 studenata koji pohađaju nastavu na 16 sastavnica. Misija Sveučilišta, Sveučilišna knjižnica u Splitu kao najznačajnije znanstveno‐nastavne institucije u regiji, je organizacija i ivanka@svkst.hr provođenje istraživanja, visokog obrazovanja te prijenosa znanja i tehnologija na gospodarstvo i društvo općenito. Sveučilište u Splitu danas se može pohvaliti s preko 150 studijskih programa koji se izvode u području druš‐ tvenih, humanističkih, prirodnih, tehničkih, biotehničkih te medicinskih i biomedicinskih znanosti kao i u području umjetnosti. Intenzivnom izgrad-njom kampusa stvoreni su uvjeti i za bolju prostornu integraciju Sveučilišta. U pogledu uvođenja i implementacije e‐učenja, sveučilište za sada nije izra-dilo jedinstvenu strategiju, ali podržava inicijative članica Sveučilišta u implementaciji e‐učenja u nastavni proces. Proces je za sada u različitim fazama implementacije na pojedinim sastavnicama, od izrade strategijskih dokumenata do tehničko‐tehnološke i metodičko‐pedagoške prakse. U izla-ganju će biti govora o primjerima dobre prakse, tj. o nastojanjima pojedinih članica Sveučilišta, koje su već postigle dobre rezultate u tom pravcu, da uvođenjem e‐učenja, unaprijede nastavni proces. S obzirom na procese implementacije e‐učenja koji već neko vrijeme traju, Sveučilišna knjižnica u Splitu mora također u okviru svoje strategije razvoja planirati aktivnosti i područja suradnje, uključiti se u procese modernizacije nastave na Sveučilištu usklađivanjem djelovanja sa strategijom e‐učenja na Sveučilištu, uključivanjem u suvremene modele komunikacije s korisnicima, dr. Ivanka Kuić (Foto: D. Majcenović) programima informacijskog opismenjavanja studenata u nastavi e‐učenjem, olakšavanjem pristupa digitalnim izvorima građe, razmjenom i suradnjom. Dr. Ivanka Kuić diplomirala je grupu Jugoslavenska književnost i jezici na Filozofskom fakultetu u Novom Sadu. Od 1985. zaposlena je u Sveučilišnoj knjižnici u Splitu kao voditelj Odjela periodike u stručnom zvanju knjižničarskog savjetnika. Magistrirala je na Filozofskom fakultetu u Zagrebu, Odsjek za informacijske i komunikacijske znanosti s temom „Knjižnice u Splitu u drugoj polovici 20. st.“, a 2012. doktorirala na istom odsjeku na temi „Recepcija knjige za vrijeme druge austrijske uprave : (1814.‐1918.)“. Predavala je na Odsjeku za informacijske znanosti Sveučilišta u Zadru i bila nositelj kolegija „Usmena i pisana kultura“ od 2005. do 2012. Bila je mentor studentskih završnih i diplomskih radova. Na Sveučilištu u Zadru dobila je nastavno zvanje višeg predavača. Vanjska je surad-nica Filozofskog fakulteta u Splitu, Odsjek za sociologiju, na kolegiju: „Knjiga, knjižnice i društvo“. Imala je više izlaganja na stručnim i znanstvenim skupovima u Hrvatskoj. Objavila je više radova u stručnim i znanstvenim časopisima u Hrvatskoj te surađivala na znanstvenim projektima. Poseban znanstveni interes je socijalna povijest knjige i pisane baštine (posebice odnos prema medijima) te povijest čitanja. Bavi se i problemi-ma digitalizacije kulturne baštine, posebno digitalizacijom starih novina. 