Dr. Alois Pražak f- 89
Dr. Alois Pražak f.
v visoki starosti 81. let je dne 30. januvarja umrl na Du-naji baron Alois Pražak, ki je, skoraj osem let vodja pravosodnega ministrstva v Taaffejevem kabinetu, mnogo storil za dejansko ravnopravnost jezikov v justici, tako da mu vzlasti češki in slovenski narod morata gojiti trajen in hvaležen spomin.
Porodil se je Pražak dne 21. februvarja 1820. 1. v Ogrskem Gradišči na Moravskem. Pravoznanstvene študije je dovršil v Olomucu z doktoratom 1. 1844. ter na to vstopil v odvetniško prakso v Brnu. L. 1848. se je odlikoval kakor poslanec v dež. zboru moravskem in potem deloval v državnem zboru v Krome-
90 Dr. Alois Pražak f-
riži ob strani Riegerja in Palackega. L. 1850. je postal odvetnik v Brnu in kmalu zaslovel bodi po svojem znanji, bodi po svojem češko-narodnem delovanji. V ustavni dobi se je zopet popolnem posvetil javnemu delu v deželnem zboru in odboru moravskem, odnosno v državnem zboru, vedno prvoboritelj za pravice svojega naroda, vzlasti tudi za češko državno pravo. Ko so 1. 1874. moravski narodni poslanci znova vstopili v dunajski državni zbor, je najprvo dr. Pražak sestavil besedilo »pravnega zavarovanja«, katero izrekajo še dandades vsi, državnopravnega stališča držeči se češki poslanci. Pražak je tudi mnogo pripomogel k preobratu, da so 1. 1879. vsi češki poslanci prišli v državni zbor. Ni čuda, da je bil potem grofu Taaffeju delj časa desna roka pri skupnem delu na podlagi ravnopravnosti. Dne 12. avgusta 1879 so dra. Pražaka poklicali v Taaffejev kabinet za češkega ministra-rojaka, ki je potem dne 17. januvarja 1881 prevzel vodstvo pravosodja. Ta provizorij je trajal do jeseni 1888. L, ko jo grof Schonborn bil definitivno imenovan za ju-stičnega ministra. Dr. Pražak, od 1. 1882. baron, je ostal v Taaffejevem kabinetu še štiri leta brez portfelja. V avgustu 1892 pa se je vsled čedalje slabšega političnega položaja poslovil in bil imenovan za dopustnega člana gospodske zbornice. Za razvoj političnih stvari, vzlasti čeških se je živo zanimal do zadnjega izdihljaja.
Doba, v kateri je Pražak stal na krmilu pravosodja, je bila doba preporoda za slovensko uradovanje. Pomisliti je, da okoli 1880. 1. je bil slovenski jezik cel6 na Kranjskem skoraj popolnem izginil iz sodnih aktov. Pozabljene so bile starejše jezi-kovne;naredbe, pozabljen čl. XIX. o ravnopravnosti, — nasprotni politični sistemi sedemdesetih let, ki so imeli tudi v justici svoje odločne zastopnike, zadušili so skoraj zadnje kali slovenskega sodnega uradovanja. In koncem 1. 1880 se je zgodilo nekaj — vsaj za naše današnje pojme nečuvenega. C. kr. nadsodišče v Gradci Je slovenski končni odlok c. kr. okrajnega sodišča v Kamniku z dne 1. oktobra 1880, št. 6854, razveljavilo in okraj, sodišču zaukazalo, da mora slovenska istopisa končnega odloka od strank nazaj zahtevati in konečni odlok v »nemškem uradnem jeziku« znova dostaviti strankama. Vsled revizijskih re-kurzov obeh strank je tudi c. kr. najvišje sodišče z odločbo od
Dr. Alois Pražak f. 91
16. februvarja 1881, št. 1697, pritrdilo višjesodni odločbi in v »razlogih« poudarjalo, da morajo vsled §-a 13 obč. sod. r. vse sodne vloge in rešitve izdane biti v »deželnem jeziku«, da v kranjski vojvodini je pred sodišči brez izjeme od nekdaj samo nemški jezik veljal za uradni jezik in da jezikovne naredbe teh zakonitih razmer niso hotele in tudi niso mogle premeniti. Tedanji višjesodni predsednik vitez Waser je to vrhovno odločbo takoj z okrožnico naznanil vsem okrajnim sodiščem in posledica je bila, da so sodišča slovenske vloge vračala strankam
— nerešene.
