Številka 06 • Glasilo Obcine Ig • Leto XXV • September 2019 • BESEDA UREDNIŠTVA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Dragi bralci in bralke Mostišcarja, po poletnem oddihu smo za vas pripravili novo števil­ko Mostišcarja, za naslovnico katere smo izbrali fotografijo, nastalo ob odprtju novega pri­zidka k Osnovni šoli Ig. Šolske klopi v prizidku so že zasedli ucenci, kako je bilo na odprtju, pa izveste v rubriki Aktualno. Pester je bil društveni utrip, saj poleti poteka kar nekaj uveljavljenih prireditev. Tako so pod Krimom spet pripravi­li pravi konjeniški praznik, v zacetku septembra pa je Tu­risticno društvo Krim prvic pripravilo Kmecki praznik pod Krimom – nekaj utrinkov z obeh prireditev v rubriki Društva, tam tudi o aktivnos­tih našega gobarskega društva ter o praznovanju dneva dr­žavnosti na Golem. Koticek za mlade zaradi poletnih pocitnic tokrat na­polnjujejo novice s konca pre­teklega šolskega leta – zani­miv in tudi že malo sprošcen konec šolskega leta so zazna­movali valeta, nagradni izlet za najboljše ucence, pohod po ižanskih vaseh ter zakljucna prireditev ob šolskem letu. Nova sezona dejavnosti za mlade se zacenja tudi v Knjiž­nici Ig, mladi iz vse Slovenije pa so se družili na Kolišcar­skem taboru, ki je potekal v dolini Drage. Prav tam je letos potekal jubilejni 10. Kolišcar-ski dan, tokrat v znamenju ko­lišcarskega voza – kako je bilo, izveste v rubriki Turizem. Svet okoli nas je velik, eni raje potujete z avtomobili, dru­gi z letali, skupina navdušenih pohodnikov pa se je na pot po svetu odpravila kar peš – pre­hodili so t. i. Camino primitivo, slavno romarsko pot, ki vodi po severu Španije in se kon-ca v znamenitem Santiagu de Compostela. O drugih poteh malo bliže nas pa pišejo pla­ninci v Planinskem koticku. V rubriki Dobro je vedeti boste mdr. našli zanimivost o štorkljah, ki sta se izvalili v Mateni, kaj storiti za svoje zdravje, pa v rubriki Zdravo življenje, kjer mdr. predsta­vljamo medicinsko hipnozo in hipnoterapijo. Ižanska pažarna je bila med poletjem 'zaposlena' tudi z veselicami, kako so se imeli, porocajo iz Kota, kjer so poleti pripravili tudi gasilski nogo­metni turnir. Športno rubriko zacenjamo Popravek V clanku TLK kljub slabemu vremenu uspel, objavlje­nem v junijski številki Mostišcarja, je objavljena fotografija MPZ Ig nastala na Kremenici, ne na Sarskem, kot je bilo zapisano pod njo. Uredništvo Mostišcarja s 60-letnico ŠD Mokerc Ig, ki bej vabljeni na Ižanski sejem z so jo športno, slovesno in za-bogatim spremljevalnim pro-bavno obeležili na Igu. Pišemo gramom, ki bo v središcu Iga v še o tem, kaj so naša športna soboto, 14. septembra. društva pocela poleti, ter va-Prijetno branje! bimo na razlicne vadbe, ki se Uredništvo Mostišcarja zacenjajo ta mesec. Za konec, kot ste vajeni, vabila na prireditve po naši obcini, med katerimi še pose- Obvestilo Rok za oddajo prispevkov za oktobrsko številko Mostišcarja je cetrtek, 26. september 2019. Številka bo predvidoma izšla 11. oktobra. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostišcarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. SLIKOVNO GRADIVO – navodila avtorjem prispevkov v Mostišcarju 1. Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošlji­te vsako posebej v obliki, kot ste jih prenesli s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. 2. Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 500 KB. Manjše fotografije niso uporabne! 3.Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. Mostišcar je uradno Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Ig. Cena izvoda za narocnike je 1,80 EUR. 13. september 2019 glasilo Obcine Ig. Naslov uredništva: Mostišcar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupancic, odgovorna urednica, Telefon: 01 280 23 10 Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Izdajateljski svet: Suzana Bratkovic Zavodnik, Zdravko Lektoriranje: Katarina Mihelic Bajt Grmek, Mirko Merzel, Anton Modic, Franc Toni Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Naklada: 2.500 izvodov Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Ustanovitelj: Obcinski svet Obcine Ig Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Izdajatelj: Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Naslovnica: Matjaž Zupan Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vracamo. Clanki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Obcinsko glasilo Mostišcar z obcasno prilogo Uradne objave izdajatelja Obcine Ig je na podlagi Zakona o medijih Obcina Ig (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostišcar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostišcar (spletna izdaja) Seji obcinskega sveta 6. redna seja O bcinski svet se je ses­tal 12. junija in najprej potrdil dnevni red z 10 tockami, nato pa še zapisnik prejšnje seje. Uvodni del seje je vodil župan, ki se je nato opravicil, saj je imel druge ob-veznosti (udeležba na valeti OŠ Ig). Vodenje seje je predal Antonu Modicu. Sledila je predstavitev ob­cinskih podrobnih prostorskih nacrtov (OPPN), zato so bili na sejo vabljeni tudi lastniki doticnih zemljišc na Igu – gre za obmocja: Ig 11-3/SC Rastu­ka II, Ig 11-1 Rastuka II (ob Barjanski cesti) in Ig 14-1 in 14-5/ZS (ob Cesti na Kureš-cek). Posamezni projektanti so predstavili vse projekte, nato pa je sledila obširna razprava, v katero so se poleg svetnikov vkljucili tudi lastniki zemljišc oz. njihovi zastopniki. Ob-mocje ob Cesti na Kurešcek (nasproti vrtca) je namenjeno gradnji stanovanjskih hiš – predstavljene so bile tri možne variante (prva gradnja 65-90 enostanovanjskih hiš, druga 94 hiš in tretja do 168 stano­vanjskih enot – dvojcki/vrstne hiše). Vec svetnikov je opozo­rilo na dolgorocne posledice, ki bi jih imela gradnja tako velike soseske za našo obcino (nujen sprejem prometne stra­tegije, oskrba z vodo, velikost vrtca in šole …). V predstavitvi urejanja Rastuk na desnem bregu Išci­ce smo od projektantov sliša­li, da je tudi tam predvidena stanovanjska gradnja (24 hiš na zasebnih in 15 na obcin­skih zemljišcih), poleg te pa še prostor za športne aktiv­nosti – ker gre za poplavno obmocje, bo treba nacrtovati ustrezne ukrepe. Cez Išcico ob Barjanski ulici pa je predvi­dena komasacija zemljišc ter stanovanjska gradnja. Potreb-no bo razmisliti tudi o najbolj ustreznih prometnih rešitvah, je poudaril projektant. Za vse OPPN-je je naslednji korak javna razgrnitev, šele nato sle­di odlocanje obcinskega sveta. Cetrta tocka dnevnega reda je bila namenjena prvemu branju predloga odloka o javnem redu in miru, ki ga je predstavil direktor obcinske uprave. Sledila je krajša razpra­va o pristojnostih inšpekcijske službe, višinah kazni. Svetniki so osnutek potrdili, sledila bo obravnava na pristojnih od­borih in druga obravnava na obcinskem svetu. Po enakem postopku bosta potekala tudi sprejem Odloka o prometnem režimu na obmocju Iškega vintgarja in Odloka o javni ga­silski službi v Obcini Ig, ki so ju obravnavali v nadaljevanju. Prvi ureja prometni režim v Iškem vintgarju – predvidena je omejitev vožnje z osebnimi avtomobili ter ureditev pla-cljivih parkirišc. Marija Kucic je poudarila pomen celostne ureditve celotnega obmocja, tj. tudi na obmocju vasi Iška oz. Iške vasi. Zlatko Usenik je menil, da je, dokler Obcina ne uredi zemljišca za parkirišce in postavi parkomatov, odlok brezpredmeten. Izpostavljena je bila tudi tema (ne)urejenih kurišc za piknike ob Iški ter problematika ucinkovitosti kaznovanja kršiteljev parkira­nja – saj redarji kazni za par-kiranje na zasebnem zemljišcu ne morejo izreci, lastniki mo-rajo klicati policijo. Svetniki so osnutek potrdili, sledi dru-go branje. Osnutek predloga odloka o javni gasilski službi je predstavila Andreja Zdravje ter mdr. pojasnila, da ne pome­ni novih financnih obveznosti, ampak gre za ureditev obsto­jecega stanja. Vec svetnikov, aktivnih v gasilstvu, je iz­postavilo probleme, s katerimi se srecujejo pri tej dejavnosti, nato so osnutek potrdili oz. opravili prvo branje. Sedma in osma tocka sta bili posveceni nacrtu ravnanja s stvarnim premoženjem ob­cine (gre za menjavo zemljišc, povezanih z ureditvijo Grbce­ve ožine na Igu – tu je obcina morala sama odkupiti zemljiš-ca od lastnika, lastništvo ceste pa je bilo nato brezplacno pre­neseno na državo) in statusu javnega dobra, ob cemer se je bila izpostavljena podobna praksa; iz ust Zlatka Usenika pa je prišla tudi zahteva po ureditvi tovrstnih primerov, sicer je napovedal kazensko ovadbo zoper župana. Predzadnja tocka je bila na­menjena clanom obcinskega sveta, saj so potrdili Pravilnik za delo svetniških skupin in sa­mostojnih clanov Obcinskega sveta Obcine Ig. Hkrati pa še sklepa, s katerima je bila do­locena višina sredstev (0,25 € /glas volivca oz. Lista Zlatka Usenika 4.208 €, Lista za na­predek Tomišlja in Podkraja 875 €, Lista 21. marec 1.325 €, SLS 4.441, SDS 2.951). Med pobudami in vpraša­nji je svetnike zanimalo, kaj je s podpisom pisma o nameri o skupni obcinski upravi – je to zavezujoce, kako bo zade­va delovala. Direktor obcin­ske uprave je pojasnil, da je zadeva v fazi osnutka in bo tema ene naslednjih sej. An­drej Žnidaršic je izpostavil prenatrpane šolske avtobuse (direktor je povedal, da bo v prihodnjem šolskem letu pre­voznik moral verjetno zago­toviti dodatni avtobus), Miro Žagar je zanimalo, kako je z nacrtovano gradnjo brvi cez Išcico v Rastukah (Uroš Cu-den je pojasnil, da so že v stiku z izvajalcem ter da so realne možnosti pridobiti evropska sredstva preko LAS-a). Zdrav­ko Grmek je podal vprašanje glede nove omejitve hitrosti prometa pri novourejenem av-tobusnem postajališcu za Kot, saj je tam hitrost omejena na 50 km/h – zdi se mu pretira­na, saj je sicer na preostanku glavne ceste hitrost omejena na 90 km/h. Zlatko Usenik je podal pobudo, da bi bil zbirni center v Mateni odprt ne le ob sredah, temvec tudi vsaj vsako drugo soboto. 7. redna seja Slab mesec pozneje, 3. ju­lija, je potekala 7. redna seja z napovedanimi 8 tockami dnevnega reda, ena, o odloku o javnem redu in miru, je bila na seji umaknjena z dnevnega reda, na predlog Zlatka Useni­ka pa na sejo uvršcena doda­tna tocka o izgradnji ceste v Zapotoku. Popravljeni dnevni red je bil potrjen, z nekaj po­pravki tudi zapisnik prejšnje seje. Sledila je predstavitev pred­loga o skupni obcinski upra-vi petih obcin (Ig, Škofljica, Grosuplje, Ivancna Gorica, Dobrepolje), ki ga je svetni­kom predstavil župan Obcine Grosuplje Peter Verlic. Nacrt je, da bi skupna obcinska upra­va prevzela skrb za podrocja: inšpekcijskega nadzorstva in redarstva, notranje revizije, varstva okolja, urejanja pros-tora in civilne zašcite. Najtrši oreh bo doreci kljuc delitve sredstev, pri glasovalni pravici pa bodo obcine med seboj ena­kovredne. Tudi naš župan je poudaril, da se bo o nekaterih stvareh še potrebno dogovo­riti. Sledila je daljša razprava, svetnike so zanimali stroški, predvideno število zaposlenih (predvideno je 16 zaposlenih – nekaj bo prerazporeditev, ne­kaj novih zaposlitev), izposta­vili so tudi konkretne primere (npr. nadzor redarstva v Iškem vintgarju med poletnimi vi-kendi, vpliv na delovanje civil-ne zašcite in gasilske zveze …). Odlok, s katerim bi ustanovili skupno obcinsko upravo pe­tih obcin, naj bi bil sprejet do konca tega leta. Vsi prisotni svetniki so potrdili osnutek odloka. V nadaljevanju so svetniki soglasno potrdili Odlok o jav­ni gasilski službi v Obcini Ig, ki sta ga predhodno obravna­vala tudi Statutarno pravna komisija in Odbor za protipo­žarno varnost, zašcito in reše­vanje. Sledila je tocka, posvece­na predlogu odloka o ureditvi prometnega režima na obmo-cju Iškega vintgarja. Tudi tega sta predhodno obravnavala Statutarno pravna komisija, ki je podala nekaj predlogov sprememb, ter Odbor za komu­nalo, infrastrukturo, varovanje okolja in prostora. V daljši raz­pravi, ki je sledila, so svetniki opozorili, da (še) ni urejena najemna pogodba z lastnikom zemljišca, na katerem je pred­videno parkirišce, predlagali so višino parkirnine … Na kon-cu so sprejeli sklep, da bodo o odloku odlocali na dopisni seji, ki bo sklicana, ko bo urejeno zemljiškoknjižno stanje parce­le, namenjene parkiranju. Nato so svetniki potrdili predlagane nove cene progra­mov Vrtca Ig – te za vecino staršev pomenijo minimalno spremembo cen. Nov cenik stopi v veljavo 1. 9. 2019. 7. tocka dnevnega reda je bila cesta v Zapotoku, njeno problematiko je predstavil Zlatko Usenik – gre za kon­kretno razdelitev obcinske­ga zemljišca oz. dovoljenje, da preko tega zasebnik uredi dostopno pot do svoje nepre­micnine. Po njegovo je (pre) ostanek tega obcinskega zem­ljišca zaradi delitve izgubil vrednost. Župan je povedal, da je prav, da vsakemu obcanu pomagamo, in da mora obcina omogociti dostop do hiš – zato v tem primeru ne vidi nobene napake. Da ne gre za dobro ravnanje z obcinskim premo­ženjem, se je z Usenikom stri­njal tudi Anton Krnc in nave-del, da je tudi na Sarskem vec podobnih primerov. Poudaril je še: ce ima hiša gradbeno dovoljenje, je za izdajo le-tega potrebna tudi urejena dostop­na pot. Med pobudami in vpraša­nji je Marija Kucic predala vprašanji s sveta staršev OŠ Ig o energetski sanaciji stare-ga dela OŠ ter o strošku sta­narine. Obcinska uprava bo nanju naknadno odgovorila. Mira Žagar je predlagala, da se pri OŠ razmisli oz. preracu­na stroške uporabe razlicnih goriv in možnosti financiranja preko eko sklada. Maja Zupancic Objave Obcine Ig v glasilu Uradni list Republike Slovenije Od 1. 6. do 1. 9. 2019: - Sklep o imenovanju podžupana Obcine Ig, UL št. 38, 14. 6. 2019 - Sklep o ukinitvi zaznambe statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena 2/2019, UL št. 39, 21. 6. 2019 - Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra 3/2019, UL št. 39, 21. 6. 2019 - Pravilnik o sredstvih za delo svetniških skupin in samostojnih clanov Obcinskega sveta Obcine Ig, UL št. 39, 21. 6. 2019 - Sklep o spremembah Sklepa o dolocitvi cen programov v Javnem zavodu Vrtec Ig, UL št. 46, 19. 7. 2019 - Odlok o javni gasilski službi v Obcini Ig, UL št. 46, 19. 7. 2019 Urnik Zbirnega centra Matena Letni cas (od aprila do oktobra): sreda, 9.00–13.00 ter 15.00–19.00 Ce je ta dan praznik, je zbirni center zaprt. Zimski cas (od novembra do marca): sreda, 9.00–13.00 ter 14.00–17.00 NOVO: Zbirni center Matena je zdaj odprt tudi vsako prvo soboto v mesecu od 9.00 do 12.00. Obcina Ig,Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Župan 01/280-23-02 Direktor obcinske uprave 01/280-23-04 Družbene dejavnosti 01/280-23-10 Komunalne dejavnosti 01/280-23-12 Gospodarske dejavnosti 01/280-23-08 Kmetijstvo 01/280-23-24 Požarna varnost in zašcita 01/280-23-24 Turizem 01/280-23-18 Financno-racunovodska služba 01/280-23-06 Urbanizem 01/280-23-16 Režijski obrat 01/280-23-14 Medobcinski inšpektorat 01/788-87-57 Režijski obrat Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 Stanje vodomernega števca lahko sporocite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Medobcinski inšpektorat in redarstvo obcin Grosuplje, Ig in Škofljica, Taborska cesta 1, 1290 Grosuplje Uradne ure za stranke na sedežu Obcine Ig: ob ponedeljkih od 9. do 11. ure Uradne ure po telefonu so: od ponedeljka do petka od 7.30 do 8.30 na tel. št. 01/7888-750 Redarska služba je dosegljiva od ponedeljka do petka od 7. do 20. ure na telefon 01/7888-796. Obrazci za pisne vloge, s katerimi se lahko stranke obracajo na medobcinski inšpektorat in redarstvo, so na sedežih obcin ter na spletnih straneh obcin in se vlagajo po pošti ali osebno v poslovnem casu vseh treh obcin ali v elektronski obliki na naslov: inspektorat@grosuplje.si oz. redarstvo@grosuplje.si Odprtje prenovljenih prostorovin novega prizidka OŠ Ig V petek, 14. 