21 SPLETNO IZOBRAŽEVANJE IZUM: SPLETNI TEČAJI ZA UPORABO INFORMACIJSKIH SERVISOV Razvoj interneta in informacijsko‐komunikacijskih tehnologij (IKT) ponuja Janita Tacer Slana številne nove pristope v organizaciji in izvajanju izobraževanja. Institut Institut informacijskih znanosti informacijskih znanosti že vrsto let organizira brezplačno spletno učenje za Maribor uporabo COBISS‐a in drugih informacijskih servisov s ciljem približati vse-janita.tacer@izum.si bine čim širšemu krogu uporabnikov ter kot podporo pri uporabi informa-Aleksandra Rubelj cijskih virov in servisov, ki jih ponuja. V prispevku podamo vpogled v orga-Institut informacijskih znanosti niziranost in izvajanje spletnega učenja, na konkretnem primeru predstavi-Maribor mo strukturo in vsebino posameznih tečajev v spletnem okolju Moodle, aleksandra.rubelj@izum.si delimo lastne izkušnje pri uporabi e‐učenja v izobraževanju ter podamo nekatere kvantitativne pokazatelje uporabe spletnih tečajev od začetka do danes. Janita Tacer Slana, univ. dipl. inž. tek. teh., je strokovna sodelavka IZUM‐a od leta 2007, dela v Uporabniškem servisu. V začetku je v oddelku Izobraževanje pokrivala področje usklajevanja uporabniških imen in dovoljenj, sedaj pa v oddelku Tuji servisi opravlja delo na področju posodobitev baz podatkov, skrbništva dostopa do informacijskih virov, oddaljeni dostop, pomoč uporabnikom in njihovo izobraževanje, v okviru katerega že zadnjih 5 let Janita Tacer Slana vodi spletne tečaje. (Foto: D. Majcenović) Aleksandra Rubelj, prof. soc. in il., mag. bibl., strokovna sodelavka IZUM‐a od leta 2005. Dela v Uporabniškem servisu, v oddelku Tuji servisi, kjer med drugim pokriva področja delovanja kot so upravljanje baz podatkov, skrbništvo dos‐ topa do informacijskih virov, oddaljeni dostop, informacij‐ sko poizvedovanje, pomoč uporabnikom, izobraževanje upo‐ rabnikov idr. V okviru slednjega že od leta 2006 vodi splet‐ ne tečaje. 22 UNIVERZITETNA KNJIŽNICA MARIBOR IN E‐IZOBRAŽEVANJE: ALI ZNAMO? Univerza v Mariboru si je v strategiji razvoja univerze do 2020. zastavila Miloš Petrovič cilj povečati uporabo e‐učnega okolja Moodle. Oblikovala je Komisijo za e-Univerza v Mariboru, Univerzite‐ izobraževanje, v kateri ima Univerzitetna knjižnica Maribor svojega pred-tna knjižnica Maribor stavnika. Z inkorporacijo različnih knjižničnih orodij v e‐učno okolje se je milos.petrovic@um.si Univerzitetna knjižnica Maribor odločila podpreti univerzitetno strategijo Dunja Legat in približati študentu uporabo elektronskega knjižničnega gradiva ter Univerza v Mariboru, Univerzite-pomoč strokovnih referentov. tna knjižnica Maribor dunja.legat@um.si Pilotni primer vključitve knjižničnih storitev v e‐učno okolje Univerze v Mariboru je bil predstavljen na letni konferenci LIBER letos v Rigi, Latvija. S ciljem vzpostaviti tesnejši stik med študenti, učitelji in knjižničarji smo v Moodle pri predmetu Uvod v medicino I poskusno integrirali funkcional-nosti orodja EBSCO za odkrivanje informacij (UM:NIK), tematske portale LibGuides in ponudbo pomoči strokovnih referentov pri študiju. Nove fun-kcionalnosti so bile predstavljene skupini 25‐ih študentov, njihov odziv smo preverili s pomočjo spletne ankete. S ponudbo knjižničnih storitev so bili študenti (20 %) zadovoljni in jih dojemajo kot koristne. Večinoma so se izrekli, da bodo zaradi tega pogosteje uporabljali UM:NIK za iskanje informacij, da bodo imeli celovitejši pregled nad obstoječo literaturo, da je koristno, da jim lahko profesor ponudi seznam priporočene literature, da vsebinski portali zanje vsebujejo koristne informacije ter da bodo sedaj pogosteje uporabili pomoč knjižničarjev. Presenetil nas je le odgovor, da so neo-predeljeni glede tega, da lahko s pomočjo priporočene literature nadgradi-jo svoje znanje. Načrti Univerzitetne knjiznice Maribor so nadaljevati s vključevanjem teh storitev na ravni posameznih predmetov, kar bo ena od prednostnih nalog strokovnih referentov. Miloš Petrovič se je že kot študent zapisal knjižničarstvu. V tistih “pionirskih” časih so se pojavili prvi računalniški programi za knjižnice (ZX Spectrum, ATARI, …) in od takrat je njegovo interesno polje preplet informacijskih tehnologij in knjižničarstva ter njun vpliv na izobraževanje. V Univerzitetni knjižnici Maribor skrbi za družboslovje in vključevanje novih Miloš Petrovič tehnologij in aplikacij. Je član delovne skupine za e‐izobraževanje na Uni‐ (Foto: D. Majcenović) verzi v Mariboru. 