Vsled interpelacije državnih poslancev in spomenice narodnih odvetnikov je minister Pražak najprvo izdal ukaz od 6. oktobra 1881, št. 15.537, s katerim je paraliziral prejšnjo Wa-serjevo okrožnico, češ, da navedena vrhovnosodna odločba velja samo za specijalni slučaj in da se je sodiščem tudi v prihodnje ravnati po jezikovnih naredbah iz leta 1862., 1866. in 1867.
Na to je izšel znani obsežni pravosod. min. ukaz z dne 18. februvarja 1882, št. 20.513 ex 1881 na predsedstvo višjega dež. sodišča v Gradci. Pražak sicer s tem ukazom ni dal bistveno novih navodil za slovensko uradovanje, a odločnost besede, s katero je zahteval zvrševanje prejšnjih jezikovnih naredeb,-je — presenetila in kmalu pokazala svoje dobre posledice. Nekaj časa so gotovi krogi mrmrali, a uvidevši iz raznih imenovanj, da minister Pražak s popolno objektivostjo resno teži na uresničenje slovenske ravnopravnosti, so obmolknili in začeli urado-vati slovenski, seveda, kolikor so morali. Tako je kolikor toliko pričela nova doba uradovanja.
Minister Pražak je še nadalje skrbel za popolnitev ravnopravnosti, žalibog da tudi z nedostatnimi ukazi. Med take šteje koj ukaz zopet na višje dež. sodišče v Gradci z dne 8.- aprila 1883, št. 4224 , ki pravi, da mora tudi višja instanca po zmislu jezikovnih naredeb skrbeti za to, da na slovenske vloge in v samo slovenskih pravdah dobi stranka intimat »po dotičnem okrajnem sodišči« v slovenskem jeziku. Iz tega je pa nastala praksa, ki se po vsej pravici še danes obsoja, namreč ta, da nadsodišče graško nalaga višjim instancam prevajanje višjesodnih odločeb!
— Nadaljni ukaz z dne 25. junija 1883, št. 9250, je pouzročil, da so državna pravdništva v področji graškega nadsodišča nas-
92 Književna poročila.
proti slovenskim obtožencem jela uporabljati slovenski jezik. Ukaz z dne 27. julija 1887, št. 12.118 je zapovedal slovenske zemljiškoknjižne spise, a ukaz z dne 11. junija 1888, št. 6556 slovenska oznanila v uradnih listih.
Posebej za višje dež. sodišče v Trstu je izdal ukaz od 27. maja 1886, št. 2668, ki graja dosedanjo prakso kazenskih sodišč nasproti slovenskim pričam in obtožencem in veleva zvr-ševanje §-ov 163 in 198 kaz. pr. r., nadalje ukaz z dne 13. junija 1887, št. 190, da je zemljiškoknjižne prošnje, ki so vložene v kakem deželnem jeziku, reševati v istem jeziku in tako tudi rešitve vpisovati v zemljiške knjige.
Bolj, nego ti in drugi manj važni ukazi iz Pražakove dobe pa je vplivala na zboljšanje jezikovnih razmer v naši domači justici »javna tajnost«, da je baron Pražak resen branitelj pravic slovenskega naroda. Po njegovem odstopu so se stvari vzlic njegovim še vedno veljavnim ukazom slabšale in konečno nevarno poslabšale, vzlasti na Spodnjem Štajerskem. Dela se zadnji čas na »status quo ante«. Da pa do tega ne pride, je in ostane zasluga dra. Pražaka, ki si je s svojo dejansko pravičnostjo postavil lep spomenik tudi v srcu slovenskega naroda.