6. 2019, je bil za ižansko OŠ velik dan, koncana je bila namrec prenova in prizidava novega objekta k obstojeci OŠ. Odprtja se je udeležil po-leg vseh vabljenih gostov tudi predsednik RS Borut Pahor, ki je imel slavnostni govor. V programu, ki ga je pripravi-la OŠ Ig, so sodelovali ucen­ci šole, zbrane pa sta poleg predsednika nagovorila župan Janez Cimperman in ravnate­ljica Biserka Vicic Malnar. Pri simbolnem prerezu traku je poleg omenjenih govornikov sodeloval še direktor podjetja Marles hiše Bogdan Božac. Po koncanem uradnem delu je šolo blagoslovil ižanski žup­nik Janez Avsenik. Z narašcanjem števila pre­bivalstva - v obcini je trenutno 7.176 prebivalcev - posledicno narašca tudi število otrok, kar je spodbudno, zato je Obcina že leta 2016 zacela aktivnosti za širitev šole. Investicija ob-sega 1.092,71 m2 novogradnje in 416,91 m2prenove, ki je bila zahtevna, saj je bila potreb­na obsežna staticna sanacija objekta, na katerega je vezan nov prizidek. Projekt prenove in prizi­dave OŠ Ig je potekal v dveh fazah. V okviru prve faze od ja­nuarja do novembra 2018 so se izvedli projektiranje, širitev in adaptacija kuhinje, jedilnice, zbornice in nov službeni vhod v šolo. Prenovljene so bile gar-derobe ob športni dvorani, premešcena in urejena je bila tudi zobna ordinacija. V drugi fazi projekta, ki je bila zaceta jeseni 2018, konca­na pa konec maja 2019, je bil izveden prizidek, s katerim je pridobljenih dodatnih šest ve­likih ucilnic, dve mali ucilnici in še ena vecja v pritlicju, ki bo imela vhod od zunaj, štirje ka­bineti, servisni prostori, sanita­rije v vsakem nadstropju, vhod za ucence, zunanja ureditev. V šolskem letu 2019/2020 bo samo v maticni šoli že 588 ucencev, skupaj s podružnica-mi pa bo OŠ Ig imela predvi­doma 719 ucencev. Vrednost celotnega projekta je 3.547.234 EUR. Samo vrednost projek­tiranja, gradnje in opreme je 2.724.521 EUR brez DDV oz. 3.323.916 EUR z DDV. Za prizidek je Obcina pridobila sredstva Eko sklada v viši­ni 347.320 EUR. Obcina Ig je za gradnjo najela kredit v vi-šini 1.900.000 EUR, v višini 162.953 EUR pa bo pridobila sredstva MGRT. Na koncu gre zahvala vsem za potrpežljivost v casu gradnje, predvsem vodstvu šole, uciteljem, ostalim delav­cem šole, ucencem, staršem, društvom, sosedom in drugim obcanom. Za pripravo otvo­ritvene slovesnosti hvala OŠ Ig in Društvu žena in deklet na podeželju Ig. Z uradnim odprtjem prizidka in ogledom smo pospremili ucence in nji-hove ucitelje v nove prostore. Polona Skledar Matjaž Zupan Prireditev ob odprtju prizidka OŠ Ig V petek, 14. 6. 2019, smo docakali težko pricakovani prizidek k OŠ Ig, kjer smo dobili 9 novih ucilnic s kabineti in s tem rešili prostorsko stisko na maticni šoli. Pevke OPZ in MPZ z recitatorko V kulturnem programu, Slovenije Borut Pahor, so sode­ki mu je prisostvoval lovali pevke OPZ in MPZ, ple­predsednik Republike salka, celistka in recitatorja, ki Prerez traku ob odprtju prizidka OŠ Ig sta predstavila svoj pogled na gradnjo in življenje v Obcini Ig. Ravnateljica Biserka Vicic Malnar in župan Obcine Ig sta orisala pot, po kateri smo priš­li do nove pridobitve. V slavnostnem govoru je predsednik republike izposta­vil skrb za otroke v naši državi in pohvalil pozitivno naravna­nost obcine pri skrbi za ljudi. Po blagoslovitvi objekta sta sledila ogled novih prostorov in druženje ob dobrotah, ki so jih pripravili v Društvu deklet in žena na podeželju Ig. Lepa hvala njim in vsem, ki so pos­krbeli, da je prireditev uspela in da je bilo vse dobro organi­zirano. 2. septembra bodo imeli pouk v lepih novih ucilnicah ucenci 4. in 5. razredov. Verja­mem, da bodo zadovoljni tako ucenci kot uciteljice. Slavica Cergic, Osnovna šola Ig Andrej Flajnik Celistka V novi ucilnici OŠ Ig Piknik ob dnevu državnos-ti pri Kuharjevi kapelici V torek, 25. junija, je Ob­cinski odbor SDS Ig or-ganiziral tradicionalni piknik v pocastitev dneva dr­žavnosti pri Kuharjevi kapeli­ci. Pred praznovanjem smo se udeležili svete maše za domo-vino, ki jo je na Igu daroval do­maci župnik Janez Avsenik. V pridigi je spomnil na letošnjo jubilejno 30-letnico Majniške deklaracije, ko smo Slovenci zahtevali suvereno državo slo­venskega naroda. Praznovanje smo nadaljevali s tradicional­nim piknikom pri Kuharjevi kapelici. V kulturnem progra-mu sta nas z domoljubno pe­smijo prevzela mladinka Julija Urbancic ter brat pevke Jožice Svete, ki je pela pri Avsenikih. Zbrane sta nagovorila poslan-ca v DZ RS Alenka Jeraj in dr. Anže Logar. Clani in simpatizerji naLetnem taboru SDS T radicionalno smo se tudi letos Ižanci pri­družili clanom in sim­patizerjem SDS na srecanju v Bovcu, ki je bil uvod v Letni ta­bor SDS. Skoraj 2000 zbranih je prisluhnilo domoljubnim pesmim ter nagovoru predse­dnika SDS Janeza Janše. Na letnem taboru smo se kopali v Soci in Nadiži ter osvajali slovenske vrhove. Tabor smo koncali z vzponom na Triglav. SDS Ig • DRUŠTVA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Festival Kurešcek V Turisticnemu društvu Kurešcek smo tudi letos – že enajstic – uspešno organizirali in izpe­ljali kulinaricno, zabavno in glasbeno prireditev Festival Kurešcek. Celodnevna prire­ditev je potekala 8. junija 2019 pri RTC Zapotok. Kulinaricni del projekta se je zacel ob 11. uri. S tekmoval­nim kuhanjem se je zacel še zabavno-glasbeni del priredi­tve. Moderator in povezovalec programa, uveljavljeni zabav­no-glasbeni mojster France Peternel s pevko, je uspešno opravil nalogo. V programu je sodelovala še pevska in folklorna skupi­na Trzinke – seniorji iz Trzi­na. V zelo lepo pripravljenem programu so s pesmijo in folklornimi nastopi predsta­vili vec pokrajin Slovenije in zamejstva. Po koncanem kuhanju gola­ža je strokovna komisija v se­stavi dveh clanic, upokojenih profesoric gostinske šole iz Ljubljane, in kuharja iz motela Grosuplje opravila ocenjeva­nje in razglasila zmagovalca. Prve tri ekipe so dobile bogate nagrade in pokale ter z drugi-mi ekipami zahvale za udelež­bo. Ves dan smo skrbeli za žej­ne in lacne. Pripravili smo do-ber 'predsedniški' golaž (hitro ga je zmanjkalo), ponudili smo vec jedi z žara … Zahvaljujemo se sponzor­jem, ki so prispevali nagrade za srecelov. Zahvaljujemo se Društvu Zapotok, posebej Zlatku Useniku, ki je osebno poskrbel za ureditev priredit­venega prostora (glede na to, da je potekala še ena prire­ditev isti dan). Zahvala tudi vsem obiskovalcem, ki ste nas obiskali v precejšnjem števi­lu. Zahvala predstavnikom Turisticnega društva Krim za sodelovanje. Posebna zahva-la mladim za zelo lep in kre­ativen nastop breakdancea pod vodstvom Tjaše Tolar. Še posebna zahvala Gobarsko mikološkemu društvu Ig – na pomoc nam je priskocil njihov celotni upravni odbor s pred­sednikom in s celodnevnim delom pomagal k uspešnejši izvedbi projekta. Momir Maksimovic, predsednik TD Kurešcek Roman Anžic Gobarji na mednarodnem srecanju na Rogli C lani Gobarsko mikolo­škega društva Ig smo bili letos prvic pova­bljeni na mednarodno sreca­nje na Rogli. Bilo je sobotno pozno avgustovsko jutro. Bar-je je še zastirala jutranja meg­lica, ko smo se zbrali na Ru-dniku in se pridružili clanom Gobarskega društva Štorovke, ki so se z avtobusom pripeljali iz Hocevja. Z društvom Što­rovke sodelujemo peto leto ter si ob takšnih priložnostih delimo stroške prevoza, hkrati pa se družimo in izmenjujemo gobarsko znanje in izkušnje. Po pozdravnem nagovoru obeh predsednikov društev smo imeli cas, da poklepeta-mo s svojim sosedom. Takoj ko smo zapustili ljubljansko kotlino, smo postali bolj ved­ri in nasmejani, saj nas je na poti kljub slabi vremenski na­povedi spremljala jasnina. Za gobarja, ki si želi v naravo, ni slabšega kot slabo vreme. Mo­goce je slabše samo še to, da je zadnja leta gobarska sezo­na tako kot vreme precej mu-hasta. Ko smo se na Rogli vozili skozi gozd, smo polni upanja in pricakovanj kot majhni ot­roci zrli skozi okna avtobusa. Potovanje, ki bi bilo utrujajoce, ce bi se vozili z osebnimi avto­mobili, je tako hitreje minilo. Naš cilj je bilo naselje Resnik. Ker smo bili tam prvic, smo se radovedno ozirali okrog. Spoz­nali smo prijetno urejeno hri­bovsko vasico, kjer so se pred domom krajanov že zbirali cla­ni drugih gobarskih društev iz Slovenije in Hrvaške. Po prija-vi so nas pogostili z malico in pijaco dobrodošlice. Seveda vsaki vecji pri­reditvi pripada tudi uradni nagovor domacina. Nas je nagovorila in pozdravila pred­sednica Mikološkega društva Kostanjevka Zrece dr. Janja Klincar. Poudarila je pomen sodelovanja med društvi ter podala nekaj glavnih tock dnevnega reda druženja. Raz­poredila nas je v skupine in nam predstavila vodnike sku-pin, ki so nas pozneje povedli v gozd. Cas gobarjenja je bil omejen, kar je za gobarja tako, kot ce bi mu nekdo zaloputnil vrata pred nosom, še posebno ce je na novem terenu in ga šele raziskuje. Ampak pravila so pravila in v skupini se jih je treba držati. Znova smo bili na avtobusu, a le za nekajkilome­trsko razdaljo. Komaj je voznik parkiral, že nas je zagrabila raziskovalna mrzlica in nekaj clanov je takoj zacelo razisko­vati okolico. Z enim ušesom smo poslušali navodila vodni­ka o smeri poti gobarjenja in skrbi za lastno varnost, z ocmi pa že brskali med travo in pod-rastjo za morebitnimi gobami. Naroceno nam je bilo, da na­beremo cim vec razlicnih gliv, ker jih bomo potrebovali za razstavo. Ceprav nas je vecina že zdavnaj srecala Abrahama, smo pozabili na vse tegobe in bolecine. Brez zadržkov smo se odpravili v doloceno smer. Vsak po svoji trasi. Nekateri tudi v dvojicah in v trojkah, vendar vsak v svojem tempu. Med gobarji namrec velja ne­napisano pravilo, da drug dru­gemu ne skacemo pod noge oz. ne trgamo gob, ki so v so-sedovi bližini. Zaradi suše nis-mo imeli velike izbire, vseeno pa smo nabrali dovolj razlic­nih gob. Kot se za takšno pot v neznano spodobi, se kdo iz­gubi. Tako smo imeli pri pov­ratku na parkirišce dovolj casa za medsebojno spoznavanje in klepet, za požirek vode ali piva ter majhen prigrizek iz nahrb­tnika. Ker pa se spodobi, da se izgubljence najde, se je tudi naša zgodba srecno koncala. Dobre volje smo se vrnili na kraj prireditve, kjer nas je že cakala pohorska enoloncnica. Medtem ko so determinatorji pridno razvršcali gobe in prip­ravljali razstavo, so potekali podeljevanje priznanj ter na­govori predsednikov sodelu­jocih društev. Ob zvokih har­monike smo si nato ogledali nastalo razstavo gliv, spoznali kakšno novo gobo ali gobarko/ gobarja, si izmenjali izkušnje in recepte ali pa se preprosto sprehodili po okolici. Ceprav bera ni bila takšna, kot smo pricakovali, smo se dobre volje vracali proti domu. In koncno smo bili uslišani, kajti v Ljubljani in okolici je deževalo. V mislih smo že na-crtovali naslednje srecanje v Dobrovcih pri gobarskemu društvu Snežka, kamor smo povabljeni zadnjo soboto v avgustu. Kdo ve, mogoce nas tja popelje isti voznik, saj smo bili z njegovo mirno vožnjo in prijetnim znacajem vsi zado­voljni. Marija Apovnik, GMD Ig G obarsko mikološko društvo Ig v svojem programu dela z Mikolo­ško zvezo Slovenije izvaja usposa­bljanje clanov za naravnovarstvene nad­zornike in inšpektorje.Maja smo se clani odpravili v Želi­meljsko dolino do Podturjaka na prvo spomladansko nabiranje mavrahov. Ko smo bili na gozdni poti nekje na sredini, smo zaslišali cudne glasove, s katerimi se ne oglašajo gozdne ptice. Ni minilo deset minut, ko je iz gozda na cesto prišel pravi pav. Ustavil se je na cesti ter razkazal svo­jo lepoto in pogum. Prišel je k meni in z glavo pogledal v košaro. Ni se bal, ostal je pri meni. Po telefonu sem poklical vec do-macinov v Želimljah in vprašal, ali ga kdo pogreša. Odgovor je bil ne. Deset minut pozneje je po isti cesti pri­šel gospod. Poleg sebe je imel velikega noja, ki je imel naslonjeno glavo na levo rame gospodarja. Poleg gospodarja je ho-dil veliki pes. Ko so se nam približali, je gospodar poklical pava, in ta mu je skocil v narocje. Skupaj sta odšla k avtomobilu. Gospod je povedal, da je s Škofljice, da ima noje in pave, z njimi se ukvarja. Bilo je zelo lepo presenecanje. Novi gobarski inšpek-tor nas ni kaznoval, ker ni imel službene izkaznice. Braco Vukosavljevic Praznovanje kresne noci in dneva državnosti na Golem V nedeljo, 23. junija, smo clani KD Mokrc v so-delovanju z Obcino Ig pripravili osrednjo obcinsko prireditev ob dnevu državnos-ti. Kot je že v navadi, je bila prireditev obenem tudi pra­znovanje kresne noci ter letni koncert Ženskega pevskega zbora Žene dveh vasi. V goste smo povabile svoje najmlajše iz otroškega pevskega zbo­ra Sladkosnedi ter Orkester ljudske glasbe KUD Dobrava Naklo. Glavna tema prireditve je bila, kot se za državni praznik spodobi, ljubezen do domo-vine. Letos smo se še posebej spomnili naših izseljencev, ki živijo oziroma so živeli po svetu. Ob prepevanju pevskih zborov in igranju orkestra smo prebirali njihovo prozo in poezijo, v kateri tako lepo opisujejo svojo domovino Slo­venijo. Prepricana sem, da smo vsi preživeli lep kulturni vecer, ki se je tradicionalno nadaljeval zunaj pred dvorano ob ko­zarcku rujnega in dobrotah, ki smo jih pripravile pevke. Na koncu naj ponovim va­bilo naše zborovodkinje Mir-jam Jelnikar – vsi že zdaj lepo povabljeni naslednje leto na slavnostni koncert ŽPZ Žene dveh vasi, kjer bomo obeležili 20-letnico delovanja našega pevskega zbora. Renata Mavec, KD Mokrc Konjeniški praznik pod Krimom Pod Krimom se je treslo od dobrih rezultatov domacih matadorjev. V nedeljo, 11. avgusta, so prizadevni clani Konjerejskega društva Krim pripravili odmevno že 33. konjeniško prireditev. T o leto jo je v pripravah na prireditev kar poš­teno zagodlo vreme, saj so jo morali zaradi obilnih padavin s prvotno objavlje­nega termina prestaviti na 11. avgust. Tokrat je bilo na sporedu devet dirk, najprej šest kasaš­kih ter nato dirka enovpreg in dvovpreg slovenske hladno­krvne pasme, kot poslastica pa še dirka ponijev – enovprege. Obiskovalce in tekmovalce sta z dogajanjem na tekmovališcu seznanjala naš dolgoletni ko­mentator Jani Šivc in Branko Hrga, da je vse potekalo tako, kot je treba, pa so poskrbe­li sodniki: Matko Galunder, Slavko Petovar, Danijel Heric in Mateja Farencic. Vse prisot­ne sta pred zacetkom tekmo­vanja pozdravila Jože Škulj, predsednik KD Krim, in Janez Cimperman, župan Obcine Ig, ki je tudi uradno odprl tekmo­vanje. V nadaljevanju bodo nave-deni le nekateri rezultati po­sameznih dirk, vse uvrstitve kasacev pa si seveda lahko ogledate na spletni strani Ka­saške zveze Slovenije. Pred prvo dirko je bil po­skusni tek za dvoletne kasace in Rio Flora (KK Stožice), z voznikom Borutom Zaletelom je uspešno opravila zadano nalogo. Prva dirka se je zacela s avtostartom, v njej so tekmo­vali slovenski kasaci, stari od 3 do 14 let. Nastopilo je pet tekmovalcev, v ciljno crto pa je prva prikasala Delikatesa iz KK Krim z voznikom Blažem Babnikom. Druga dirka se je prav tako zacela z avtostartom v njej pa so tekmovali sloven-ski kasaci, stari od 3 do 14 let. Zmago sta si priborila Patty in voznik Franc Novak iz KK Ljut­omer, predstavnik KD Krim Jože Novak pa si je z Alianco NJ prikasal odlicno 2. mesto. V tretji dirki z avtostartom je tekmovalo pet EU-kasacev, starih od 3 do 14 let. Med njimi je bil tudi naš predstavnik Bo-rut Zaletel z Delaris, s katero sta si prikasala odlicno 2. mes-to. V cetrti dirki z avtostartom je tekmovalo pet EU-kasacev, starih od 3 do 14 