23 Mag. Dunja Legat je dejavna na področju knjižničarstva že skoraj vso svojo delovno dobo. Ze s prvo zaposlitvijo na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru se je zapisala dokumentalistiki, kjer je 5 let vodila INDOK center. Leta 1996 se je zaposlila v Univerzitetni knjižnici Maribor, najprej kot redaktor bibliogra ije Univerze v Mariboru in kasneje kot vodja Službe za obdelavo periodičnih publikacij, zadolžena tudi za področje bibliogra ije. Spretno je prepletala obe področji, periodične publikacije z bibliogra ijo univerze, kjer so prav znanstveni časopisi primarni informacijski vir. Leta 2008 je magistrirala na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani s temo z naslovom Ovrednotenje bibliogra ije raziskovalcev v slovenskem vzajemnem katalogu. Zraven tega je bila pretežni del svoje zaposlitve tudi dejavna na področju kakovosti viso-kega šolstva in je kot dolgoletna predsednica Komisije za kakovost v UKM s sodelavci oblikovala enotne kriterije za evalvacijo knjižničarstva na univerzi. Danes opravlja dela in mag. Dunja Legat naloge pomočnice ravnateljice UKM. Njen primarni strokovni interes so znanstveni časopisi, digitalna knjižnica in odprti dostop. Foto: D. Majcenović Foto: V. Cafuta 24 LIBGUIDES KOT ORODJE ZA POVEČANJE VIDNOSTI DIGITALNIH VIROV KNJIŽNICE IN INFORMACIJSKO OPISMENJEVANJE UPORABNIKOV Tehnološke inovacije so preoblikovale naše življenje in omogočile napredek Darko Majcenović na vseh ravneh, tako v visokošolskih ustanovah kot v visokošolskih knjižni-Univerza v Ljubljani, Medicinska cah. Uvajanje novih tehnoloških rešitev v knjižnične procese omogoča zado-fakulteta, Centralna medicinska voljevanja informacijskih potreb uporabnikov tudi na daljavo. knjižnica darko.majcenovic@mf.uni‐lj.si Centralna medicinska knjižnica (CMK) Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani kot osrednja knjižnica za medicino v Sloveniji, nudi kakovostno infor-Nana Turk macijsko podporo študentom in zaposlenim matične fakultete ter razisko-Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Centralna medicinska valcem in zdravstvenim delavcem v slovenskem prostoru. CMK po zgledu knjižnica tujih knjižnic uvaja za potrebe informacijskega opismenjevanja uporabni-nana.turk@mf.uni‐lj.si kov sodobne tehnološke rešitve. Anamarija Rožić CMK je elektronske vsebine in gradiva za izobraževanje in informacijsko Univerza v Ljubljani, Medicinska opismenjevanje organizirala z orodjem Libguides, izdelkom podjetja fakulteta, Centralna medicinska Springshare (http://www.springshare.com/), ki nudi celovite rešitve za knjižnica spletno predstavitev knjižnic in njihovih virov. Orodje omogoča visoko pri-anamarija.rozic@mf.uni‐lj.si lagodljivost pri oblikovanju vodičev za izobraževanje in informacijsko opis-Vesna Cafuta menjevanje. Pred izborom orodja je potekala analizira vsebine in zgradbe Univerza v Ljubljani, Medicinska strani tujih visokošolskih knjižnic, ki uporabljajo orodje Libguides, kot tudi fakulteta, Centralna