•’	ß",. V	Oie .	''»«A
GospodarsKi in političen list za Koro^Ke Slovence.
Izhaja vsako prvo in tretjo soboto
v Kranju (tiska in izdaja tiskarna Iv. Pr. Lampreta v Kranju, odgovorni urednik Mirosl. Ambrožič)
Velja za celo leto 4 K in se plačujejo naročnina id in-serati naprej. Vsi rokopisi, pisma in druge pošiljatve naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo „Korošca“ v Kranju. Rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačuje ra enostopno petit-vrsto za enkrat 12 v, za dvakrat 18 v, 'za trikrat 24 v, za večkrat po dogovoru.
Posamezne številke stanejo 10 vin.
Štev. 8.	V Celovcu, v soboto, dne 15. aprila 1911.	Leto IV.
WBtt**BmaSSSKmam~ I—|	n	M.. ■■■■hlMMfegeeSyr . -jT-,- -f-jr?. -jMttgfigjffiiTnrar IV.Jg.MlI*	■■lgatF'jiL>VMÜT
Vsem sotrudnikom, naročnikom in prijatelj enj našega lista zeti
vesele
velikonočne praznike
Uredništvo in upravništvo.
Zanimiva porotna obravnava.
H.
Med tem pa je Btigr. Weis« klerikalnu zadružna zvezo popoBoma izmozgal. L. 1910 je bila tvrdka Palese in Kay ter tej zvezi dolina dvainpol m Uljana kron. Ko je marca mezeča Kajzer zopet na-pumpal Weil», mn je ta dal vlažno knjižic, g'aseCo ae na 310,000 K. S to navidezno . vložno kaj t co je tvrdka izvabila .od beneđke banke popolare 800000 lir posojila, v C irihu pa 300 000 frankov. 10. septembra 1910 je prižel krab. Tvrdka je napovedala konknrz. Tvrdka ima, dozedaj d( gnano, 1,392 461 K aktiv, 5,806.381 kron pa paziv.
Obtožnica zahteva, naj se Kajzer kaznuje zaradi goljuf je, katero je zakrivil s tem, ker je z navidezno vložno knjižico, glazefio ze na 350.000 kron, izvabil iz bance popolare 350.000 K, od Sporra v Crribn pa 300.000 fraakov. Obtožnica nadalje zahteva, naj se kaznujeta Kajzer in Palete zaradi krivde in zaradi slabega vodstva trgovskih knjig.
Kajzer je rekel, da ni nić kriv, ampak se smatra za žrtev poltenega hujskanja. Kajzer atoji civilno oblečen pred sodnijo. V svojem govoru je omenjal, kako nemenzko je ljubil otrok). Premo-gokep Samberg je kup 1 na prigovarjanje Palezr-jevo. Pravi, da ni, nič goljufal, kvečjemu da je lagal. Vede se pa prav arogantno.
D.žavni pravnik je izpral)val Kaj.erja dve uri. Ko ga je vprala', kje je denar, je Kajier odgovoril, da on tega ne ve, da pa to tudi ni njegova vtč, ampak komercielaega vodstva. Ravnateljev je bilo polno: v premogokopu en, v hotelu en, v pivovarni en. Državni pravdnih mu je očital, da je živel jako potratno in fino, kar je Kajzerja tako razžalilo, da je drž. pravdniku žogal s pestjo.
Palese je priznal kot komercielni voditelj, da se pri kreditnih operacijah ni prav nič spoznal. Seveda je rekel, da on ni bil komercielni vodja ter da o knjigovodstvu ne razume prav nič.
Povedal je, da je imel 1000 K mesečne plače, toliko tndi momignor Kajzer.
Priča dr. Zmetti je posredoval, da je dobila tvrdka od banke popolare na ono dozdevno vložno knjiž:co 300 000 K posojila, on ja rekel, da je bil prepričan, da je bil denar tudi v resnici naložen. Ravnatelj te banke dr. Z 9,ni in on sta smatrala Kajzerja za bogatina in sta si msila, da je bil denar pri zadružni zvezi deponiran, in da je imel la radi tega težkoče, ker ni mogel denarja dvigniti pred 31. decembrom.
Prokurist tvrdke Miar ch je bil tuli prepričan, da je b l,denar vložen na ono kijižco. Ta priča je tndi izpaveda', da je v klj gah bila velika zmešnjava.
Senzacijo je vzbujala izpoved priče Raucha, ki je posredoval v Curihu, da je tvrdka dobila na ono knjižico 300 000 frankov, M igr. Kajzer je priiel k njemu, da je na knjit'co vložen neki fond za sirotiimco v Feldkirchnu. Izrecno mu je Kajzer izjavil, da je knjižica njegova last.