let, zmago si je priborila Jori z voznikom Romanom Jerovškom iz KK Komenda. V peti dirki – spo­minska dirka Franca Pirca – je bil avtostart za INT-kasace, stare od 3 do 14 let. Nastopili so štirje tekmovalci. Na koncu sta zmago pobrala Paolo Sca­mardella in Vittorina Jet, ki je prejela tudi licno odejo, zasto­pala pa sta KK Krim. Rikelli z voznikom Borutom Zaletelom iz KD Krim pa sta osvojila odlicno drugo mesto. V zad­nji dirki kasaškega sporeda je bil avtostart za 3- do 14-letne EU-kasace. Glavni pokrovitelj te dirke je bila tako kot vedno Obcina Ig, ki je hkrati tudi ge­neralni pokrovitelj vseh konje­niških prireditev, ki jih organi­zira naše društvo. Prvo mesto sta si priborila Udar's (IT) z voznikom Ivetom Dovžanom. Sledile so še tri dirke, in si­cer najprej sedma dirka avto-start za slovensko hladnokrv-no pasmo – dvovprege. Po-merilo se je šest dvovpreg in v napeti dirki je prvo mesto pripadlo Zori in Lineji z voz­nikom Ambrožem Avšicem iz KD Sostro, drugo mesto sta si priborila Lisnona in Tito Nero z voznikom Marjanom Trckom in sovoznico AljoTrcek iz KD Barje, tretje mesto je pripadlo Piki in Likotinu z voznikom Antonom Gorcem in sovozni­kom Miranom Gorcem, nehva­ležno cetrto mesto pa je pripad-lo Herkulu in Ricki Margeriti z voznico Mašo Škulj in sovo­znico Sašo Gorc (KD Krim). Osma dirka je bila za vse gledalce, predvsem najmlaj­še, prava poslastica, saj so se tretjic na Hipodromu Vrbljene pomerili poniji (enovprege) v promocijski dirki. Pomerilo se je 10 enovpreg s poniji in v napeti dirki je prvo mesto pripadlo Bembiki z voznikoma Karin in Mihom Kepic, drugo mesto si je priborila Srecka z voznikom Vidom Gorencem, tretje pa je pripadlo domace­mu matadorju Luki Valvazorju z voznikom Aleksandrom Za­letelom. Deveta in zadnja dirka av-tostart za slovensko hladno­krvno pasmo – enovprege. Po-merile so se štiri enovprege in v napeti dirki je šele po ogledu fotofiniša prvo mesto pripa­dlo Margariti Ricki z voznico Mašo Škulj in sovoznico Sašo Gorc (KD Krim), drugo mesto si je priboril Tito Nero z voz­nikom Marjanom Trckom in sovoznico Aljo Trcek (KD Bar-je), tretje mesto pa je pripadlo Liktoriji z voznikom Antonom Gorcem in sovoznikom Mira-nom Gorcem. Po koncanih dirkah je sledi-lo družabno srecanje pod šoto­rom z ansambloma Rok'n'band in Triom Habjanic. Ob melodi­jah in bogatem srecelovu se je že 33. prireditev koncala v poznih vecernih urah, tisti ki so jo zamudili, pa jim je lah­ko pošteno žal. Kot vsako leto smo se tudi tokrat vsi clani KD Krima s sponzorji potrudili po svojih najboljših moceh, da je bilo vse tako, kot mora biti, in že zdaj vabimo na 34. priredi­tev v letu 2020. Cestitke in po­hvala vsem! Nasvidenje prihodnje leto! Milan Knez Kmecki praznik pod Krimom Na lepo in socno nedeljo 1. septembra smo v sodelovanju z Obcino Ig in Kmetijsko zadrugo Ig pripravili in izpeljali prireditev Kmecki praznik pod Krimom. Voz s senom S nemanje oddaje Gostilna pr'Francet se je zacelo ob 13. uri z nastopom an-samblov; kot prvi je nastopil Ansambel Jasnina, nato An-dreja Zaletelj in Mark Tivadar, potem ansambel Generacija, skupina Objem in ansambel Mladi godci. Ob 14.30 je sledil blagos­lov traktorjev. Sprevod po hi-podromu je zacela kocija, na kateri so se peljali župan Ob­cine Ig Janez Cimperman s so-progo, predsednik Kmetijske zadruge Ig Franci Strle s sop-rogo ter ižanski župnik Janez Avsenik in kaplan Tadej Ložar. Kociji so sledili stari vozovi – lojtrniki, in sicer voz, naložen s senom in leso, ki sta ga prip­ravila Jože Krašovec in Tone Tehovnik iz Podkraja, voz s ce­stno trugo za prevoz peska ter Zbrani traktorji so prejeli blagoslov. voz z lajto, to je lesena cisterna za prevoz vode oz. gnojnice. Vse te vozove so vozili konji g. Lipovca z Jezera ter konji g. Coža in g. Trcka iz Konjerej­skega društva Barje. Vozovom so sledili traktorji – starodob­niki, ki so bili vsi lepo okra-šeni, za njimi pa še vsi drugi traktorji. Ceprav smo letos prvic organizirali blagoslov traktorjev, se je našemu pova­bilo odzvalo 65 traktorjev, kar je bilo nad pricakovanji. Vse navzoce sta pozdravila župan Janez Cimperman ter predsednik Kmetijske zadruge Ig Franci Strle. Blagoslov trak­torjev sta opravila ižanski žup­nik Janez Avsenik in kaplan Tadej Ložar. V nadaljevanju je spet sledil zabavni del z nastopom Kluba harmonikarjev Kumše, doma­ Domaci Afrohtarji na odru Pri lušcenju fižola so pomagali tudi najmlajši. ci ansambel Ponos, Fredi Mi­ler in skupina Come Back. Ob 16. uri je sledil prikaz starih kmeckih opravil, na katerega so vsi obiskovalci nestrpno cakali. Pokazali smo mlatenje pšenice na mlatilni-co, ki jo je poganjal bencinski motor Aron; prikaz mlatenja sta pokazali Joži Anzeljc in Tilka Ciber. Sledilo je mlate­nje s cepci, ki sta ga prikazala Niko Javoršcak in Tone Tan-cek, cišcenje žita s pajklom in reto. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi lušcenje fižola in majarona, ki sta ga prika­zali Iva Lesica in Joži Erculj, pomagali pa so jima še otroci, in sicer Eva Japelj, Eva Zalar, Neža Lesica, Žiga Mavec, Ka­tarina Škulj. V nadaljevanju je sledil še zabavni del snemanja oddaje Gostilna pr'Francet, ki se je koncal z nastopom domace skupine Afrohtarji. Clani društva smo poskrbe­li tudi za hrano, in sicer smo pripravili peceno svinjino, krompir v solati ter kuhana jajca, za otroke pa hot dog. Za sladkosnede je Jelka Minatti spekla veliko palacink. Pri pripravi in peki mesa so po­magali naši mladi clani: Jan Modic in Simon Šivec, v na­šem 'jurcku' pa so za pogasitev žeje poskrbeli: Ana Vidmar, Maja Šivec, Gašper Šivec in Miha Glavan. Vsak lastnik traktorja je prejel spominsko tablico z na­pisom naše prireditve ter bon za hrano in pijaco. Sestavili smo tudi komisijo v sestavi Janez Cimperman, Franci Str­le in Janez Modic, ki je oce­nila najlepše okrašen traktor, najstarejši traktor in najbolj veselo traktorsko družbo. Moramo reci, da so imeli kar težko delo, saj so se lastniki traktorjev potrudili in svoje traktorje zelo lepo okrasili. La-stnik najstarejšega traktorja je bil Jože Rogelj iz Podpeci (traktor letnik 1951), najlepše okrašen traktor je pripeljal Bo­ris Gorencic iz Vrbljena, naj­bolj vesela družba pa je bila na traktorju Viktorja Borštnika iz Kamnika pod Krimom. Vsi so prejeli simbolicne nagrade. Jožetu Roglju iz Podpeci smo podelili še posebno nagrado, saj je na srecanje pripeljal kar šest traktorjev – starodobni­kov z razlicnimi prikljucki in vozovi. Veliko obiskovalcev nas je spraševalo, ali je to samo en-kratna prireditev ali jo bomo pripravili tudi v naslednjem letu. Obljubili smo, da se nas­lednje leto vidimo, in sicer v še vecjem številu kot letos. Naj se v imenu našega društva zahvalim vsem in vsa­komur posebej, ki si je vzel cas in prišel na pomoc pri pripravi prireditve, vozov in drugega orodja. Za pripravo in izvedbo take prireditve je potrebno ve­liko pridnih rok in dobre volje. Vse to zmoremo z dobro voljo, ki nam je ne manjka, zato se spet vidimo naslednje leto. Celotna prireditev je bila posneta za oddajo Gostilna pr'Francet in bo na sporedu TV Gold in še nekaterih dru­gih lokalnih televizijah, tako da si jo lahko ogledate. Še enkrat hvala! Darja Modic Turisticno društvo Krim Andrej Indihar Da smo lahko pripravili in izpeljali prireditev, gre zahvala tudi vsem našim sponzorjem in donatorjem, ki so prispevali sredstva: Obcina Ig, Kovinska industrija Ig, Kmetijska zadru­ga Ljubljana, Kljucavnicarstvo Podržaj, Ciril Podržaj, Ig, Ro­gelj Romat, Ljubljana, Avtoservis Jože Rogelj, Podpec, Prigo, Brezovica, Proizvodnja kovinskih izdelkov Klemen Glavan sp., Vrbljene, Slavko Grmek, Iška vas, Topis, Strahomer, Trasit d.o.o., gradbeništvo, Strahomer, Frizerski salon Tina Kraševec, Tomišelj, Dolinšek gradbena mehanizacija, Elins, Želimlje, Pan Goslar, Brest, SLS OO Ig, Pirc transport. Vsem sponzorjem se v imenu organizatorja TD Krim lepo zahvaljujemo in se priporocamo tudi za prihodnje leto. Zakljucni koncert GŠ Emil Adamic, enota Ig Premierni nastop Otroškega pihalnega orkestra Novoustanovljeni otroški pihalni orkester GŠ Emil Adamic V sak koncert naj bi bil drugacen, poseben – saj veste, da si ga gledalci zapomnijo. Letošnji zakljucni koncert ucencev Glasbene šole Emil Adamic, enote Ig je bil za zacetek po­seben lokacijsko, saj je ob narašcajocem številu nasto­pajocih potekal kar v dvorani na Golem. Tako so v sredo, 5. junija, ucenci pokazali skozi leto pridobljeno znanje in s svojim nastopom dokazali, da se z veliko truda in vztrajnosti premika tudi gore. Za vsakega od ucencev je njegova glasbe­na pot svojevrsten izziv z ve­liko vzponi in padci, z novimi prijemi, ritmi. Vse se poplaca na nastopu ali vsaj po nastopu ob prigrizku in osvežilu. Letošnji nastop je postregel s pricakovanim daljšim pro-gramom kot prejšnja leta, saj je kar nekaj ucencev že v cetr­tem letu poucevanja, torej od samega zacetka poucevanja na Igu. Predstavili so se tudi posamezni komorni sestavi, V dvorani Centra Ig je obcinstvo pricakal scensko zanimiv av-ditorij nastopajocih s pridi­hom Trubarjevih casov, saj je bil igralec Martin Tomažin v vlogi Primoža Trubarja pre­pricljiv. Zgodbo o življenju in delu duhovnika, pisca, pre- Zakljucni nastop na Golem do vrhunca koncerta pa smo se sprehodili skozi zgodovino godbe, ki je bila rdeca nit kon­certa. Ob koncu koncerta se je namrec premierno predstavil Otroški pihalni orkester Glas­bene šole Emil Adamic, ki ga sestavljajo ucenci enot Ig in Šmarje - Sap. Ceprav so delo zares zaceli šele po novem letu, so se predstavili v izvrstni luci. Orkester, ki ga sestavljajo mladi in tudi mladi po srcu, a vsi ucenci glasbene šole, je postregel s kar zahtevnim pro-gramom za svoj prvi nastop in z veliko mladostne energije. Ta jih bo zagotovo spremljala še naprej, saj imajo že zacrtan program za naslednje šolsko leto. V glasbeno šolo vabljeni tudi starejši, saj lahko ob pri­dnem delu hitro dobite svojo mesto tudi v orkestru. Janez Dolinar, GŠ Emil Adamic Govekarjev vecer v Trubarjevem duhu vajalca Primoža Trubarja je zrežirala Alenka Jeraj. Gradi­vo je crpala iz romana Mimi Malenšek Plamenica. Vecer je povezovala Božena Števancec, tekste in dialoge so brali še Alenka Jeraj in Franci Orhini. Teksti so se prepletali z dia­logi pomembnih osebnosti, ki so vplivale na izobraževalno, duhovno in življenjsko razgi­bano pot Primoža Trubarja, ro­jenega 8. 6. 1508 na Rašici pri Velikih Lašcah. Trubar je bil s strani tedanjega vikarja pre­poznan kot izjemno inteligen-ten otrok, zato je pripomogel, da se je izobraževal za duhov­nika. Bil je prvi Slovenec, ki je napisal v slovenskem jeziku za svoj narod Katekizem in Abe-cednik – izšla sta 1550. in 1551. leta. Zaradi svobodomiselnos-ti in slovenskega ponosa je bil preganjan, zato se je veckrat tudi za vec let moral umakniti v nemško deželo, kjer je prev­zel protestantsko vero in jo v knjigi, besedi in organizaciji širil tudi na slovenska tla. Glasbene vložke je na klavir tenkocutno zaigrala petošolka Ema Meglic, ucenka 3. razreda glasbene šole. Slovenec sem ter še tri ponarodele in naro­dne pesmi pa so zadonele s srcno zanesenostjo iz ubranih grl Moškega pevskega zbora Ig. Ob koncu vecera je spre­govorila o razstavi Likovne skupine Društva Fran Gove­kar Zdenka Vinšek. Slikarji se tedensko srecujejo in izme­njujejo izkušnje ter pridob­ljena likovna znanja. Na tok­ratni razstavi so predstavili z nekaj risbami, ki so nastajale na temo figuralike. Študijski pristopi za risanje figure so razlicni, zahtevni in obsežni, zato so se na delavnicah ome­jili na dva sklopa – potret in roke. Pristopili so k risanju preko opazovanja detajlov rok, obraza, risanju portreta ali avtoportreta ter preskušali nacine risanja portreta s foto­grafije. Na razstavi je bilo na ogled le nekaj študij. Razsta­vljajo: Marija Franinovic, Ju­lijana Peršic, Irena Gašparic, Ivanka Demšar, Marija Minka Žagar, Irena Brovet Zupancic, Milan Zgonc, Zmago Werbole in Zdenka Vinšek. Zdenka Vinšek Alenka Jeraj Prireditev ob dnevu državnosti in koncu šolskega leta Danes pouk koncujemo, jutri pa praznik naše države praznujemo. A kaj bi mi o tem na dolgo in široko razpravljali? Zakaj ne bi raje že kar zdaj naših pocitnic opravljali? Nekateri na Hrvaško na morje grejo, zato preckali bodo slovensko mejo. Drugi z letalom v daljne kraje bodo leteli, s pticje perspektive bodo Slovenijo doživeli. Tretji pa tako dalec ne bodo hiteli, raje bodo vse zanimivosti Slovenije zaobjeli. Ko pa vsak od nas s pocitnic se vrne, svoje oci nazaj proti domu obrne. Tam ga caka Slovenija edina, ki je naša prava domovina. Manca Škarja, 9. a Z adnji dan pouka v šol­skem letu smo s prosla­vo pocastili naš najvecji praznik – dan državnosti, kjer smo ucencem predstavili zgo­dovino in pomen praznika. To smo povezali s kulturo, ki je bila vseskozi pomemben del naše državnosti. V kulturnem programu so sodelovale pevke MPZ, recitatorji in plesalci 4. a ter plesalke interesne dejavno­sti ples. Program so popestrili še glasbeniki – ucenci naše šole, ki nabirajo glasbeno zna­nje v Glasbeni šoli Bucar. Rav­nateljica Biserka Vicic Malnar je podelila srebrna in zlata pri­znanja iz razlicnih predmetnih podrocij najboljšim ucenkam in ucencem ter podala pregled dela v šolskem letu 2018/2019. Slavica Cergic,OŠ Ig Barbara Flajnik Tudi na PŠ Golo pester konec šolskega leta K ot se vse stvari v nara-vi razvijajo, tako je tudi z OŠ Ig. Maticna OŠ je pridobila nov prizidek, PŠ Golo pa se po novem ponaša z informativno tablo, smerokazi za bližnje in daljne kraje ter talnimi oznacbami v sami šoli. Ideja za smerokaze z infor­mativno tablo se je porodila v družini ucenke drugega razre­da, v kateri so tablo in smero­kaze tudi izdelali. Podatke, ki jih pridobimo preko pametne­ga telefona, so pripravili ucen­ci s starši na delovno soboto. Takrat se je s skupnimi mocmi postavil nosilec s smerokazi. Info tabla je dobila svo­je mesto v šolskem vrticku na dan, ko so potekale igre za zakljucek šolskega leta. Dan pred tem se je koncal še en projekt, ki ga je na zah­tevo OŠ Ig preko nadstan­dardnega programa izved-lo podjetje Dualist. Gre za tal­ne oznacbe, ki v vecnamen­skem prostoru pricarajo ca­robno pokrajino, na hodniku pa jesenski ristanc in crkovni snežni metež. Oznacbe imajo poleg estetske vrednosti širo­ko didakticno uporabo, otroci pa jih uporabljajo predvsem za zabavo. Pester konec šolskega leta, ni kaj. Gregor Kunstelj, ucitelj na PŠ Golo Info tabla v vrticku na PŠ Golo Življenje Življenje je sreca, je radost, trpljenje. Hrepenenje za cvetenje v boljšega cloveka. Polno vzponov in padcev, ki nam stojijo na poti do uspeha, do zmage. Življenje ni samo letenje z vetrom v krilih. Je tudi grmenje, potenje, ko padeš in se zdi, da zate poti vec ni. Sprejmi, kar se je zgodilo, pojdi naprej in bodi mocnejši, kot si bil prej. Zato se ne boj hoditi po napacnih poteh, vse se zgodi z namenom, nihce ne ugasne z zapravljenim plamenom. Ana Pahor in Zala Potokar, 9.a Valeta na Osnovni šoli Ig Generacija devetošolcev na valeti 12. 6. 