medicinska analiza uporabnosti spletnih strani in vedenja uporabnikov na obstoječem knjižnica portalu CMK. Pridobljeni rezultati analiz so omogočili izdelavo intuitivnih vesna.cafuta@mf.uni‐lj.si vodičev po informacijskih virih, ki nudijo podporo informacijskemu opismenjevanju različnih tipov uporabnikov. Orodje Libguides nudi pregledno in uporabno organizacijo virov digitalne knjižnice v obliki vodičev, vsebinsko prilagojenih potrebam različnih tipov uporabnikov. Vodiči nudijo vsebine za študente, uporabnike z matične usta-nove, člane CMK, zdravnike ter zobozdravnike. Intuitivna organizacija vsebin s kratkimi opisi virov in navodili za uporabo zagotavlja prijazno informacijsko podporo pri informacijskem opismenjevanju študentov in drugih skupin uporabnikov ter pri izdelavi vodičev za samostojno učenje. Organizacija vsebin digitalne knjižnice z orodjem LibGuides je pomembno približa-la nekatere najpomembnejše vsebine posameznim skupinam uporabnikov ter omogočila bolj prijazno in intuitivno uporabo e‐virov. Vodiči nudijo ustrezno podporo informacijskemu opismenjevanju uporabnikov. Knjižni-čarjem omogočajo podporo pri vodenju izobraževanj, uporabnikom pa pri samostojnem delu. V načrtu je priprava vodiča za raziskovalce in prenos vseh e‐vsebin na portalu v LibGuides. Darko Majcenović (Foto: V. Cafuta) 25 mag. Nana Turk (Foto: V. Cafuta) Darko Majcenović je urednik digitalne knjižnice v Centralni medicinski knjižnici MF. Ukvarja se predvsem z integracijo informacijskih tehnologij v delovne procese knjižnice in z urejanjem vsebin za knjižnično spletno predstavitev ter digitalno knjižnico. Mag. Nana Turk je bibliotekarka, ki sodeluje pri referenčni službi CMK in skrbi za zbirko e‐revij v digitalni knjižnici. Mag. Anamarija Rožić je predstojnica Centralne medicinske knjižnice Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in predsednica Komisije za razvoj knjižničnega sistema UL. Kot predstojnica posebno skrb namenja sodobnemu razvoju dejavnosti knjižnice v skladu z razvojem informacijskih ved, napredkom medicine in potrebami uporabnikov. Z raziskovalnimi in strokovnimi prispevki aktivno sodeluje na domačih in tujih kongresih s področja knjižničarstva in medicinske informatike ter medicinskih ved. Vesna Cafuta, univ.dipl. biologinja, sodeluje pri različnih delovnih procesih v CMK, med drugim pri indeksiranju gradiva, referenčni službi ter pri pripravi in urejanju knjižničnih spletnih vsebin. 26 RAZISKOVALNI VODIČI V ODPRTOKODNEM OKOLJU SUBJECTSPLUS V prispevku je predstavljena implementacija odprtokodnega orodja Sub-Borut Kirar jectsPlus, ki omogoča izdelavo raziskovalnih vodičev. Predstavljena je tudi Univerza v Ljubljani, Fakulteta primerjava z bolj uveljavljenim komercialnim orodjem LibGuides. Za testi-za družbene vede, Osrednja dru‐ ranje orodja SubjectsPlus smo se v prvi vrsti odločili zaradi njegove odprto-žboslovna knjižnica Jožeta Gori‐ kodnosti, ker implementacija tudi na dolgi rok ne prinaša nikakršnih ik-čarja snih stroškov. Prav tako so k odločitvi pripomogli pozitivni vtisi univerzite-borut.kirar@fdv.uni‐lj.si tnih knjižnic po svetu, ki so orodje že uporabljale. S storitvijo želimo zagotoviti dodatno podporo spletnim učilnicam v okolju Moodle, saj lahko z omenjenim orodjem preprosto pripravljamo raziskovalne vodiče za posamezne predmete. Orodje smo naložili na Arnesov virtualni strežnik. Izvedene so bile nekatere vizualne in funkcionalne prilagoditve, ki med drugim omogočajo recipročno povezavo z Moodlovimi e‐učilnicami, kar