2019 je datum, ki ga (zdaj že bivši) devetošolci OŠ Ig ne bomo nikoli pozabili. Na ta dan je namrec potekala naša valeta. Po eni strani je to eden najlepših in najboljših dogod­kov, kar smo jih do zdaj doži­veli, po drugi strani pa nam ni bil tako ljub. Kajti nobena va­leta se ne zgodi brez skritega grenkega priokusa, da je kar naenkrat vsega konec. Za marsikoga izmed nas je bil dan valete zelo stresen. Od jutranje generalke do preob­lacenja, hitenja po razlicnih opravkih, ampak vse je vodi-lo do tega, da smo se ob 17.15 urejeni od glave do peta zbrali v naši športni dvorani. Nataša Skocir in Barbara Flajnik sta nas prijazno fotografirali, pa ceprav verjamemo, da je bil velik izziv, da sta nas vseh 72 spravili na eno fotografijo. Ob 18.00 smo zaceli uradni program. Zapeli smo himno in se prepustili klasicni glas-bi, ob kateri smo zaplesali ce-tvorko. Na odru sta nam rav­nateljica Biserka Vicic Malnar in župan Janez Cimperman namenila spodbudne besede, za kar se jima vsi toplo zah­valjujemo. Sledili so še drugi plesi: angleški valcek, cacaca, techno swing in ne nazadnje tudi tango. Med plesi je pote­kal kulturni program na odru s predstavitvami vseh treh oddelkov in zahvaljevanjem razrednicarkam Karmen Zor­ko, Mirjam Ortar in Barbari Simcic, podeljevanjem zlatih in srebrnih priznanj, ki smo jih dosegli z odlicnimi rezultati na razlicnih tekmovanjih, vpi­som v zlato knjigo ter razgla­sitvijo športnika in športnice šole ter vzorne ucenke. Valeto smo koncali s skup-no pesmijo o prijateljstvu, ob kateri je vsakega vsaj enkrat stisnilo pri srcu. Tudi v nasled­njih dneh so velikokrat tekle solze; solze srece in ponosa in pa tiste malo manj zaželene – solze žalosti, ker se z nekateri-mi mogoce ne bomo nikoli vec srecali. Vendar sama valete ne bi opredelila ravno s koncem, temvec z novim zacetkom in novimi priložnostmi. Spozna­li bomo nove ljudi in razširili svoja obzorja. Seveda bo na naši nadaljnji poti veliko ovir, ki pa jih bomo premagali. Še vsak do zdaj jih je. In vedno bomo v srcu nosili del znanja in prijateljstva, ki nam ga je podarila ta šola. Hvala. Zoja Šuc, bivši 9. b Nataša Skocir in Barbara Flajnik Nagradni izlet za najboljše ucence OŠ Ig T udi letos smo na Osnov­ni šoli Ig organizirali in izvedli že tradicio­nalni nagradni izlet ob koncu šolskega leta. Na izlet so bili, kot je že v navadi, povablje­ni ucenci od 1. do 9. razreda. Gre za ucence in ucenke, za katere ucitelji menijo, da so si s svojim delom, uspehom ali drugim pozitivnim vedenjem prislužili še dodatno nagrado s strani šole. Namen te nagra­de je, da ucenci spoznajo, da njihov trud, njihovi dosežki in prispevek k lepšemu sobiva­nju vseh na šoli ni neopažen in si zasluži posebno nagrado in pozornost. Nagradni izlet v ce­loti financira šola iz proracuna šolskega sklada, v katerega znatno prispevajo tudi starši naših ucencev. Letos smo tako ucence nag-radili z izletom v Lipico in nje-no okolico. Vabilu se je odzva-la vecina povabljenih otrok iz maticne in vseh podružnicnih šol. V sredo, 19. 6. 2019 zjutraj, smo se torej vsi ponosni in ve­selih obrazov zbrali pred šolo, kjer nas je že cakal naš šofer in avtobus. Pot nas je mimo šte­vilnih zanimivosti, ki smo jih videli ob poti, malo po 9. uri pripeljala v Lipico. Tam smo najprej pojedli okusno malico, ki so nam jo pripravile naše prijazne kuharice, in se še med seboj malo spoznavali, saj smo bili precej pisana drušcina, od majhnih pa vse tja do malo vecjih otrok. Ko so bili naši želodcki siti, nas je pricakala vodnica, ki nas je vodila skozi celoten ogled Lipice. Bila je zelo pri­jazna. Tudi ona je za nas ob koncu ogleda povedala, da tako pridnih otrok v Lipici še niso imeli. Gospa nas je naprej odpe­ljala do Lipikuma – muzeja lipicancev in interaktivnega didakticnega centra, kjer nam je podrobno razložila vse o predmetih, slikah in fotogra­fijah v muzeju. Nekaterim je bilo najbolj všec, da smo se lahko povzpeli na umetnega konja, ki stoji v muzeju, ter se pocrkljali s plišastim konjic­kom. Tam smo si ogledali tudi nekaj posnetkov o negi in ve­denju konj. Po muzeju smo nadaljevali ogled zgodovinskega jedra ko­bilarne ter hlevov za turisticno jahanje, hleve na Borjaci, zu­nanje maneže in prireditvene jahalnice. Ob tem nam je vod­nica omogocila zares pristen stik s konji, saj smo lahko sko-raj vsakega vsaj malo ljubko­vali. Videti je bilo, da jih naša prisotnost prav nic ne moti, saj jim je naše božanje prav godi-lo. Celo najmlajši ucenci, ki so ravno dovolj veliki, da so jih komaj dosegli, so jih pogum-no božali in se z njimi pogo-varjali. Seveda si nismo mogli pomagati, da si ne bi ogledali še ponijev. Skupna misel vseh nas je bila, da bi kakšnega z veseljem imeli doma. Po lepem in poucnem ogle-du kobilarne smo ob koncu na­šega ogleda prisostvovali tudi uradnemu treningu lipican­cev. Na zacetku treninga smo morali biti tiho kot miške, saj so bili na ucni uri tudi konji, ki so bili prav to uro na prvem takšnem treningu, zato bi se nas, ce bi bili preglasni, lahko ustrašili. Pridno smo upošte­vali navodila in z zanimanjem opazovali urjenje konj. Najbolj nam je bilo všec na koncu, ko smo lahko za njihov trening veckrat glasno zaploskali zato, da se bodo na aplavz navadi­ li. Ob prvem in drugem apla­vzu se je nekaj konj mocno prestrašilo, nato pa so se nanje postopoma navadili. Z navdu­šenjem, kaj vse konji zmorejo, smo koncali svoj obisk Lipice. Tudi za nas, otroke, imajo v Li-pici kup mamljivih igral, zato smo se nekaj casa zadržali tudi tam. Ko so se zaceli oglašati naši lacni želodcki, smo se z avtobusom odpeljali v vasico Lokev, kjer nas je že cakalo kosilo. Pricakal nas je zelo pri­jeten ambient, kjer je bilo že vse pripravljeno za naš prihod. Tam so za naše dobro pocutje in trebušcke zelo lepo poskr­beli in nas kulinaricno razva­jali. Takoj smo sklenili, da se sem še vrnemo. Po odlicnem in obilnem ko­silu ter dobri domaci pijaci je bil cas za sprostitev, druženje, športne aktivnosti ali družab­ne igre. Tako smo se še bolje spoznali in povezali. Dejav­nosti je bilo veliko in vsak je izbral to, kar ga je v danem tre­nutku najbolj veselilo. Po teh preživetih skupnih uricah smo bili vsi že pravi prijatelji. Sku­paj smo se igrali tako mali kot veliki. Druženje je bilo zares prijetno in zabavno, in kar žal nam je bilo, da moramo nazaj proti domu. Nagradni izlet je bil res cudovit. Ucenci in ucenke kot tudi uciteljice, ki smo jih spremljale, smo bili navduše­ni. Otroci so ob prihodu do-mov povedali, da se bodo tudi v naslednjem šolskem letu tru­dili, da bi se lahko izleta znova udeležili. Smo ena redkih šol, ki še izvaja nagradne izlete, vendar nam to navdušenje otrok in njihov trud vsako leto pokaže­ta, da je to potrebno obdržati. Je že res, da imamo šolniki še posebno ob koncu leta najvec dela in je organizacija in iz­vedba takšnega izleta še do-datno delo, a nam zadovoljni in srecni obrazi teh otrok ter ponos njihovih staršev odteh­tajo vsakršno delo, skrbi in pomisleke. Predvsem je tu na mestu misel: Kar želiš, da se ohrani in raste, spodbujaj. In verjamemo, da mi s tem spod­bujamo najboljše. Zahvala pa gre tudi vam, staršem. Brez vašega sopri­spevka teh nagrad ne bi mogli izpeljati. Alja Oprešnik Prodanovic, OŠ Ig Na izletu v Lipici Pohod skozi ižanske vasi V cetrtek, 20. 6. 2019, Iško Loko na igrišce. Ko smo Strle za ustrežljivost in gosto­smo šli vsi cetrti raz-pomalicali, smo imeli šport-ljubnost.redi na pohod skozi ne igre. Igrali smo nogomet, ižanske vasi. Odpravili smo se odbojko, se igrali na igralih, Vita Jeram in Alina že zgodaj zjutraj, ko je bilo še skakali s kolebnico in se igrali Fridl, 4. cmalo hladno. Na poti smo vi-druge športne igre. Vsi cetrto- Maja Križman deli Krim, Mokrec in KIG. Šli šolci in uciteljice se zahvalju­smo skozi Brest, Mateno in v jemo PGD Iška Loka in družini Skupinska fotografija cetrtih razredov na igrišcu v Iški Loki Cetrtošolci zgodaj smo vsi šli skozi ižanske vasi. Šli smo skozi Brest, Mateno, v Iško Loko na igrišce, kjer je bilo glavno pocivališce. Bilo nam je zares lepo in upamo, da se še kdaj ponovilo bo. Ceprav je bilo že precej svetlo, je bilo še prijetno hladno. Na koncu fotografirali smo se vsi, da fotografijo za spomin imeli bi. Liza Rebolj, 4. c Na poti smo videli veliko kmetij, vrocine pa tudi zmanjkalo ni. Videli smo tudi KIG, ko smo se vracali na Ig. Sanje Oh, te nerazumljive, otroške minljive ali pa vecne sanje. Brez njih ne gre, ne da se živeti. Ker ne bi vedeli zakaj? V kaj verjeti? Zakaj bi se trudili? Bi kar obupali? Ne! Bori se zanje, za svoje Sanje. Ljudje se borijo, borijo najmocneje za sanje. Ne zase, ne za družino, ne za prijatelje, najmocneje za sanje. Katja Šimenc, 9. c Dale smo vetra svoji domišljiji U stvarjalne delavnice, ki je 5. junija potekala v Knjižnici Ig, sta se udeležili dve deklici. A nic za to, vseeno smo se z enako res-nostjo in zagnanostjo ter celo še bolj sprošcenim vzdušjem prepustile toku domišljije.Že takoj ob prihodu in pog­ledu na razstavljene butaje sta deklici kar izstrelili, da bomo zagotovo izdelovali predstavo kamišibaj. Ko smo ugotovi­le, da se nam nihce vec ne bo pridružil, smo obnovile znanje o kamišibaju, umetnosti pri­povedovanja zgodb ob slikah. Beseda, ki poimenuje kovcek, jima je ušla iz glave, zato smo jo s pomocjo igranja vislic in ugibanja crk priklicale nazaj v spomin, podrobno smo si vse tri butaje tudi ogledale. Rdeco nit delavnice smo prav tako odkrile z vislicami. O Butalcih je bilo potrebno spregovoriti nekaj vec besed, saj jih dekli­ci še nista dobro poznali. Po naštetih osnovnih dejstvih in razlagi njihovega znacaja smo za boljšo predstavo, kakšni Butalci zares so, prisluhnile Ani, ki nam je povedala zgod­bo Kako so si Butalci omisli­li pamet. Prisluhnile smo še zgodbi Kako sta se skušala Butalec in Tepanjcan ter sle­dnjo izbrale za zgodbo naše predstave. Razdelile smo jo na prizore. Dekleti sta izbrali, ka­teri butaj bomo uporabile, saj je to vplivalo na velikost naših ilustracij. Prizore zgodbe smo si med seboj glede na želje do-delile in tako smo lahko zacele ustvarjati. Brina in Špela sta bili neverjetno hitri, verjetno so k temu pripomogli bom­boni, ki so nam dali dodatno energijo, in odlocitev, da oni dve narišeta vsaka po dva pri­zora, se je izkazala za vec kot pravilno. Že med ustvarjanjem sta zatrdili, da bosta predstavo uprizorili tudi doma svojim najbližjim. Ko so bile risbe dokoncane, nam ni preostalo nic drugega, kot da umetnine zložimo v pravilen vrstni red in jih preizkusimo. Za pripo­vedovanje zgodbe se je sicer opogumila samo ena izmed deklet, a je ta nalogo izvedla vec kot odlicno. Vse poslušal­ke smo obstale odprtih ust. Sledil je zaslužen aplavz. Tudi v prihodnje bomo v knjižnici organizirali podobne delavnice, saj se je izkazalo, da je tokrat zmagala kakovost. Zadovoljstvo udeležencev vec kot ocitno pokaže, da je vred-no poskusiti. Otroci, vabljeni, da naslednjic tvegate in se nam pridružite. Zagotovo bo zelo zabavno! Saša Koren Beremo s Tackami R eading Education Assis­tance Dogs je svojstven pro­gram, ki pomaga otrokom izboljšati bralne in komunikacijske sposobnosti s posebno metodo: otrok bere psu. Pes v programu R.E.A.D.® je izšolan terapevtski pes, ki s svojimi vodnikom obiskuje šole, knjižnice in ostale ustanove kot poslušalec otrok, ki berejo. V njihovi družbi je branje vznemirljivo in nekaj posebnega. Bolj ko je branje zabavno in sprošcujoce, vecje je otrokovo zanimanje. Pes je cudovit prijatelj pri branju, saj: pomaga pri sprostitvi, pozorno posluša, ne sodi, kritizira ali se sme­ji, dovoljuje otroku, da bere v svojem lastnem ritmu, ne vzbuja strahu kot vrstniki. Vodnik psa je usposobljen modera­tor, ki s svojim psom spodbuja in us-merja bralcevo aktivnost, sodeluje pri branju in pomaga pri razumevanju prebranega besedila. Pri otrocih, ki berejo psu, je po­gosto opazen napredek na mnogo podrocjih. Postanejo boljši bralci, pozabijo na svoje omejitve pri bra-nju, prebrano besedilo lažje razume­jo in se o njem pogovarjajo. Ko se sprostijo, so tudi samozavestnejši, pozneje imajo manj težav z branjem pred vrstniki. Tako postanejo tudi socialno spretnejši, manj ranljivi, lažje se vkljucujejo v druge dejav­nosti. Zaradi prijetne izkušnje z ve­seljem posegajo po novih knjigah. (Vir: www.tackepomagacke.si). V Knjižnici Ig bomo v sezoni 2019/2020 v sodelovanju z društvom Tacke pomagacke program izvajali drugi in tretji ponedeljek v mesecu. Branje s Tackami poteka individual-no, z vsakim otrokom posebej, zato so obvezne prijave osebno v knjižnici na 01/308-57-20 ali ig@mklj.si. Knjižnica Ig Kolišcarski tabor 2019 povabili otroke, stare od 8 do 13 let, da z nami spoznajo nekdanje prebivalce Ljubljanskega barja, kolišcarje. Izdelava ropotuljic Po postavljanju šoto­rov smo že imeli prvo glasbeno delavnico, v kateri smo spoznavali razlic­ne ljudske inštrumente in si izdelali ropotuljico z Darkom Korošcem. Nato so otroci pris­luhnili odlomku iz Bobrov. Z Marjeto Žebovec so spoznava­li družino Ostrorogega Jele­na in si po junakih iz Bobrov izbrali kolišcarska imena. Med peko hrenovk so prisluhnili arheologu dr. Antonu Velušc­ku. Po vecerji smo opazovali zvezde, pred tem pa še, ker je letos obletnica poleta na Luno, izstrelili raketo Apollo 13, ki je letela kar visoko. Opazovali Kolišcarski tatu smo ozvezdje Laboda, ki so ga opazovali tudi kolišcarji in ga upodabljali na posodah. Nas­lednji dan smo se z gozdarjem Milanom Podlogarjem podali na gozdno ucno pot Draga. Uživali smo v nabiranju ro-bid in spoznavanju novih ra­stlinskih vrst, cišcenju pasti za lubadarje ter v zgodbici o polhkih. Obiskali sta nas Urša in Andreja z Gozdarskega in-štituta. Z njima smo po casov­nem traku razporedili najdbe, skrivali lešnike, oponašali in prepoznavali smo živali. Ugi­bali smo, kaj je v pripravljenih škatlah, ter prepoznavali pred-mete in materiale. Tudi po­poldne je bilo zanimivo. Clani Ribiške družine Smuc so nam pokazali, kako se lovi ribe, in kar nekaj smo jih ujeli. En krap je koncal na našem ognju, pod peko. Njam! Odlicen je bil! Z Jožico smo oblikovali glino – izdelali smo panjske koncni­ce in razlicne posodice s ko­lišcarskimi motivi. S Tadejo in Ano smo z rastlinami barvali tkanino, si izdelali vrecke in polstili volno. Še veliko zanimivega smo Pismo otrok Ostrorogemu Jelenu Ucili smo se ribolova in ujeli krapa. se naucili, predvsem pa uži- Alenka Jeraj vali ob ribniku in neokrnjeni naravi. Uspešno izveden 10. Kolišcarski dan Lani nam je ponagajalo vreme in smo morali Kolišcarski dan odpovedati. Tudi za tokratni 24. avgust napoved ni bila najboljša, a clani projektne skupine smo se soglasno odlocili, da tokrat Kolišcarski dan bo. In je tudi bil! Do 17. ure, ko je zacelo deževati, smo uspešno izvedli ves program, ki smo ga predvideli za tokratni Kolišcarski dan. Obiskovalci od blizu in dalec, nekateri tudi iz tujine, so uživali v številnih zanimivih delavnicah, nastopih in predavanjih. Osrednja tema letošnje prireditve je bil kolišcarski voz. S svojim obiskom so nas razveselili: podžupana Obcine Ig Tone Modic in Obcine Brezovica Marko Cuden, poslanka v Evropskem parlamentu Romana Tomc, nekdanji minister za kulturo dr. Uroš Grilc ter triatlonka Mateja Šimenc. Pridružil se nam je tudi domacin, telova­dec Mitja Petkovšek in kot clan PGD Ig sodeloval pri organiza­ciji. Podobno se je povabilu za sodelovanje in pomoc odzval tudi ižanski župnik Janez Av-senik, prav tako clan PGD Ig. Oba smo lahko videli na par­kirišcu pri urejanju prometa, za kar se jima zahvaljujem kot tudi preostalim clanom PGD Ig, ki so poskrbeli tudi za po­žarno stražo in kolišcarski tuš ter nam posodili klopi in mize za izvedbo prireditve. Delavnice smo razdelili v tri vsebinske sklope (arheolo­ ške izkustvene, naravoslovne in ustvarjalne). V arheoloških izkustvenih delavnicah so udeleženci spoznavali, kako so si kolišcarji izdelovali oblacila; iz Narodnega muzeja Sloveni­je so pripeljali prazgodovinske statve, na katerih so obisko­valci tkali, iz gline pa izdelova­li amulete za sreco ter jih okra-sili z znacilnimi kolišcarskimi vzorci. Arheologinja Pavla P. Udovic je predstavila svoj pok­lic, najmlajši pa so v peskov­niku 'izkopavali' najdbe, jih sestavljali in lepili. Izdelovali so preplet, kot so ga kolišcarji uporabljali pri gradnji hiše. Na delavnici pri upokojenem uci­telju Lojzetu Severju (Art-les) so sestavljali leseno kolišcar­sko sekiro, bolj spretni pa iz lesenih gradnikov cisto pravi kolišcarski voz. Na delavnici Mestnega muzeja Ljubljana so se obiskovalci lahko preoblekli v kolišcarja, poskusili sestavi-ti najstarejše kolo na svetu ter si naredili 'tatu'. V kolišcarski kuhinji so si zamesili in nad žerjavico spekli kolišcarski kruhek. Spekli smo tudi krapa v glinenem ovoju ter pišcanca. Obiskovalci so degustirali žit­ne in želodove kave. S pomoc­jo rokodelske mojstrice Jožice Korenjak, ki izdeluje crno bar-jansko keramiko po najdenih kolišcarskih posodah, so iz gli­ne izdelovali posode ter druge drobne predmete. Brez colnov si življenja ob jezeru ne more-mo predstavljati. Kako so ko­lišcarji izdelovali, popravljali svoje deblake, so predstavili ek­sperimentalni arheologi Sku-pine Stik, ki so na tokratni kolišcarski dan pripeljali dva drevaka. Enega smo splavili, žal pa se ni bilo mogoce zape­ljati z njim, saj Kolišcarski dan poteka v zašcitenem obmocju, kjer plovba tudi ob poseb­nih priložnostih ni dovoljena. Prazgodovinska kolišca okoli Alp so bila leta 2011 vpisana na Unescov seznam svetovne dedišcine in o tem smo spre­govorili s prijatelji iz Avstri­je, iz Hodiš in Dunaja, ki so predstavili svojo kolišcarsko dedišcino, na posebni stojnici pa tudi rekonstruirana praz­godovinska oblacila, mate-riale in tehnike izdelave. Ja­nez Janželj je imel pletarsko delavnico in spoznavali smo, ali je vsaka veja primerna za pletenje košar ali mora biti sveže odrezana? Povedal je, da košare mojstri pletejo iz vrbo­ve veje – šibe. Najprej izdelajo dno, nato steno in delo konca­jo z izdelavo rocaja. Pri naravoslovnih delavni­cah so tudi tokrat sodelovali predstavniki Oddelka za ge­ologijo NTF, ki so predstavili, kaj so fosili, kako nastanejo, kakšne vrste poznamo in ka­teri so najstarejši. Predstavili so tudi fosile okolice Ljubljan­skega barja. Razložili so, zakaj se je na Ljubljanskem barju v sedimentu lahko ohranilo tako staro leseno kolo. Predstav­ Priprava gline za preplet Kolišcarji v drevaku niki KP Ljubljansko barje so predstavili naravo krajinskega parka Ljubljansko barje, tokrat so se posebej posvetili dvo­živkam. Iz papirja so si obisko­valci izdelali žabico. S clani DOPPS-a smo spoznali ogro­ženo travniško ptico – kosca, ki živi na Ljubljanskem barju. Izvedeli smo vec o pomenu barjanskih travnikov za ogro­žene vrste ptic in katere vse živijo tu. Najmlajši pa so ptice spoznavali ob pobarvankah. Lan so poznali in uporabljali že kolišcarji. Zakonca Skubic sta prikazovala trenje, pre­denje in tkanje lanu. Clani Društva Zapotok so predstavi­li zdravilne rastline in zelišca pa tudi izdelavo pletenih ko­šar ter zobotrebcev. V ustvarjalnih delavnicah so si udeleženci spletli za­pestnico, z okro in drugimi barvami smo obiskovalcem poslikali kožo s kolišcarskimi motivi, udeležence pa smo po­vabili, da si v literarni delav­nici izberejo kolišcarsko ime. Za navdih smo imeli imena junakov Jalnovih Bobrov. Tisti z umetniško žilico so se lahko preizkusili v slikanju na slikar-ski delavnici, bolj tekmovalni pa tekmovali v lovu na Belega bobra ter streljanju z lokom. Streli v sredino tarce so pri­nesli dodatne tocke pri igri Lov na Belega bobra. V otroški delavnici so najmlajši reševali uganke, križanke, sestavljanke ali si izdelali svojega bobrcka. Na glavnem odru so obi-skovalci prisluhnili predava­nju dr. Antona Velušcka o ko­lišcarskem vozu. Predstavil je dogajanje leta 2002 ob najdbi kolesa z osjo, ki je najstarejše leseno kolo z osjo na svetu. Anton Dvoršek v vlogi Karla Dežmana je predstavil Veli­kansko najdbo oz. izkopava­nja leta 1875 na Ljubljanskem barju. Leta 2011 bilo obmocje Ižanskih kolišc, skupaj 111 kolišc okoli Alp, vpisano na seznam Svetovne kulturne de­dišcine UNESCO. Tudi o tem je tekel pogovor na glavnem odru. Ogledali smo si tudi predstavo Kolišcarji z Velike­ga jezera z nekaj novimi pri­zori. Predstavo je po povesti Janeza Jalna Bobri dramatizi­rala in režirala Alenka Jeraj. V njej sodelujejo igralke in igral­ci Mladinske in odrasle gle­dališke skupine Društva Fran Govekar Ig. Arheolog Rene Masaryk je predstavil Projekt Navis, izdelavo deblakov, re-gate deblakov in letošnjo pot z deblakom na Kreto. Za kolišcarsko obarvano gostinsko ponudbo je skrbela Gostilna Hram z Iga. Seveda pri tako velikem dogodku po-leg tistih, ki so pripravili in vodili delavnice, ne smemo pozabiti na tehnicne ekipe: od potapljaca, ižanskih gasil­cev, ekipe, ki je pripravljala in pospravljala prizorišce, ter Ribiške družine Smuc, ki nam je prijazno odstopila prostor za izvedbo prireditve. Dogo­dek so financno podprli: Ob­cina Ig, Obcina Brezovica, KP Ljubljansko barje, Eles d. d., MVA d. o. o., Polhov Gradec, Frizerstvo Ana Turšic s. p., Podpec, Janez Mencej s.p. in drugi. Vsem iskrena hvala! Iskrena hvala vsem, ki ste sodelovali in kakorkoli pri­spevali, da smo pripravili naj­bolj kolišcarski dan v letu. Se vidimo prihodnje leto, ko bo potekal 11. Kolišcarski dan, do takrat pa naše kolišcar­ske aktivnosti spremljate na novi spletni strani Društva Fran Govekar Ig: www.dru­stvo-frangovekar.si ter spletni strani www.vdezelikoliscarjev. si in FB V deželi kolišcarjev. Alenka Jeraj Bili smo na Camino Primitivo Z ženo Klaro sva se od- locila, da omogociva pohodnikom, s kateri-mi sva prehodila slovenski Camino, še eno najlepših Ca­mino poti v Španiji – Camino Primitivo. Zacne se v Asturiji v mestu Oviedo. Pot vodi po go-ratem delu jugozahodno, v Ga-liciji cez mesto Lugo. Petdeset kilometrov pred Santiagom se prikljuci na francoski Camino. Odlocitev, kako sestaviti po­hodniško ekipo, je bila težka, saj je bil interes po udeležbi veliko vecji od možnosti, ki smo jih imeli. Na 16-dnevno pot se nas je po skrbnem nacr­tovanju podalo devet s kombi­jem, še trije pa z letalom. Župnik Simon Kvaternik nam je pred odhodom v Stra­homerju pri sv. Jakobu pode­lil romarski blagoslov. Podal sem natancna navodila, kaj je potrebno vzeti s sabo, pa pohodništvom v Španiji. Tudi Kot sem že omenil, smo pripravljen prostor. Imeli pa tudi, cesa ne. Na tej poti velja, preostali so se hitro vklopili v zadnji dan in pol, to je od Me-smo cudovit soncni zahod ob da manj stvari ko imaš, vec je dogajanje. Slaba stran je bila lide naprej, hodili po franco-Atlantiku. Sonce je padlo v prostora za tisto, kar je za pot ta, da smo imeli kombi, ki sva skem Caminu. Kljub pogos-morje oziroma tja zadaj nekam res pomembno, in bolj se lah-ga sva s Klaro izmenicno, vsak temu dežju je bila številcnost v Ameriko. ko poglobiš vase. Oprema – dan eden, prestavljala na kraj pohodnikov veliko vecja. Camino je lahko kjerkoli, le teža nahrbtnika (vsa oprema s nocitve. Ni mi uspelo prepri-Nekaj kilometrov pred Santi-na razpolago moraš dati svo­hrano in pijaco) – naj ne bi pre-cati pohodnikov, da nosijo s agom je znameniti Monte de je telo in dušo za dojemanje. segla 1/10 teže pohodnika. Na sabo celotno opremo v nahrb-Gozo, hribcek, iz katerega lah-Nam se je to dogajalo v okolju, mojih turah mi to ni nikoli us-tniku, saj je le tak pohodnik ko zagledaš katedralo. Nam to ki je kar nekako ustvarjeno za pelo, a nisem bil dalec od tega. pravi pelegrino. ni bilo dano zaradi dežja, vetra to. Zagotovo pa bi bilo še ne-Pred romanji sem že precej Na poti smo živeli svoje san-in megle, pa tudi spomenik, kako drugace, ce bi bil vsak casa pred odhodom dajal na je in se veselili, da smo tam in posvecen obisku Janeza Pavla sam na tej poti ali v manj šte­kup opremo, tehtal in kombi-skupaj. Vem, da je vsak od nas II., je bil zaradi obnove zag-vilni družbi, a kaj, ko potem niral ter se kakšen teden prej po svoje doživljal Camino. Jel-rajen. Na trgu pred katedralo vecina iz naše skupine sploh odlocil. To sem svetoval tudi ka je poskrbela, da smo imeli s smo zaradi mocnega vetra ne bi šla na to pot.udeležencem. Upoštevajoc, da sabo nekaj knjig. Prav so prišle in dežja komaj ovekovecili v se na poti oblacila pere, je iz-za duhovno poglabljanje. Tudi objektiv prihod. Hitro smo se Janko Purkat bor precej lažji. Dal sem nekaj sam sem eno 'preglodal'. zatekli v cerkev in se v koloni Milan Mesojedec priporocil tudi za neobvezne Najvecje mesto na poti je romarjev poklonili relikvijam stvari, kot so plasticni natikaci Lugo. Klara je pospremila sku-svetega Jakoba. Tudi notra-(150-240 g par), ki služijo kot pino do prenocišca v mestu, njost cerkve je bila v zname­copati in za pod tuš, saj je po-nato so se sami dogovorili za nju gradbenih odrov zaradi gosto okoli tušev vse mokro in nocitev, prenocili ter napravili obnove. Tako v njej ni bilo ro­težko kombiniraš s tekstilni-etapo naslednjega dne. Tudi marske maše, na katero smo mi copati, ter torbico za okoli sveti maši smo tu prisostvo-racunali. pasu ali lahek nahrbtnik (10 vali, za kar je na tej poti bolj Zadnji dan našega bivanja litrov – 44 g) za dokumente in malo možnosti. S Klaro sva si v Španiji smo posvetili 'koncu drobne stvari, ko prispeš na vzela tudi dan dopusta. Od-sveta' - Muxiji in Finesteri, to cilj dneva. Teža – grami – so daljila sva se v kamp v Sariji, je najzahodnejšima krajema zelo pomemben podatek. kjer sva tudi pred petimi leti ob Atlantiku. Od tam je tudi Pot sem nacrtoval za vseh prenocila, ko sva s sinom in naša skupna fotografija. Tja šestnajst dni do ure in kilome-prijateljema hodila francoski odidejo romarji po Santiagu tra natancno. Tako smo jo tudi Camino. Obujala sva spomine ter odvržejo v morje še more-realizirali. To ne pomeni, da in se imela lepo. Naslednji dan bitne skrbi in cevlje. No, od­nismo imeli težav, smo jih pa sva skupino oskrbela s hrano metavanja cevljev v vodo ali sproti reševali. Štirje pohod-iz trgovine ter jo pricakala na kurjenja zdaj ne pustijo vec, niki smo že imeli izkušnje s dnevnem cilju. jih pa lahko odložite na zato Vloge za otroški dodatek, vrtec in štipendije V loge za podaljševanje otroškega dodatka, subvencije vrtca, šti­pendije, subvencije malice in kosila, kadar ste do teh pravic že bili upraviceni na podlagi odlocbe in jih želite podaljšati, ni potrebno vec vlagati. Centri za socialno delo bodo o nadalj­nji upravicenosti do pravice odlocili po uradni dolžnosti. Ce se za pravico do otroške­ga dodatka, državne štipendi­je, znižanega placila vrtca ter subvencije malice in kosila zaproša prvic, je treba vloži-ti vlogo. Ce je bila pravica na podlagi prve vloge zavrnjena, je treba vložiti novo vlogo. Upravicenec do letne pra-vice mora centru za socialno delo še vedno sporociti zakon­sko dolocene spremembe, ki pri teh pravicah lahko vplivajo na upravicenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja. Za­konsko dolocene spremembe so: - število oseb ali upravicen­ cev, - sprememba ali vkljucitev v vzgojno-izobraževalni ozi­ roma visokošolski zavod, - sprememba statusa ucenca, dijaka ali študenta, - sprememba vrste periodic­nega dohodka, - sprememba kraja bivanja pri državni štipendiji, - pridobitev dodatka za po­sebne potrebe (odlocba ZŠ, CSD, ZPIZ in ZRSZ) pri dr­žavni štipendiji. Državna štipendija se do- deli, kadar je za štipendista izkazan ustrezen status dijaka oziroma študenta, je vpisan v višji letnik in so izpolnjeni tudi ostali pogoji. Ker v trenutku odlocanja za nekatere štipen­diste še ne bodo na razpolago vsi podatki za odlocitev o do-datku za uspeh in dodatku za Mladi imajo možnost pobrigati se zase N a Sticišcu NVO osre­dnje Slovenije smo žu­panom vseh 25 obcin osrednjeslovenske regije pos­lali vprašanja o stanju nevlad­nega sektorja in izzivih, ki jih vidijo v svojih obcinah. Vecina sodelujocih je izpostavila mla­de, skrbita jih njihov razvoj in neaktivnost. Celotne intervju­je si lahko preberete na naši spletni strani Consulta.si. Danes postaja potreba po vseživljenjskem ucenju na neformalen nacin vse vecja. Raziskave kažejo, da prav ne­formalno ucenje daje kljucne kompetence posamezniku, ki so odlocilne za njegovo karier-no pot. Neformalno izobraže­vanje je vsaka organizirana ob-lika izobraževanj z dolocenim namenom, izvedena s strani nevladnih organizacij, podje­tij, lokalne skupnosti in tudi državnih institucij. Tudi pro-stovoljno delo, delo v nevla­dnih organizacijah, vodenje razlicnih projektov prinaša ši­rok spekter dodatnih znanj in neprecenljivih izkušenj. Neformalnih izobraževanj je veliko, predvsem pa pripo-rocamo mladim, da prepoznajo njihov potencial. To ucenje je drugacno od klasicnega, preko projektnih del, delavnic, izku­stvenega ucenja posamezniku dviguje samozaupanje, disci­plino in pili socialne vešcine ter s tem omogoca osebnostno rast. Za vecjo težo priznavanja kompetenc je tu Zavod Nefiks, ki ponuja vodilni sistem bele­ženja neformalno pridoblje­nega znanja v Sloveniji. S tem mladim omogoca, da na enem mestu sistematicno zberejo vse neformalno pridobljene in s strani organizacij potrje­ne kompetence. Pridružite se jim lahko vsi mladi in iskalci zaposlitve, stari do 29 let, ki se želite izobraževati na podrocju kompetenc, ki jih delodajalci išcejo pri kandidatih. Ekipa Sticišca NVO osre­dnje Slovenije je kot brezplac­no podporno okolje na voljo nevladnim organizacijam (društvom, zasebnim zavo­dom, ustanovam) iz osrednje Slovenije. Pri nas lahko dobite bivanje, bo center za te štipen­diste v prvi fazi odlocil samo o upravicenosti do državne štipendije in višini osnovne­ga zneska. Center za socialno delo bo vsaki ugodilni odlocbi priložil poziv štipendistom k predložitvi morebitnih doka­zil o izpolnjevanju pogojev za dodelitev dodatka za uspeh in dodatka za bivanje ter na pod-lagi teh dokazil izdal dopolnil-no odlocbo. Vodstvo Centra za socialno delo Ljubljana informacije s podrocja ustano­vitve NVO (nevladna organi­zacija), projektnega svetova­nja, vodenja racunovodstva, promocije in komuniciranja ter ce postanete naš NVO s potencialom, celo informacije/ znanje, vezane na vaše izraže­ne potrebe. Izkoristite brezplacno pod-poro Sticišca in razširite svoj krog. NVO Projekt Leti, leti štorklja Ena lastovka še ne prinese pomladi, dve štorklji pa P odjetje Elektro Ljubljana je že vrsto let podpornik štorkelj, velicastnih ptic, ki so nepogrešljiv del naše naravne dedišcine. Posebno skrb namenjajo štorkljam (te so postale tudi del njihovega novega logotipa), saj skrbijo za njihova gnezdišca in naraš-caj. Bele štorklje so namrec ranljiva vrsta, ki je zaradi po­manjkanja prehranjevalnega habitata v Sloveniji zašcitena. Zato so v Elektru Ljublja­na v sodelovanju z Društvom za opazovanje in preucevanje ptic Slovenije (DOPPS) zaceli nov projekt Leti, leti štorklja. Ta bo pomagal pri razumeva­nju te pri nas še vedno ranlji­ve vrste, brez katere si težko predstavljamo zapušcene dim-nike ter elektricne drogove. Prvi sta bili v projekt vklju-ceni štorklji, ki sta se letos izvalili in odrašcali v Mateni – poimenovali so ju Srecko in Bela. Clani DOPPS-a so nanju namestili telemetrijsko na­pravo, s katero bomo lahko v živo spremljali njuno selitev v Afriko. Ornitologi bodo tako pridobili pomemben vpogled v štorkljin nacin potovanja, habita in njene prehranjevalne navade. Srecko in Bela sta se že od­pravila na pot proti Afriki – kje bo potekala njuna pot, lahko spremljate povezavi: www. elektro-ljubljana.si/leti-leti­storklja. Maja Zupancic Elektro Ljubljana Kolobar N acrtovanje kolobarje­nja oz. zamenjava kul­tur na njivah v kme­tijstvu se zadnjih letih spet uveljavlja. Po