študentom olajša identi iciranje informacijskih virov za posamezen predmet. Omogočeno je tudi iskanje po lokalni bazi podatkov COBISS. Primerjava lastnosti orodij SubjectsPlus in LibGuides že na prvi pogled kaže, da gre za orodji, ki sta močno sorodni. Vse osnovne funkcije, ki so predstavljene na spletni strani komercialnega orodja, ponuja tudi odprto-kodni SubjectGuides, vendar obstajajo tudi razlike v prid enega ali drugega orodja, ki jih podrobneje predstavimo. Implementacija SubjectsPlus v ODKJG je bila uspešno izvedena, pripravljenih je bilo nekaj raziskovalnih vodičev, za merjenje uporabe in na mnenja o njihovi koristnosti pa bo potrebno še počakati, da se jih primerno predstavi ciljni javnosti. Borut Kirar je leta 2011 diplomiral na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Zaposlen je v Osrednji družboslovni knjižnici Jožeta Goričarja, kjer se med drugim ukvarja z urejanjem spletnih strani knjižnice, z informacijskimi Borut Kirar (Foto: V. Cafuta) storitvami, sodeluje pri izvedbi tečajev in e‐izobraževanju uporabnikov. 27 KNJIŽNIČNE STORITVE ZA PODPORO E‐UČENJU V Centralni tehniških knjižnici Univerze v Ljubljani smo tekom poletja v Tilen Mandelj tiskani in elektronski obliki izvedli vprašalnik o knjižničnih storitvah za Centralna tehniška knjižnica podporo e‐učenju. S pomočjo odgovorov smo želeli ugotoviti spletne navade Univerze v Ljubljani naših uporabnikov, zanimalo nas je tudi ali so že sodelovali pri tovrstnih tilen.mandelj@ctk.uni‐lj.si oblikah učenja in katere so po njihovem mnenju glavne ovire pri njihovem Urška Plaznik izvajanju. Poleg tega smo od naših uporabnikov želeli izvedeti, kako bi lahko Mateja Kralj visokošolske knjižnice s svojimi zbirkami in storitvami bolj uspešno podprle Nina Razgoršek e‐učenje. Rezultati vprašalnika nam bodo služili kot izhodišče za pripravo Oddelek za bibliotekarstvo, načrta približevanja potrebam in željam študentov kot uporabnikov knjižni-informacijsko znanost in knji‐ čnih informacijskih storitev na Univerzi v Ljubljani. garstvo Tilen Mandelj, univ. dipl. bibl., je strokovni sodelavec Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani od leta 2007. Na Oddelku za razvoj in svetovanje se ukvarja z urejanjem spletne strani knjižnice in družbenimi omrežji, z Tilen Mandelj informacijskimi storitvami, sodeluje pri izvedbi tečajev. Opravlja naloge s (Foto: V. Cafuta področja raziskovanja, svetovanja in izobraževanja uporabnikov in knjižni-čarjev ter spremlja in proučuje problematiko na področju visokošolskega knjižničarstva s področja tehnike in naravoslovja. Urška Plaznik in Mateja Kralj Nina Razgoršek (Foto: V. Cafuta) (Foto: D. Majcenović) 28 STROKOVNO SREČANJE KNJIŽNIČARJEV UNIVERZE V LJUBLJANI »E‐IZOBRAŽEVANJE: IZZIVI ZA VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE« Kratko poročilo E‐izobraževanje postaja vse bolj razširjena oblika poučevanja in učenja na Mojca Kotar univerzah po svetu, zato so bili na strokovnem srečanju predstavlje-Univerza v Ljubljani ni sodobni viri ter tehnologije za zagotavljanje visokošolskega izobraževan-mojca.kotar@uni‐lj.si ja v elektronskem okolju in izzivi za visokošolske knjižnice. Ključne misli predavateljev in moderatorjev Sklop E‐izobraževanje v visokem šolstvu prof. dr. Goran Turk, Univerza v Ljubljani, prorektor: Vizija e‐izobraževanja na Univerzi v Ljubljani Univerza v Ljubljani se zaveda prednosti, ki jih prinaša moderna tehnologija z novimi možnostmi elektronske podpore procesu poučevanja, in pozna pomanjkljivosti njene