eni strani zaradi zakonskih omejitev v pridela-vi monokultur oz. koruze (pri nas na barju), po drugi pa so ljudje spet ugotovili, da me-njavanje razlicnih med seboj nesorodnih rastlin na istem mestu pomeni manj rastlin­skih bolezni, manj škodljiv­cev in plevelov, boljšo izrabo vseh hranilnih snovi v tleh ter tudi manjšo porabo mineral-nih gnojil. Vse skupaj pomeni nižje stroške, kar danes ni vec zanemarljivo. Ko razmišljamo o kolobarju na živinorejskih kmetijah, se najprej osredoto-cimo na krmo. Najpogosteje krmno bazo za govedo sestav­ljajo: koruza za silažo, jecmen, oves, rž, krmni grah, seno ali travna silaža in razlicne dete­lje. Primer takšnega kolobarja je naslednji: 1. leto: koruza za silažo (pozni hibrid) 2. leto: jari jecmen s podsev­kom (detelja) 3. leto: detelja 4. leto: detelja 5. leto: ozimno žito Za strokovno pravilno sestavljen kolobar moramo poznati zahteve rastlin, ki jih želimo uvrstiti v kolobar na njivi. Vemo, da se jecmen, de­telje, lucerne, grah, pesa, lan, soncnice, ajda ne prenašajo za sabo, zato si morajo sledi-ti na isti njivi le vsakih nekaj let. Tako naj bi si pesa in njene sorodnice, npr. blitva, špinaca, ajda, sledile na 3–4 leta. Enako velja za zelje in vse rastline v sorodu z njim, kot so cvetaca, nadzemna in podzemna kole­raba, gorjušica, krmni ohrovt. Po drugi strani vemo tudi, da nekatere rastline zahtevajo bolj bazicna oz. apnena tla (pH je 7 ali vec), druge pa bolj kisla. Samo rahlo kisla tla (pH 6–7) in bazicna tla (pH nad 7) imajo rade širokolistne rastli­ne. Krompir bo najbolj zdrav, ce je pH tal 6 in se rastlina na njivi uvrsti v kolobar na 3–4 leta. Pesa in lucerna zahtevata razmeroma bazicna tla s pH 7,2–7,5. Trave – mednje spa-dajo tudi žita, koruza in sirki – zelo dobro uspevajo v kislih tleh pH 5,5–6,5. Ob vseh zahtevah rastlin pa moramo upoštevati tudi obcutljivost rastlin za sušo. Kar pomeni, da moramo, ce se le da, izbrati tak sortiment rastlin, ki so tolerantne za ni­hanje vlage v tleh. Te rastline pa imajo svoje slabe lastnosti, npr.: dlakavost listov, debelej­še celicne stene, tršata rast, cas setve je lahko zgodnejši, razvoj se hitro zakljuci in rastlina se hitro stara. Tudi tla moramo pravilno in predvsem pravo-casno pripraviti na setev. Še pred leti so kmetje jeseni njive pripravili na pomladanska op-ravila. Njive so zorali in pusti­li brazde odprte do spomladi. Tako so zemljo dobro namocili in obenem cez zimo zaradi zmrzali unicili kar nekaj talnih škodljivcev (strune, ogrci maj­skega hrošca, mišja gnezda, gnezda bramorjev …). Seveda spomladi njiv za pomladansko setev niso pripravljali z najtež­jimi kmetijskimi stroji in tako niso pokvarili strukture tal ali po domace zbili tal. Poleti po spravilu glavne kulture njiv niso pustiti praz­nih. Na zapušcenih njivah se po spravilu glavne kulture raz­množijo pleveli, ki so gostitelji številnih bolezni in škodljiv­cev rastlin v prihodnjih letih. Hrošcki iz rodu pokalic sredi poletja odlagajo jajceca na zanemarjene njive ali oslablje­na deteljišca, njihove licinke (strune) delajo potem težave kar nekaj let. Zato morajo biti poleti njive posejane s kultu­rami, ki tla dobro prekrijejo, prenašajo vrocino in zahtevajo tudi manj vlage. Zelo primerno rastline so: proso, ki ga v mlec­ni zrelosti lahko baliramo; su­danska trava, ki jo kosimo za prehrano živali, ajda, ki jo po cvetenju lahko tudi podorjemo kot zeleni podor, facelija – me-tuljnica primerna za pašo ce­bel, bela gorjušica (predvsem antinematodne sorte), ki jo podorjemo spomladi. Ob upoštevanju vsaj nekaj zgornjih priporocil se bomo izognili tudi težavam s kme­tijskimi predpisi in predpisi o varovanju okolja. kot so: oze­lenitev cez zimo, predpisi o koruznem hrošcu ali kolobar zaradi navzkrižne skladnosti … Zlatko Krasnic, kmetijski svetovalec Nevarnost izbruha afriške prašicje kuge v Sloveniji A friška prašicja kuga (APK) je že v Romuniji v rejah domacih pra­šicev in med divjimi prašici na Poljskem, Ceškem in Mad-žarskem – samo še vprašanje casa, kdaj se pojavi v Slove­niji. Gre za zelo nalezljivo vi-rusno bolezen: zboli domaci in divji prašic, med njima se bolezen prenaša, vakcin in zdravil ni. Prenašalec v naravi je tudi mehki klop iz skupine Ornithodoros. Klinicni znaki niso specificni, vendar pa lah­ko na podlagi neobicajnega visokega pogina med praši-ci vseh kategorij posumimo na APK. Bolezen je podobna klasicni prašicji kugi. Vcasih nastopi smrt še pred pojavom prvih klinicnih znakov. V tem primeru traja od okužbe do smrti le 1–4 dni, smrtnost je prakticno 100-odstotna. Pre-den poginejo, imajo prašici visoko temperaturo (41–42 °C), zavracajo krmo, so apatic­ni, pospešeno dihajo in imajo pordelo kožo. Izvajanje biološke varnosti na prašicerejski kmetiji Preprecevanje bolezni je v primeru APK bistvenega po­mena, saj zdravljenja ni. Bolje je porocati o sumljivih prime-rih, ki se pozneje izkažejo za negativne, kot pa da se sploh ne poroca, saj zgodnje odkritje bolezni bistveno izboljša mož­nost hitrega izkoreninjenja bolezni. Nujno je dosledno upošte­vanje in izvajanje ukrepov bio­loške varnosti, predvsem: - dosledna uporaba in menja­va zašcitne obutve in oble­ke, razkuževanje, - omejitev dostopa oseb na dvorišce oziroma v hleve s prašici, - nakup živali iz preverjenih rej oziroma izolacija novo nabavljenih živali, - razkuževalne dezbariere, - prepovedano krmljenje s pomijami - preprecevanje stika med domacimi in divjimi praši-ci (predvsem pri živalih v izpustih, prosta reja, dvoj­ne ograje, med katerimi je razmik 1,5 metra, odporne morajo biti na ritje in moc prašicev), - ne prinašajte mesa in mes-nih izdelkov v prtljagi, ko se vracate s potovanj iz drugih držav. Postopek ob sumu V primeru sumljivih klinic­nih znakov, znacilnih za afri­ško prašicjo kugo, je imetnik živali dolžan nemudoma ob-vestiti svojega veterinarja, ki bo ukrepal skladno s predpisi. Porocanje o sumu je obvezno. Država uporablja najstrožji nacin zatiranja te bolezni, kjer je poglavitni ukrep takojšnja usmrtitev vseh prašicev na go-spodarstvu, kjer se je bolezen pojavila, zatem pa neškodljivo unicenje trupel. Stroške zati­ranja bolezni krije proracun Republike Slovenije. Zlatko Krasnic, Kmetijsko svetovalna služba Ig V si zbrani smo pred vhodom v prostor naše namestitve s kozarcem v roki z veseljem pricakali vsa­kega naslednjega, ki je prišel. Koliko toplih stiskov rok, ko­liko prisrcnih objemov, koliko veselja in nasmejanih obrazov je bilo po toliko letih spet zbra­nih na enem mestu. Kot vsa­kokrat tudi na tem srecanju ni šlo brez 'opravljanja' uciteljev, podoživljanja razlicnih do-godkov, vragolij in neumnosti, zgodbic in anekdot iz šolskih dni. Obujali smo tako lepe in prijetne spomine kot tudi za tisti cas manj prijetne, ob kate­rih smo se po toliko letih prav veselo nasmejali. Pocutili smo se, kot da smo ravnokar zapus­tili osnovnošolske klopi, kot da od tega dne ni minilo že 40 let. Veseli smo, da imamo v svo­jih vrstah odlicnega harmoni­karja Romana, ki je poskrbel, da smo se naplesali in napeli vse do zgodnjih jutranjih ur. Preigrali in prepeli smo vse, kar smo bolj ali malo manj znali – sosedom se opravicu­jemo in zahvaljujemo za potr­pežljivost, ker smo motili nji­hov nocni mir. Za udeležbo na srecanju se vas je kar nekaj zaradi vnaprej nacrtovanih neodložljivih ob-veznosti opravicilo, nekateri pa ste na naše srecanje poza­ 40. obletnica valete V petek, 7. 6. 2019, smo se sošolke in sošolci generacije 1964 zbrali na srecanju ob 40. obletnici valete v gostilni Hram na Igu. bili, saj leta tudi naredijo svo­je, kajne? Zato in zaradi odlicnega vzdušja in pocutja tega pri­jetnega srecanja smo se vsi skupaj odlocili, da našo cas­titljivo 40. obletnico naslednje leto, zadnji petek v maju 2020, prvic ponovimo. Ali bolj na­tancno: 29. maja 2020. Mogoce jo bomo tudi drugic, tretjic … Vabilo bomo pravocasno posredovali na ustaljeni nacin. V vabilu na srecanje smo se spraševali: Kje so dekleta mla­da, zala, z iskricami v oceh? / Kje so tisti fantje mladi in nji­hov prešeren nasmeh? In dobi­li odgovor: Prišla so dekleta, še vedno mlada, zala, z iskricami v oceh. / Prišli so fantje, še ved-no mladi, in njihov nepozabni prešeren nasmeh. Darja Glavan Zahvala V imenu tete Jolanke, ki je invalidka, se zahvalju­ jem za prejeto financno pomoc od prijateljev, so- sedov in dobrotnikov. Iskrena hvala! Zoltan Kern • IŽANSKA PAŽARNA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Gasilska veselica v Kotu V petek 30. 8.2019, smo clani in clanice PGD Kot - Staje ob koncu poletja organizirali gasilsko veselico. Vreme nam je bilo naklonjeno, ob družbi Ansam­bla Banovšek je bilo vzdušje odlicno in veselica je bila vec kot uspešna. Radi bi se zahvalili vsake-mu posebej za pomoc pri or-ganizaciji in izvedbi dogodka, posebna zahvala gre tudi na­šim sponzorjem: Brosis transport d.o.o., Ste-klarstvo Glasco, Kreja-Ing d.o.o., Akron d.o.o., Gostilni-ca in pizzeria Siena, Klemen Transport, Tise d.o.o., Prima d.o.o., G-Makra, Avtolicarstvo Tomaž Škulj s.p., Vulkani­zerstvo Zajec, Pajk Transport, Pivovarna Laško Union d.o.o., Bambusove slamice, Bar Ko­zin, Zavarovalnica Triglav, Pernod Ricard Slovenija, Dars, Iška Adventure Andreja Arhar, PGD Kot - Staje Aktivno delovanje gasilske mladine M ed gasilskimi vrstami nam je kih. Po dobri uri smeha in krikov, tudi zara-(GŠTD), ki bo 21. in 22. septembra v Želi­mladina vedno v veliko veselje, di škropljenja in polivanja, smo jih presene-mljah. predvsem pa v velik ponos. Vsa-tili še z zasluženim sladoledom. Mladinska komisija GZ Ig jim želi vso ko izmed društev naše zveze aktivno dela s S septembrom pa že nadaljujemo s pol-sreco v prihajajocih izzivih! svojo mladino. Mentorji jih pripravljajo na no paro, kajti tako mladino kot odrasle Alina Sorcan, bodoce naloge v gasilstvu ter na gasilska clane caka Gasilsko športno tekmovanje predsednica Mladinske komisije GZ Ig tekmovanja. V zadnjih mesecih so bili ot­roci zelo aktivni: aprila se je kar 52 ekip s po tremi otroki z mentorji udeležilo obcin­skega tekmovanja iz orientacije v Velikih Lašcah. Ekipe, ki so v svoji kategoriji zase­dle prvo in drugo mesto, so se uvrstile na regijsko tekmovanje, ki je bilo organizira-no junija v naši zvezi, v sodelovanju s PGD Iška vas in Regija Ljubljana 1. Tudi tukaj so se naši otroci odlicno odrezali, saj so se kar 3 ekipe (PGD Kot - Staje in PGD Iška vas) uvrstile na državno tekmovanje, ki bo sep­tembra v koroški regiji. Seveda pa nismo ponosni le na zmago­valce, temvec na prav vse, ki dopolnjujejo našo zvezo. Zato smo z Gasilsko zvezo Ig za mladino konec junija organizirali Vodoma­nijo 2019. Z otroki iz zveze smo se zbrali na igrišce v Tomišlju, kjer so potekale vodne igre. Otroci so si morali štafetno podajati in prenašati vodne baloncke, potem velike gobe, polne z vodo, pa tudi vodo v kozarc- Gasilsko nogometni turnir v Kotu V soboto, 8. 6. 2019, smo clani in clanice PGD Kot - Staje že skoraj tradicionalno organizirali 3. Gasilski nogometni turnir v Kotu z namenom športnega druženja na vasi. Na turnirju je sodelovalo 7 ekip gasilskih društev Gasilske zveze Ig. Po skupinskem delu turnirja so odigrali tudi prijateljsko tek-mo pionirji PGD Iška vas in PGD Kot - Staje, kjer so doma-ci izkoristili prednost doma-cega terena in zmagali. Dan se je nadaljeval v športnem duhu in kaj kmalu smo dobili zmagovalca. Še enkrat se zah­valjujemo vsem ekipam za so-delovanje in hkrati cestitamo najvišje uvršcenim: 1. mesto: PGD Iška vas; 2. mesto: PGD Tomišelj; 3. mesto PGD Brest 2 ter 4. pokal za 'Ekipa da te skipa': PGD Iška vas! Radi bi se tudi zahvalili vsem, ki ste kakorkoli poma­gali pri organizaciji in izvedbi tega športnega dogodka!  Andreja Arhar, PGD Kot - Staje Medicinska hipnoza in hipnoterapija Med nami v Zapotoku živi zdravnica Suzana Makoter Pirc, ki se ukvarja z med ljudmi manj poznano vejo medicine – z medicinsko hipnozo in hipnoterapijo. Razložila nam je nekaj dejstev o obeh metodah, ki ju uporablja za zdravljenje, ter tudi nekaj o sebi. S uzana Makoter Pirc, dr. med., specialistka dru­žinske medicine, je svoj domaci Ljutomer zapustila, ko se je odpravila na študij medicine. Zanj se je odlocila zaradi veselja do dela z ljudmi, zdravljenja bolnih ter želje po­magati ljudem. Študij je kon-cala leta 1993, a se nenehno dodatno izobražuje, razisku­je in vsa pridobljena znanja vkljucuje v svoje vsakodnevno delo v Zdravstvenem domu Ljubljana. Veseli jo delo z ljud-mi, ko ji uspe ponovno vzpo­staviti zdravje pacienta s stro­kovno pravilno diagnosticno usmerjenimi postopki in zdravljenjem. Radovednost in strast do nadgrajevanja znanj narekujeta njen raziskovalni ritem. Odlocitev in vir navdiha za izobraževanje na podrocju medicinske hipnoze so bili njeni pacienti. Med rednim delom je ugotovila, da je zelo pomembno to nadgraditi tudi drugace. Študij medicinske hipnoze in hipnoterapije je opravila pri prof. dr. Marjanu Pajntarju, dr. med. in psiholo­ gu, pod okriljem Društva za medicinsko hipnozo Sloveni­ je. Med ucenjem zdravljenja z medicinsko hipnozo je bila tudi sama velikokrat hipnoti­ zirana in je tako na lastni koži izkusila tovrstno zdravljenje. Kot sama pravi: »Bilo je ucin­ kovito!« Hipnoza je cloveški feno-men in je stara toliko kot clo­vek, uporabljali so jo že v sta-rem Egiptu in v starogrških prerocišcih. British Medical Association je 1955 priznala hipnozo kot medicinsko vedo, tri leta pozneje pa tudi Ame­rican Medical Association. V Sloveniji je bila pred 40 leti us-tanovljena Sekcija za klinicno in eksperimentalno hipnozo, ki deluje v okviru Slovenskega zdravniškega društva. Medi­cinsko hipnozo lahko izvajajo le strokovno izobražene ose-be: zdravniki, zobozdravniki ali psihologi. Kako deluje hipnoza? Hipnoza je naravno in pri­jetno stanje cloveškega uma, sprošceno stanje spremenjene zavesti, usmerjene pozornosti in koncentracije ter zmanjša­nega zunanjega zavedanja. To stanje, imenujemo ga trans, spontano izkušamo vsak dan, ko smo na primer zatopljeni v film ali dobro knjigo, ko se vozimo po znani poti in na koncu poti ne vemo vec, kako smo prispeli na cilj, ko sanja­rimo ali ko nas vonj in melo­dija poneseta v casu nazaj do podoživljanja dogodka, ki je shranjen v našem spominu. Študije možganskih valov so dokazale, da so posnetki možganskih valov v hipnozi bolj podobni tistim v budnem stanju. V hipnoticnem stanju se aktivirajo predeli možgan­ske skorje, tako da pride do sinhronizacije delovanja med levo in desno polovico mož­ganov. Spremeni se stanje alfa valov ter pretok krvi v možga­nih. Pri vpeljavi v hipnoticno stanje pride do osredotocanja zavesti in s tem spremembo stanja pozornosti. V hipnozi se clovek psihicno in fizicno sprosti veliko bolj globoko kot v budnem stanju. V tem stanju še vedo slišimo in naše fizicne sposobnosti niso okrnjene. Podzavestni del mišljenja nadaljuje s poslušanjem in sli­ši vse, kar mora slišati, ter rea­gira na vse dražljaje iz okolice. V podzavestnem umu bivajo naša domišljija, custva, spomi­ni, naši avtomatski telesni od­zivi in naša najgloblja prepri-canja o sebi. Podzavestni um je naš mo-gocen zaveznik. S svojim neo­mejenim potencialom, ustvar­jalnostjo, modrostjo, znanjem in mocjo nam lahko pomaga doseci tako rekoc vse, kar si želimo. Nadzoruje sisteme v našem telesu, kot so bitje srca, prebava, sprošcanje hor­monov, presnova in podobno. V podzavestnem umu bivajo naša domišljija, custva, spomi­ni, naši avtomatski telesni od­zivi in najgloblja prepricanja o sebi. Ima pomembno vlogo pri naših odlocitvah, shranjuje vse informacije iz preteklosti ter pripomore k obcutkom, custvom, mislim in odlocit­vam, ki slonijo na izkušnjah in informacijah. Ti globoko zako­reninjeni vzorci in prepricanja oblikujejo naša življenja. Ko si želimo dolgorocnih in pozitiv­nih sprememb v življenju, mo-ramo spremeniti prav te neza­vedne vzorce. S hipnoterapijo lahko dostopamo do podza­vestnega uma in izkoristimo njegove potenciale za dosega­nje sprememb, ki jih želimo. Kaj je hipnoterapija? V procesu hipnoterapije (terapije pod hipnozo) lahko prek prijetnega in naravnega fenomena, imenovanega trans, dosežemo pozitivne in želene spremembe ter dolgorocno izboljšamo kakovost življenja v smislu dobrega pocutja uma in telesa. Je proces komunika­cije s posameznikovim podza­vestnim umom. Med hipnozo sta naše telo in zavestni um v sprošcenem, naravnem stanju, medtem ko podzavestni um ostaja buden in dojemljiv za sugestije. Uporabljamo jo pri: zmanj­ševanju in odstranjevanju bolecine npr. pri porodu, v zobozdravstvu, pri opeklinah, pri akutnih in kronicnih obo­lenjih, pri bolnikih z rakom, pri operacijah, pri fantomskih bolecinah in podobno; zdrav­ljenju depresije, tesnobe, pa-nicnih motenj, zardevanja, pretiranega potenja, fobij, ob-sesij, nespecnosti; pri vecanju samospoštovanja, samozaves-ti, odpravljanju treme pred nastopi, pred izpiti, pri veca­nju ucinkovitosti in motivaci­je za delo, ucenje, treninge v športu; pri zdravljenju psiho­somatskih bolezni kot so npr. astma, aritmije, bolezni šcitni­ce, boleznih želodca, boleznih kože; zdravljenju zasvojenosti, kot so kajenje, debelost, ano­reksija, bulimija, ortoreksije (pretirana skrb za zdravo pre­hrano), alkoholizma; zdravlje­nju govornih motenj: jecljanje, motnje govora po poškodbah in krvavitvah v možganih (afa­zije), govorni tiki; pri pripravi na operativni poseg; staro­stni regresiji tj. podoživljanje dogodkov iz preteklosti, ki so razlog za težave v sedan-josti; starostni progresiji, tj. terapevtsko delo, orientirano v prihodnost, zdravljenju mo­cenja postelje; zdravljenju po­gostih glavobolov in napadov migren, obujanju spominjanja na pretekle dogodke v vsakda­njem življenju (ko na primer pozabiš, kam si dal kakšno stvar), pa tudi v forenziki. Maja Zupancic Gibanje je življenje Nova sezona vadb v RTC Zapotok P oletje gre h kraju. Pos­lavljamo se od pocitni­kovanja, dolgih soncnih dni, bolj ležernega življenja. Šola odpira svoja vrata, hiti-mo v službo, kopicijo se nam opravki, spet v staro rutino … Jeseni ob pecenem kostanju in moštu že kujemo nacrte za nove podvige in izzive. Naj bo med njimi tudi redna vadba. Gibanje je bistveno za ka­kovost bivanja. Vsak naš gib pravzaprav izvira iz hrbtenice, zato je še posebej pomembno, da poskrbimo za njeno zdrav­je. Težko sežete po kozarec na vrhnji polici? Dihate plitko? Se težko sklonite? Kako vsta­jate iz postelje? Slabo spite? Ste pretežki? Veliko sedite v službi? Namen naših vadb je ravno to, da pripomorejo h ka­kovostnejšemu vsakdanjiku, vi pa se pri tem še zabavate. Tako lahko izbirate med dve-ma vrstama vadb. Funkcio­nalna vadba z elementi joge je usmerjena v vecjo gibljivost, prožnost sklepov, izboljšano ravnotežje, moc in koordina- • PLANINSKI KOTICEK ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// 7. dan slovenskih markacistov na obmocju Zasavja M eddruštveni odbor PD Zasavja in Komi­sija za planinske poti pri Planinski zvezi Slovenije (PZS) sta letos organizirala Dan slovenskih markacistov na obmocju Zasavja. To je praznik vseh markacistov, ki ga vedno praznujemo tako, da želimo prijetno združiti s ko­ristnim. Za to delovno akcijo, ki že tradicionalno poteka prvo so-boto v juliju, so vabilo prejeli vsi markacisti PZS, markacisti pripravniki in markacisti in-štruktorji iz vse Slovenije. Le-tošnja udeležba je bila rekor­cijo. Velik poudarek je tudi na dihu in cujecnosti. Vadba za fit hrbtenico ni tako intenzivna, bolj se osredotocamo na kre­pitev in raztezanje mišicnih skupin trupa. V ospredju sta koordinacija in ucenje kon­trole mišic medenicnega dna, trupa in ramenskega obroca, primerni pa sta za vsakogar. Dobra motivacija je volja do gibanja, boljšega pocutja in ne nazadnje druženje. Ne po­zabimo, sami lahko ogromno naredimo za zdravje in boljšo kondicijo! Obicajno poleti nismo pre­tirano fizicno aktivni, nabira-mo si novih moci za hladnejše dni, to je cas sprostitve, uživa­nja in druženja. Poleti telovad-nice samevajo, vadbe se selijo na prosto. Da gibanje scasoma postane užitek, pricajo naša dekleta, ki so celo poletje sa­moiniciativno organizirala nekajurne pohode v naravo. Veseli me, da so se med njimi stkale prijateljske niti in da druženje negujejo tudi zunaj dvorane, še bolj pa me veseli, da vzdržujejo redno telesno aktivnost in pri tem uživajo! Fotografija zagotovo pove vec. Vabljeni v RTC Zapotok! Že cetrto sezono bomo ob torkih in cetrtkih ob 17.30 krepili telo s funkcionalno vadbo z ele­menti joge. Vadba za fit hrbte­nico bo prav tako ob torkih in cetrtkih ob 18.30. Z vadbami zacnemo 1. 10. 2019. Zaželena predhodna prijava na sporta­minpametnojem@gmail.com. Se vidimo na blazini! Ana Svetlin, licencirana inštruktorica joge, terapevtka tehnike Emmett, nevrokinetike, refleksoterapije dna, saj se nas je zbralo kar 173 iz vseh krajev Slovenije. 6. julija 2019 smo se ob 8. uri zjutraj zbrali pri Ribiškem domu v Hotemežu pri Rade-cah. Tu smo bili razvršceni v 12 skupin po 15 udeležencev, prejeli smo okrepcilo ter nacrt dela. Naš skupina je dobila nalogo, da ocistimo in mar-kiramo planinsko pot od gra­du Podsreda do Vetrnika nad Kozjem. Ker so ti kraji odda­ljeni ok. 40 km, so nas odpe­ljali na tja z mini avtobusom. Peljali smo se iz Hotemeža cez Vrhovo, Boštanj, Brestani-co, Senovo, Kamen, Poklek do Zbor markacistov gradu Podsreda (475 m). Da bi delo pravocasno opravili, smo se razdelil v dve manjši sku­pini. Dogovorili smo se, kdo bo obsekoval in cistil pot ter kdo markiral. Delo je poteka-lo hitro in dobro, saj smo vsi navajeni tovrstnih del. S seboj smo imeli vso potrebno opre-mo: žage, škarje, barve, copice, prvo pomoc, hrano, predvsem pa veliko vode, ker se je obetal zelo vroc in soparen dan. Delo smo opravili v predvidenem casu in brez poškodb. Po 15. uri smo se vrnili nazaj v Hote­mež, kjer je bila kratka analiza vseh del. Za vse udeležence so pripravili hrano na žaru in hladno pijaco. Pred odhodom domov so nas še nagradili z vožnjo s splavom po Savi. Kdor si želi postati marka­cist in nositi znacko markaci­sta – ni dovolj samo želja imeti naziv, potrebno je imeti tudi veliko dobre volje in se redno izobraževati. Ce imate ta dar v sebi, pridite in postanite mar-kacist PZS. Kdor hoce biti srecen, ta se mora podati v gore, tam bo na­šel precudovit zaklad, ki mu ga nihce ne more vzeti. Jože Krašovec, nacelnik Odseka za planinska pota, PD Krim Markiranje poti pri gradu Podsreda Akcija cišcenja planinskih poti na Krimu in Mokrcu V ponedeljek, 8. julija 2019 popoldne, je Slovenijo zajelo hudo neurje z mocnimi nalivi in vetrom, ki je odkrival strehe in ruval dre­vesa. V naših krajih je mocan veter lomil in ruval drevesa na obmocju Krima in Mokrca. Nekatere planinske poti bile neprehodne, kar me je obvestil naš clan Janko Purkat. Nepre­hodne poti so bile: - Strahomer cez Kramarco na Krim, - Iška cez Gornji Ig na Krim, - Iški vintgar cez Dolenje se­ nožeti na Krim in - Iški vintgar-Vrbica-Krvava Pec. Akcija cišcenje planinskih poti je bila takoj organizirana. V petih dne smo s pomocjo clanov PD Krim, prijateljev in drugih pohodnikov, ki so nam priskocili na pomoc z motor-nimi žagami in drugimi orod­ji, ocistili omenjene poti. Del poti pod Gornjim Igom smo morali zacasno preusmeriti po robu gozda, ker so izruvana drevesa s koreninami vred na vecjih krajih odnesla oz. pre­trgala planinsko pot. Ko bodo lastniki gozdov odstranili po­ drta drevesa, bomo morali pot popraviti, da bo spet preho­dna. Tudi takrat bomo morali markacisti, ki smo vzdrževalci planinskih poti, zaprositi tudi druge clane PD Krim, da pri­dejo pomagat. Planinsko društvo Krim vzdržuje 50 km planinskih poti na obmocju Krima, Mokrca in Kurešcka. To nam vzame veli­ko prostega casa. Zdaj imamo registrirane štiri markaciste z veljavno licenco. Zaželeno je, da bi se še kdo vpisal v tecaj za to humano delo. Za vso dosedanjo pomoc pri cišcenju in vzdrževanju planinskih poti zaradi vetro­loma se zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli pomagali. Opra­vili ste vec dni težkega in ne­varnega dela ravno v casu, ko je bila tudi najvecja vrocina. Jože Krašovec, nacelnik Odseka za planinska pota, PD Krim K24 in peš na morje Ovce pod Raduho Andrej Bitežnik K 24 je Koroški hribovski izziv, 88 km dolga pot s 5.400 m vzpona na pet najvišjih vrhov okoli Crne na Koroškem – na Uršljo goro (1.699 m), Smrekovec (1.577 m), Raduho (2.062 m), Olševo (1.930 m) in Peco (2.125 m). Najbolj vzdržljivi in drzni gor­niki, ki premagajo pot v manj kot 24 urah, postanejo clani Kluba 24. Tudi ce nisi ravno ekstremni športnik, pa se je na te vrhove vredno povzpeti. Mi smo jih osvojili in doživeli na tridnevni turi sredi julija. Že dan prej smo se povzpe­li do Doma na Peci. Naslednje jutro smo šli na vrh Pece, se ustavili na turisticni kmetiji Kumer, zaradi grozecih crnih oblakov obšli Olševo cez Sve-ti Jakob, šli cez najviše ležeco kmetijo v Sloveniji na Bukov­niku in prespali v koci na Gro­hotu. Sledila je Raduha, zaus­tavili smo se v koci na Loki, koci na Travniku in Smrekov-cu, prespali pa smo v domu na Slemenu. Zadnji dan smo se preko Križana podali na Uršljo goro. Tam smo skrenili iz trase K24 in se spustili do Poštarske koce, kjer smo kon-cali potepanje. Ceprav smo to turo nekateri opravili v manj kot 24 urah, tokrat pa smo jo v dobrih treh dneh, je kondicij­sko zelo zahtevna. Pohodnike sem že pred odhodom sezna-nil s tockami z vodo in hrano. Imeli smo veliko sreco tudi z vremenom. Vse naokoli nas je med potjo padal dež, le nam je bilo prizaneseno. Letos sem se odlocil naše planince še drugic popelja-ti peš na morje. Obakrat je bil zacetek poti v Iški vasi na koncni postaji 19I. Prvic smo šli v zacetku aprila v Ankaran, kar je bilo objavljeno v majski številki Mostišcarja, drugic pa sredi avgusta v Tribulje na otok Krk. Slednjic se nas je po­dalo na pot 12, imeli pa smo tudi enega spremljevalca z av-tomobilom. Tako nam ni bilo Pogled z Bukovnika Andrej Bitežnik treba nositi spalnih vrec, pod-log in šotorov. Prvi dan so nas stezice vodile cez Krvavo Pec in Lužarjev do Loškega Poto­ka. Drugi dan smo se poslužili mejnega prehoda Novi kot, šli cez Kozji vrh in Tršce do Ge-rova, kjer je bilo ta dan ravno žegnanje - sveti Rok. Tretji dan smo vecino poti hodili po nacionalnem parku Risnjak, nismo pa se povzpeli na naj­višji vrh, saj smo že tako nap-ravili v precejšnji vrocini 37 km. Prespali smo v vasi Kra­sica nad Bakarskim zalivom. K že tako dobremu vzdušju na cilju dneva je prispeval bazen, v katerem smo se hladili do poznega vecera. Zadnji dan pa smo prehodili le slabih 30 Ižanci na najvišji tocki crne celine – Kilimandžaru K aj ko bi bil tak ali podoben naslov v Mostišcarju v sep­tembrski izdaji prihodnje leto? Nekaj zanesenjakov se nas je odlocilo združiti skupino zainteresiranih Ižancev ter osvojiti najvišji vrh Afrike. Ta leži v severovzhodni Tanza­niji, južno od meje s Kenijo. Najvišja tocka gore je Uhuru Peak (5.895 m) na robu kraterja ognjenika Kibo. Od Evropejcev se je 6. oktobra leta 1889 na vrh prvi povzpel dr. Hans Meyer. Vzpon ni tehnicno zahteven. Po treh najlažjih dostopih lah­ko vrh osvoji vsaka zdrava primerno fizicno pripravljena ose­ba, saj vzpon ne zahteva alpinisticnega znanja. Zaradi specific­ne lege blizu ekvatorja ter svoje višine preckajo pohodniki ob vzponu na vrh vecino klimatskih pasov. Potovanje na Kiliman­džaro nacrtujemo v prvi polovici julija v osmih dneh. Glede organizacije se nameravamo poslužili agencije. Pri skupini 12 do 15 oseb se da stroške optimizirati, in prav taka skupina je naš cilj, poskušali pa bomo pridobiti tudi sponzorska sredstva. Janko Purkat kilometrov po razgretem as-faltu in vrocih kamnih. Par ki­lometrov pred ciljem v Cižicih smo se osvežili v morju. Nekaj pohodnikov je na Krku nada­ljevalo dopustovanje. Naša pot je bila dolga cez sto trideset kilometrov s 3.000 m vzpona, spusta pa je bilo še za tristo metrov vec. Kot vedno je bila zelo po­membna kolicina vode in hrane, ki smo jo nosili s sabo. Rad izbiram poti, kjer smo od­visni le od stvari, ki jih imamo s sabo. Tudi tokrat je bilo kar dva dneva tako. Vsakic smo bili za napor poplacani s cudo­vitimi razgledi. Janko Purkat Rokometni praznik ob 60-letniciŠD Mokerc Ig Kot se za društvo s castitljivim jubilejem spodobi, smo v ŠD Mokerc ob 60-letnici priredili pravi rokometni praznik. Praznovali smo na soncno soboto 15. 6. 2019, in to od zgodnjega jutra do pozno v noc. D an rokometa se je zacel s prijateljskimi tekma-mi mini rokometašev in rokometašic in se nadalje-val s tekmami po starosti ekip. Najmlajše ekipe so se pome-rile med seboj, ekipe MDC, MDB in MDA pa so gostile ekipe MRK Krka iz Novega mesta. Sledila je zelo zanimiva tekma igralcev SDB, ki so igra­li kar proti svojim staršem (in jih premagali). Ekipi SDA in kadetov sta igrali proti ekipa-ma RK Slovenj Gradec. Zbrali so se tudi številni veterani ter potrdili, da še vedno obvladajo žogo (in da se jim stari dresi še vedno prilegajo). Najprej so se pomerili med seboj, po slav­nostnem delu prireditve pa še s clansko ekipo, ki je, po prica­kovanjih, zmagala. Slavnostni del prireditve se je zacel s kulturnim progra-mom, v katerem smo lahko uživali v mnogoterih talentih clanov ŠD Mokerc. Med nami Vec o ŠD Mokerc Ob 60-letnici smo v društvu izdali bilten, s katerim smo želeli popisati zadnjih 10 let delovanja društva in nadgraditi bilten, ki je bil izdan ob 50-letnici. Publikacija je na voljo pri upravi društva: info@mokerc-drustvo.si. Vec fotografij z rokometnega praznika si lahko ogledate v galeriji na spletni strani društva, povezava www.mokerc-dru-stvo.si/dan-rokometa-60-let/. so namrec tudi nadarjeni glas­beniki in plesalci. Program so popestrili otroci Vrtca Ig, clani Kluba za ritmicno gimnastiko TiM ter ucenci in ucenke OŠ Ig. Nagovora predsednika ŠD Mokerc Ig Tomaža Meglica in župana Obcine Ig Janeza Cim­permana sta nam dala upanje, da se bo 60-letna rokometna zgodba še dolgo in uspešno nadaljevala, za dosedanje delo v društvu pa smo podelili šte­vilna priznanja. Srebrno plaketo za požrtvo­valno prostovoljno delo so prejeli: Mateja Dušek, Jana Ferjan in Katarina Zupancic za dolgoletno nesebicno po­moc pri administrativnih de­lih v društvu ter organizaciji in izpeljavi tekmovanj; Miro Gabrijelcic in Marjan Podr­žaj za dolgoletno strokovno delo trenerja mlajših selekcij, aktivno delo v upravi kluba, organizacijo tekmovanj ter nepogrešljivo prisotnostjo za zapisnikarsko mizo. Srebrna plaketa za športne dosežke je podeljena vsem igralcem rokometnega kluba, ki so v karieri nastopili v re­prezentancnem dresu in tako prispevali k promociji kluba in utrditvi njegovega slovesa na slovenskem rokometnem zemljevidu: Janez Bolha, Miro Gabrijelcic, Miha Verdenik, Tadej Rolih, Urban Ciber, Ma-tija Hostnik, Jakob Hostnik, Elvir Kalabic, Luka Ambrož, Brin Cimerman, Jaka Glavan, Žan Žagar, Matevž Žagar, Ma-tic Šivec, Erik Tanko in Jakob Ian Pintaric . Zlato plaketo za dolgoletno požrtvovalno delo v upravi društva so prejeli: Janez Bol-ha in Andrej Ambrož; ker sta vrsto let s sodelavci ambicio­zno in predano vodila društvo in vseskozi skrbela za njegov obstanek in razvoj; Ida Meglic, ki je v društvu prisotna