neustrezne uporabe. V dolgoročni viziji bo zato elektronska oblika poučevanja predstavljala široko podporo klasičnemu poučevanju. Razvoj elektronskih oblik poučevanja na Univerzi v Ljubljani trenutno poteka v obliki projektov, v okviru katerih se razvijajo tako orodja kot tudi procesi sodobnega poučevanja. mag. Willem van Valkenburg, TU Delft, Nizozemska: Odprto in spletno izobra-Strokovnega srečanja se je udeleži‐ ževanje (in kako lahko knjižnice vodijo) lo 110 sodelavcev slovenskih viso‐ Univerza za tehnologijo iz Delfta je vzpostavila množične odprte spletne košolskih knjižnic, pretežno z Uni-študijske predmete (MOOCs), ki jih ponujajo zainteresiranim z vsega sveta. verze v Ljubljani, nekaj tudi z Uni‐ Visoka udeležba na MOOC‐ih je vplivala tudi na večji vpis študentov na red-verze v Mariboru in iz specialnih ne študijske programe univerze. Visokošolska organizacija mora načrtovati, knjižnic, ter 30 študentov Oddelka komu bi bile odprte spletne oblike namenjene, zakaj bi jih razvijali in na za bibliotekarstvo, informacijsko kakšen način bi bile izvajane. Knjižnice lahko vodijo razvoj odprtega e-znanost in knjigarstvo Filozofske izobraževanja na svojih organizacijah, saj imajo potrebne veščine in znanja. fakultete Univerze v Ljubljani. dr. Nenad Čuš Babič, Univerza v Mariboru: Razvoj izobraževanja skozi informacijske tehnologije na Univerzi v Mariboru in izzivi visokošolskih knjižnic Univerza v Mariboru v okviru e‐izobraževanja izvaja predavanja na daljavo, virtualne in oddaljene eksperimente ter laboratorijsko delo v virtualnih okoljih. Vzpostavila je univerzitetni študijski portal in platformo, ki omogoča uporabo vseh vrst elektronskih učnih gradiv. Univerza meni, da splet in elektronska gradiva ne nadomeščajo učitelja. Knjižnice sodelujejo z vključitvijo povezav do plačljivih virov v spletna učna okolja in izobražujejo ter sve-tujejo učiteljem glede avtorskopravnih vidikov virov. mag. Rok Žurbi, mag. Zdenka Oven, mag. Marko Papič, prof. dr. Gregor Dolinar in prof. dr. Janez Bešter, UL, Fakulteta za elektrotehniko: Multimedijsko izobraževanje kot podpora pedagoškim procesom Univerze v Ljubljani Avtorji so predstavili pripravo multimedijskih izobraževalnih vsebin s strani visokošolskih učiteljev in prehod na izvedbo pedagoškega dela s študenti na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani v e‐obliko, kjer je to mogoče ter smiselno. Lastna programska oprema je povezana z obstoječimi informacijskimi sistemi fakultete (administrativno informacijsko podporo dr. Mojca Kotar in informacijskimi viri). (Foto: G. Lešnik) 29 Udeležence srečanja sta pozdravila tudi mag. Anamarija Rožić, predsednica senatne komisije za knjižnični sistem UL, in Peter Sterle, MIZS, Direktorat za informacijsko družbo. Foto: V. Cafuta Moderatorka mag. Mirjam Kotar, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede Zaradi spremenjenih pričakovanj študentov v povezavi z uporabo novih tehnologij in omrežij morajo visokošolske organizacije razviti in ponuditi spremenjene, inovativne oblike izobraževanja v spletnem okolju. Visokošolski knjižničarji so na strokovnem srečanju pokazali veliko pripravljenost, da aktivno sodelujejo pri uvajanju e-izobraževanja na slovenskih univerzah. Foto: D. Majcenović Sklop Nacionalne javne infrastrukture in orodja za podporo e‐izobraževanju Moderator Miro pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani V Sloveniji že imamo v okviru javne službe ponudbo IKT opreme in orodij za podporo e‐izobraževanju, ki jo lahko