že vec kot 40 let; najprej kot igralka, pozneje trenerka in prostovolj­ka. Za vec let je prevzela delo sekretarja društva in skrbela za vse administrativne in fi­nancne naloge. Tudi danes z veseljem pomaga v društvu. Zlato plaketo za prve roko­metne korake na Igu so prejeli clani prve rokometne ekipe, ustanovljene leta 1959. Z njimi se je ižanska rokometna zgod­ba zacela, njim in njihovemu entuziazmu se lahko zahvali-mo, da je rokomet na Igu zaži­vel, se ohranil in razvijal: Tone Smole, Franc Škraba, Jože Škraba, Vinko Križman, Pe­ter Jenko, Tone Žagar, Franc Jakša, Jože Leskovec, Mato Hokman, Vili Fabijan in Jože Grebenc. Dolgoletni nekdanji pred­sednik društva Janez Bolha se je za njun nepogrešljiv pri­spevek ižanskemu rokometu posebej zahvalil prisotnima nekdanjima trenerjema Niku Markovicu in Antonu Bašicu. skupine Lombardo. Praznova­nje je bilo lepa priložnost za srecanje in klepet med vsemi nekdanjimi in sedanjimi clani ter prijatelji društva. Obujenih je bilo nemalo spominov in zagotovo zacrtan kakšen nov cilj. Zahvala Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste kakorkoli pomagali or-ganizirati in izpeljati Dan rokometa. Clani in prijatelji društva ste pokazali, da timski duh seže tudi zunaj dvorane. Hvala vsem sponzorjem prireditve, županu Janezu Cimpermanu za spod­budne besede, prijateljem iz MRK Krka in RK Slovenj Gradec, hvala delavcem OŠ Ig in Vrtca Ig ter seveda vsem nastopajo-cim v kulturnem programu prireditve. Hvala Stanki Rebolj, ker je velikodušno prevzela pripravo in izvedbo slavnostnega dela prireditve. Hvala še enkrat vsem, ki ste poskrbeli za ureditev prireditvenih prostorov, organizirali turnirski del in poskrbeli, da je prireditev nemoteno tekla. Vseh ni mogoce našteti, ven­dar brez vas dogodka ne bi bilo mogoce izpeljati. Hvala tudi vsem gostom in obiskovalcem, da ste se prišli veselit z nami. Tomaž Meglic, predsednik ŠD Mokerc Ig Ižanci ponovno osvojili Makarsko P riljubljeno letovišce je zadnji teden v juniju že 22. leto zapored zajela prava rokometna mrzlica ali bolje receno vrocica, saj je mlade rokometaše in rokome­tašice iz vse Evrope grelo žgo-ce dalmatinsko sonce. Na tur­nirju so se pomerili vrstniki in vrstnice iz Hrvaške, BIH, Av-strije, Litve, Norveške, Poljske, Italije in Slovaške. Letos so barve Mokerca za­stopale štiri ekipe; fantje, roje­ni v letih 2007, 2006, 2005 in 2004. Turnir je potekal v zdru­ženih skupinah, med drugi-mi 2004/2005 ter 2006/2007, tako da sta ekipi 2005 in 2007 igrali z vecinoma starejšimi nasprotniki. Toda niti vro-ce sonce niti glavo ali dve višji tekmeci niso zaustavili ižanskih borcev. Razlika v starosti med eki­pami je bila najbolj vidna pri letniku 2007. Nekateri nasprotniki so bili neprimerlji­vo višji in mocnejši, so pa naši fantje pokazali obilo poguma in odlicno tehniko. Ekipa 2006 je osvojila bronasto medaljo na turnirju. V tekmi za tretje mesto so po dramaticnem za­kljucku s sedemmetrovkami vendarle slavili proti ekipi iz Poljske. Odlicno igro so pri­kazali tudi fantje letnika 2005, vendar so najboljše koncne uvrstitve morali prepustiti sta­rejšim ekipam v skupini. Najbolj gladko so s sicer uglednimi nasprotniki pomet­li fantje letnika 2004. Odigra­li so sedem tekem in vsakic zmagali z visoko razliko v go-lih. Kljub gladki zmagi so se nadvse veselili ponovne osvo­jitve turnirja. Vec kot zasluže- Taki turnirji so nenado­mestljiva izkušnja za vse vpletene. Zmage, porazi, sol-ze veselja in žalosti, vse to je del igre. Fantje ne igrajo vsak dan proti nasprotnikom, ki jih ne razumejo niti besedice. Spoznavajo se med seboj in z drugimi ekipami. Na turnir­jih se tkejo nova prijateljstva in utrjuje se povezanost med igralci. Igralci se spoznavajo v drugacnih okolišcinah, in to je neprecenljiv nacin za krepitev timskega duha. Ce zmagaš in odneseš domov medaljo in po­kal, toliko bolje. Cestitke cisto vsem igralcem in trenerjem za izvrstno igro. Nov mojster karateja na Igu K onec starega šolskega leta je bil zelo uspešen za clana našega kluba Urbana Goloba, ki je uspešno opravil izpit za DAN pas in tako postal nov mojster kara­teja v naših vrstah. Še enkrat cestitke! Za boljšo tekmovalno pri­pravljenost pred zacetkom no-vega tekmovalnega obdobja v klubu skrbimo s treningi, ki so pretežno usmerjeni v razvoj telesnih sposobnosti. Nekaj tekmovalcev pa se je udeležilo tudi karate priprav v Termah Dobrna, kjer je cez 70 udele­žencev izboljševalo svoje ka­rate sposobnosti. Priprav so se udeležili clani klubov iz Celja, Oplotnice, Kozjanskega, Trbo­velj in Iga. Vsem želimo veliko tekmovalnih uspehov. Vabljeni v naše vrste V septembru in oktobru po­teka v klubu vpis novih clanov. Kot clani Karate zveze Slove­nije in Olimpijskega komiteja Slovenije vadimo tekmovalni olimpijski karate, ki bo prvic predstavljen na Olimpijskih igrah 2020 v Tokiu. Karate za otroke je prila­gojen starostni stopnji in je primeren za decke in deklice. Usmerjen je predvsem v razvoj gibalnih sposobnosti, koncen­tracije in spoštovanja do dru­gih, hkrati pa se otroci naucijo osnovnih karate elementov. Skozi igro razvijajo sodelova­nje s partnerjem, upoštevanje pravil, reda in discipline. Rekreativni karate za odra­sle temelji na osnovnih, teles-no gibalnih vajah v povezavi z elementi karate tehnike. Vad­ba je namenjena za izboljšanje telesne pripravljenosti, moci in gibljivosti. Pozitivno vpliva tudi na premagovanje stresa, povecanje samozavesti in obli­kovanje osebnosti. Primeren je tudi za ženske. Vec informacij najdete na www.karateig.com. Vabljeni! Mateja Breznik Sekretarka Karate-do kluba Ig Shotokan M oški balinarski turnir DU Ig, ki je bil pred­viden v petek, 16. avgusta 2019, smo morali za­radi dežja prestaviti na soboto, 17. avgusta. Balinarski turnir je potekal na balinišcu DU Ig pri gasilskem domu na Igu. Udeležilo se ga je 32 tekmo­valcev. Poleg treh ekip našega društva je sodelovalo še pet ekip iz naslednjih društev upo­kojencev: Polhov Gradec, Dra­gomer-Lukovica, Krim, Pod-pec-Preserje in BS Škrabec. Na Moški balinarski turnir DU Ig turnirju so nastopale triclan­ske ekipe s po eno rezervo. Pred zacetkom tekmovanja je prisotne pozdravil podpredse­dnik DU Drago Poredoš in jim zaželel cim boljše rezultate ter dobro pocutje pri nas. Sodnik turnirja Zlatko Krnjak je nato podrobno predstavil in pojas-nil pravila celotnega poteka tekmovanja. Sonce nas je moc­no grelo. Bili smo veseli, da so naši tekmovalci kugle bližali željenemu cilju kljub vrocini in tako je ena naša ekipa pre­jela pokal za 2. mesto. Pripra­vili smo tudi tekmovanje za naj bližalca. Najboljši bližalec turnirja je bil Tone Strelec (DU Ig). Po koncani prireditvi smo s pomocjo donatorjev in clanov naše balinarske sekci­je pripravili pogostitev, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Hvaležni smo vodstvu DU Ig, ki podpira športno dejavnost v našem društvu. Zahvaljuje-mo se tudi clanom PGD Ig, ki nam omogocajo nemotene tre­ninge na balinišcu ter prostor za sestanke in pogostitev tek­movalcev in navijacev. Prav posebej pa se zahvaljujemo Obcini Ig za sofinanciranje te prireditve. Ana Podržaj, predsednica Odbora za šport in rekreacijo Športni duh v ižanski obcini V si se iz dneva v dan bolj zavedamo pomena zdravega življenja, ka­terega velik del predstavljajo raznovrstne športne aktivno­sti. Vsakemu posamezniku se priporoca, da v vsakodnevno rutino vkljuci športno rekre­acijo, ki mu bo prinesla za­dovoljstvo in veselje kot tudi moc in kondicijo. Mi zagotovo spodbujamo rek 'dobro s ko­ristnim', saj povezujemo dru­ženje in športno rekreacijo. Tako naše športno društvo Fit Ig v sodelovanju s Kara-te-do klubom Ig Shotokan že tretje leto ponuja športne ak­tivnosti v obliki vodenih vadb, kjer v skupinah pod strokov­nim vodstvom zacenjamo in nadgrajujemo športno prip­ravljenost. Vadbe izvajamo ob vecernih urah v dvorani PGD Iška vas, PGD Škrilje in na OŠ Ig. Z nami pridno telovadijo že Vpis v novo vadbeno leto v KRG TiM P red ritmicarkami in telovadci kluba TiM je nova vadbena sezona. Tudi le­tos se bodo vadeci otroci ucili gimna­sticnih vragolij pod vodstvom Mojce Rode in Mitje Petkovška. Vadba bo potekala v vecnamenski dvora­ni OŠ Ig. Vec informacij o klubu najdete na stagram.com/krg_tim/. Prijave na vadbo pa krgtim.si, facebook.com/klubrgtim in in-nam lahko pošljete na info@krgtim.si. Ritmicna gimnastika: Gimnastika: PONEDELJEK CETRTEK 1.–2. razred: 13.15–14.00 3.–7. razred: 13.30–14.15 3.–4. razred: 14.15–15.00 1.–2. razred: 14.15–15.00 Plezanje v Zapotoku P o poletnem premoru bo plezalna stena v RTC Zapotok ponovno spre­jela mlade in malo starejše športne plezalce. Že vec let po­tekajo treningi, na katerih se plezalci spoznavajo z osnova-mi športnega plezanja. Vseslo­venska akcija Slovenija pleza zajema vsa slovenska plezalna društva, ki se ukvarjajo s tem zadnje case zelo popularnim športom, posebno po vseh uspehih naših reprezentanc zanimanje v Sloveniji strmo narašca. najmlajši v skupini Fit Malcki, ki je namenjena predšolskim otrokom. Osnovnošolcem nu-dimo plesne urice, mladini in odraslim pa že pravo zumbo. Za nekoga, ki šele zacenja biti športno dejaven, priporoca-mo intervalno vadbo HIIT ali peach booty plan, ki je name-njena predvsem oblikovanju nog in zadnjice. Za tistega, ki želi nekaj vec, ponujamo shape-boxing, kjer z boksar­skimi rokavicami pridobiva-mo kondicijo (miroljubno). Za bolj umirjen vecer nudimo tudi pilates in jogo, kjer se lah­ko sprostite po celem dnevu. Ker se morda moški spol bolj težko najde v zgoraj opisanih vadbah, imamo tudi za njih prav posebno vadbo, imenova-no Fit Men. Za vse, ki se še niste sezna­nili z našimi delovanjem ali pa ste na to že malo pozabili, ima-mo teden odprtih vrat v tednu po telefonu 041/410-340 (Špe­med 23. in 29. septembrom, ko la) in 031/717-349 (Alina).bodo imele vse vadbe brezpla-cen vstop. Vse urnike in do­ Aktiv inštruktorjev datne informacije najdete na Fit Ig Karate-do kluba Ig spletni strani www.karateig. Shotokan com, Facebook strani Fit Ig ali Klub za ritmicno gimnastiko TiM Treningi v RTC Zapotok se zacnejo v petek, 6. oktobra 2019, po urniku, ki je veljal v prejšnji sezoni. Starejši zacne­jo v cetrtek, 5. oktobra 2019, ob 20. uri. Za vse nove clane dobite in-formacije na tel.: 041/561-061 in 031/692-093 (Darko) Vito Cehovin, Društvo Zapotok DOERNER, Max - nemški slikar in restavrator umetniških del, KONSI - Kosovelove konstruktivisticne pesmi, ki so izšle v zbirki Integrali, PIAGET, Jean - pomemben švicarski razvojni psiholog Obišcite spletni portal Obcine Ig na: www.obcina-ig.si. Mostišcar 06 | September 2019 37 ZAHVALA Ob zadnjem slovesu najinega ljubega moža in oceta CIRILA RUPERTA iz Brežic, rojenega v Iški vasi, se spoštljivo zahvaljujeva tovarišu Stanetu Preskarju, predsedniku ZZB za vrednote NOB Brežice, za iskren in ganljiv govor, praporšcakom za spremstvo in poslednji pozdrav, g. Milku Veršecu, predsedniku Slovenskih castnikov Brežice, g. Janezu Žagarju, predsedniku ZZB Iška vas, g. duhovniku Klemnu Jagru za darovanje svete maše in opravljen obred, pevcem kvarteta Eros za odpete pesmi in gospodu za zaigrano žalostinko. Hvala pogrebnima zavodoma Brežice in Laško ter pogrebni službi Žickar. Vsem dobrim ljudem, ki so se prišli poslovit od najinega dragega Cirila, in vsem neimenovanim, ki sva jih srecali na najini žalostni poti, se spoštljivo zahvaljujeva za izrecena in pisna sožalja. Tvoji Ireni Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v ucilnici župnišca. Transakcijski racun župnijske Karitas Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoc ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). Zahvala dobrotnikom Ob pogrebu pokojnega Franca Viranta z Iga so svoj dar namenili za potrebe ŽK Ig, Janez Kastelic iz Staj, druži­na Šteblaj z Iga, Dragica Novak z družino, Cirila Virant z družino in družina Hafnar iz Vodic. Ob pogrebu pokojne Cecilije Ponikvar iz Staj so svoj dar namenili za potrebe ŽK Ig njeni otroci. Vsem dobrotnikom iskrena hvala in Bog placaj. Iskrena hvala tudi vsem dobrotnikom, ki pomagate s svojimi darovi in podpirate naše delo ter pomagate lajšati stiske ljudem. Župnijska Karitas Ig • OGLASI /////////////////////////////////////// ZOBNA AMBULANTA PRENADENT Draga 1, 1292 Ig GSM: 040 934 000 • estetsko zobozdravstvo, • protetika, • implantologija, • otroško zobozdravstvo, • brezbolec.insko lasersko zobozdravstvo, • zdravljenje parodontalne bolezni, • laserski dermatološki posegi www.zobozdravstvo-prenadent.si DOMACI PRIDELKI Povpraševanja obcanov po domacih pridelkih in izdelkih raste. Vsako sredo lahko od 8.30 pred Trgovskim centrom Kmetijske zadruge Ig kupite domaco zelenjavo kmetije Šimenc iz Bizovika. KMETIJSKA ZADRUGA Ig, z.o.o. Cenik oglasnega prostora v Mostišcarju Tip oglasa Cena v € (brez DDV-ja) CELOSTRANSKI: Zadnja stran 300 Notranja stran 220 POLSTRANSKI: Zadnja stran 165 Notranja stran 120 1/4 STRANI: Zadnja stran 100 Notranja stran 70 1/8 STRANI: 37 ZAHVALA 13 Cenik je potrdil Obcinski svet na 8. redni seji dne 23. 12. 2015. 40 Mostišcar 06 | September 2019 BOLŠJI SEJEM Sobota, 5. oktober 2019, pred Gasilskim centrom Golo. VABILO NA Prog je vec in vsakdo izbere primerno dolžno: - tek: 200 m - tek: 4 in 8 km - hoja: 500 m in 8 km Startnina: prostovoljni prispevek Prireditev ni tekmovalnega znacaja in bo v vsakršnem vremenu. Prireditev bo koncana s - kratkim kulturnim programom, - pogostitvijo in - srecelovom. Vabimo vas, da se nam pridružite in tako naredite nekaj dobrega zase in za druge! Organizira: CUDV Draga v sodelovanju z Obcino Ig Dodatne informacije: 031/792-131 (Lidija) • VABILA //////////////////////////////////////// • KOLEDAR PRIREDITEV ///////////////// 10. POZDRAV JESENSKIM KMECKIM OPRAVILOM • Prikaz kmeckih opravil in rocnih del • Otroške ustvarjalnice • Stojnice z domacimi izdelki • Gostujoca društva• Ljudski pevci Fantje z vasi iz Škocjana ob spremljavi citrarke Tanje Zalokar Dejavnosti so namenjene vsem obiskovalcem, da se v njih preizkusite in kaj novega naucite. Vljudno vabljeni! Društvo Zapotok SEPTEMBER Prodam gozd Zavod 2,5 ha v Strahomerju nad bajerjem. Gsm: 041/264-540 Mali oglasi so brezplacni in jih sprejemamo na naslov: Obcina lg, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig ali na elektronski naslov: mostiscar@obcina-ig.si. Rok za oddajo malih oglasov za objavo v prihodnji številki je 26. september 2019. 10.00 otvoritev sejma, izbirali boste lahko med izdelki domace in umetnostne obrti, kmetijskimi pridelki in izdelki, 10.00 - 16.00 ansambel Livada, 10.30 - 11.30 otroška predstava z najbolj znanim mackom iz Macjega mesta-Macek Muri, 11.30 - 12.30 otroška peka palacink pri stojnici ekološke kmetije Pri Šuštarju, priprava šmorna in praženega krompirja pri stojnici Jeraj, naredite si svojo sladkorno peno pri Fredijevi stojnici, Karate-do klub Ig Shotokan se predstavi 12.30 - 12.40 nastop plesne skupine TD Kurešcek, 12.40 - 13.30 srednjeveški šotor Gnezdo - delavnica izdelave srednjeveških kruhkov, 13.30 - 14.30 delavnica knjigotiskov na repliki Gutenbergovega tiskarskega stroja za otroke in odrasle, 15.00 brezplacen voden ogled po razstavi “Kolišcarji z Velikega jezera”, 15.00 - 17.00 vožnja s konjicki, SPREMLJAJOCI DOGODKI: 10.00 - 17.00 razstava gob in degustacija gobjih jedi (organizator: Gobarsko mikološko društvo Ig). V casu sejma bosta znani strokovnjakinji za zdravo hrano, Marija Merljak in Mojca Koman, predstavljali razstavljavce in povezovali prireditev. Pridružite se dogajanju, dan bo živahen, vesel, okusen in zdrav. 17.00 zakljucek sejma. Vabljeni.