uporabimo tudi knjižnice. Foto: V. Cafuta mag. August Jauk, Arnes: Kaj mi pri e‐učenju nudi Arnes Arnes kot nacionalni servisni center za področje izobraževanja, razisko‐ vanja in kulture omogoča uporabo storitev v podporo e‐izobraževanju: enostavne spletne predstavitve, e‐učilnice, večtočkovno multimedijsko sodelovanje, prenos predavanj v živo, njihovo snemanje in objavo pos‐ izr. prof. dr. Milan Ojsteršek, UM, Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo: Preverjanje podobnosti vsebin v e-izobraževanju V zadnjem času se je povečal pojav prepisovanja del drugih avtorjev brez ustreznega citiranja. Avtor je predstavil pojem plagiatorstva, različne primere plagiatorstva in načine preverjanja podobnosti vsebin. Prednost lastne rešit-ve za preverjanje podobnosti vsebin je uporaba jezikovne infrastrukture, ki omogoča obdelavo besedil v slovenskem jeziku. Preverjanje podobnosti vsebine se lahko izvaja pri oddaji zaključnega dela študija v repozitorij univerze in v e‐učilnici Moodle. Sklop Primeri dobrih praks dr. Jure Dimec, mag. Anamarija Rožić, dr. Branimir L. Leskošek in Darko Majcenović, UL, Medicinska fakulteta: Integracija spletne učilnice v poučevanje in informacijsko opismenjevanje na Medicinski fakulteti v Ljubljani Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani je vzpostavila spletno učilnico, ki je povezana s študijskim informacijskim sistemom fakultete. Na začetku študijskega leta ima vsak študent avtomatsko urejen dostop do predmetov v svojem letniku in študijski smeri. Spletna učilnica je posebej učinkovita pri najkompleksnejših kliničnih predmetih. V učilnici sodeluje tudi Centralna medicinska knjižnica s ponudbo virov, gradiv in vodičev za informacijsko opismenjevanje študentov. Nataša Godec, UL, Fakulteta za družbene vede: (V)mešana knjižnica: informacijsko opismenjevanje študentov FDV Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani je pripravila mešani tečaj informacijske pismenosti, ki se delno izvaja v računalniški predavalnici v okviru vaj pri določenih predmetih in delno v spletni učilnici. Pri vzpostavljanju so oblikovali ustrezen učni načrt, pripravili komunikacijski načrt, izdelali e‐gradivo in oblikovali spletno učilnico. Za izvedbo tečaja je bilo ključnega pomena dobro sodelovanje z visokošolskimi učitelji. 30 Janita Tacer Slana in Aleksandra Rubelj, Institut informacijskih znanosti Maribor: Spletno izobraževanje IZUM: spletni tečaji za uporabo informacijskih servisov Institut informacijskih znanosti že vrsto let organizira brezplačno spletno učenje za uporabo COBISS‐a in drugih informacijskih servisov s ciljem približati vsebine čim širšemu krogu uporabnikov ter kot podporo pri uporabi informacijskih virov in servisov. Avtorici sta predstavili strukturo in vsebino posameznih tečajev v spletnem okolju Moodle ter izkušnje in nekatere kvantitativne pokazatelje uporabe spletnih tečajev od začetka do danes. dr. Ivanka Kuić, Univerzitetna knjižnica Split: Koncepti e‐učenja na Univerzi v Splitu in možnost sodelovanja Univerzitetna knjižnice v Splitu v e‐okolju Univerze Univerza v Splitu še ni pripravila enotne strategije e‐izobraževanja, vendar podpira pobude članic univerze glede vključevanja e‐izobraževanja v študijski proces. Pri vzpostavljanju e‐izobraževanja niso pomembni le tehnični vidiki, upoštevati je potrebno pedagoška znanja glede izvajanja visokošolskega poučevanja. Miloš Petrovič in mag. Dunja Legat, Univerzitetna knjižnica Maribor: Univerzitetna knjižnica Maribor in e-izobraževanje: ali znamo? Univerza v Mariboru si je v strategiji razvoja univerze do leta 2020 zastavila cilj povečati uporabo e-izobraževalnega okolja Moodle. V sodelovanju z Univerzitetno knjižnico Maribor so v spletno učilnico Moodle pri predmetu Uvod v medicino I poskusno vključili orodje za odkrivanje informacij EBSCO Discovery Service (UM:NIK), tematske portale LibGuides in omogočili pomoč strokovnih knjižničnih delavcev pri študiju. Darko Majcenović, mag. Nana Turk, mag. Anamarija Rožić in Vesna Cafuta, UL, Medicinska fakulteta: LibGuides kot orodje za povečanje vidnosti digitalnih virov knjižnice in informacijsko opismenjevanje uporabnikov Centralna medicinska knjižnica Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani je elektronske vsebine za potrebe izobraževanja ter informacijskega opismenjevanja vzpostavila z orodjem LibGuides (licenčnim izdelkom podjetja Springshare), ki omogoča visoko prilagodljivost pri oblikovanju vodičev za izobraževanje in informacijsko opismenjevanje, vsebinsko prilagojenih potrebam različnih tipov uporabnikov. Borut Kirar, UL, Fakulteta za družbene vede: Raziskovalni vodiči v odprtokodnem okolju SubjectsPlus Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani je s pomočjo odprtokodnega orodja SubjectsPlus vzpostavila raziskovalne vodiče za podporo spletnim učilnicam v okolju Moodle pri pridobivanju informacijskih virov, iskanju po lokalni bazi COBISS.SI in po Digitalni knjižnici Univerze v Ljubljani. Orodji SubjectsPlus in LibGuides sta močno sorodni. Obe imata enake osnovne funkcije, obstajajo tudi razlike v prid enega ali drugega orodja. Tilen Mandelj, Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani, s študenti Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, UL, Filozofska fakulteta: Knjižnične storitve za podporo e‐učenju Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani je poleti 2014 izvedla anketo o knjižničnih storitvah za podporo e‐izobraževanju, s katero je želela ugotoviti mnenje in izkušnje uporabnikov knjižnice v e‐izobraževanju. Studenti si želijo več gradiva v elektronski obliki in možnosti izrabe prostorov knjižnice za študij ter skupinsko delo in spletne tečaje za usposabljanje za uporabo knjižničnih virov ter storitev. Sklop Smo pripravljeni sodelovati?: Iskanje skupnih rešitev v e‐izobraževanju Skupno oblikovanje raziskovalnih vodičev in spletnih vadnic (moderiral Borut Kirar, UL, Fakulteta za družbene vede) Udeleženci razprave so se dogovorili za sodelovanje pri ustvarjanju vsebin za raziskovalne vodiče in za označevanje avtorskopravnega vidika gradiv s prosto licenco Creative Commons. Na enem mestu bodo zbrali povezave do obstoječih vodičev. Predlagali so vsebine za nove vodiče, na primer navodila za izdelavo kakovostnih vodičev, za uporabo orodij za odkrivanje informacij in knjižničnega kataloga COBISS.SI ter navodila za citiranje. Foto: V. Cafuta 31 Priprava, izvedba in promocija tečajev informacijske pismenosti (moderirala Nataša Godec, UL, Fakulteta za družbene vede) Udeleženci so se pogovarjali o sodelovanju pri pripravi, izvedbi in promoci-ji izobraževalnih oblik informacijskega opismenjevanja uporabnikov visokošolskih knjižnic. Sodelujoči so se dogovorili, da bodo zbrali in na spletni stani knjižnic Univerze v Ljubljani objavili seznam vseh tečajev, ki jih orga-nizirajo knjižnice Univerze v Ljubljani, ter vzpostavili spletno učilnico za izmenjavo elektronskih gradiv in vzpostavili forum za izmenjavo izkušenj. Foto: V. Cafuta Foto: M. Ambrožič ISBN 978‐961‐6551‐54‐0