Upravitelj konkuune mase dr. Domenik je izpovedal, da je en milijon aktiva in 7 milijonov pasiva. Konkurz je povzročilo društvo sv. Jožefa, ki je zahtevalo, naj se intabulira neki dolg t znesku 200 000 K, končno se je pa izkazalo, da to droltro sploh ni imdo ničesar terjati in da je bila ta postavka f ngirana, ker je hotela zadružna zveza reiiti, kar bi se moglo le resiti. O miloda-rih za sirotišnico je izpovedal, da se je' vsako leto jzelo kak b 100 000 K od teh m lodarov ter vtaknilo v podjetje. Spl*h pa ni bilo n<kakh zapiskov.
Tvrdka je sklenila s sktf <m Kahnom pogodbo, vsled katere bi imel Skzf neke dohodke od pre-mogokopa. Ca bi bi) pa podjetje pasivno, tedaj bi moralo podje'je nosti to Škodo. I'.kazalo se pa je, da je bilo podjetje od avgnsU pa do 1. novembra za 27 000 k'on pzsivno. Ii teh 27 000 K zahteva Škof.
V Ljubljani so imeli depot za pivo, ki je obstojal poldrugo leto. Prodalo se je 780 hektolitrov piva ter izk^pilo 23,000 kron. Oaratoih
■troskov je pa bile 27.000 K. Bilo je 4000 v deficita. Ravnotako je bilo v Celju in Gorici.
Zaslišani so bili že razni izvedenci, ki so izpovedali neugodno za oba obtoženca. Podgorc je izpovedal obtežilno za pobeglega monsignora Weissa. Zaslilan je bil tudi dr. Brejc.
* * *
Ob velikem navalu občinstva so porotniki potrdili vprašanja o goljufiji in krivdi. Kajier je bil obsojen na dve leti težke ječe, poostrene Z enkratnim postom na mesec, Palese pa na Sest tednov ostrega zapora, poostrenega z enkratnim postom na teden.
Prizori iz ljudskega štetja na * Koroškem.
V Beljaka so na poslednjem ljudskem Štetju našteli 57 Slovencev. Kdor prebere nastopne vrstice, mu bo takoj jasno, zakaj so jih toliko priznali; visoko jih bo čislal, izkazali so so ob tolikih za-prskah prave junake.
Kiko so zaradi slovenščine pestili neko trgovko, ■vedoči dvogovor, ki ee jo vrlil dne 6. sulca t. I. med njo in mestnim uradnikom, ko je bila pozvana predenj. U.: «Vi ste navedli občevalni jezik sle-veiukiP» — T;S «Da.* — U.: «Kako toP* -*• T.: «Zato ker aem Slovenka in govorimo med seboj le slovensko.» — U.: «V svoji trgovini vendar ne govorite slovensko.» — T.: «Tudi slovensko.» — U.: «To ni res.» — T.: «Pa je res.*
—	U,: «Sam sem že bil nekoč v vasi prodajalni in vi ste z menoj govorili nemSko.» — T.: «Zakaj ne 1 Ko pridejo Neme5, govorim nemSko, ko pridejo Slovenci, govorim slovensko. V nali trgovini se govori prav toliko elovensko, kakor nemško.» — U.: «To ni res; to v Brijaku se v prodajalnah ne občuje slovensko (windiscb). Kako go-gore z vami, kadar greste kaj kupovat P» — T. : «Jaz ne . hodim kupovat.. Moj .materni jezik je slovenski, nemško niti dobro govoriti ne znam.»
—	U.: «Tu ne gre za materni jezik, nego za občevalni jezik, mi je dolžnost poročati o tej stvari okrajnemu glavarstvu in otegne vas zadeti kasen do 40 kron — po tem in tem paragrafu zakona.»
—	T.: «Moj občevaini je prav toliko slovenski
PODLISTEK.
V+lllca noč.
V čitalnici se je zbrala na Veliko soboto trika elita kakor že par let ia zopet je bil izmed vseh najzabavnejsi in najveseiejli dr. Kržan.
«No, sedaj pa nam povej, ko si že parkrat obljubil, za kaj ti je Velika noč tako pri sren!»
Dr. Kržan je povzdignil kotarjc, izp 1 na du-lek in izpolnil prošnjo sodniku Radetu z zadovoljnim nasmehom.
«No, da vam ustrežem, naj bo, dati je to čiste navadna zgodba, pravzaprav tako neznaten dogodek, da skoro \al vreden spomina, a jaz se ga spominjam z veseljem, ker'mi je bil v gotovo rešitev. Če bi se ne zgodilo, kakor se je, in za fc*r pojem hvalo vsem svetnikom, kar jib je v pratiki, bi bil danes oženjen pulčobnei.»
Nato je srknil dvakrat iz kozarca in nadaljeval: «Pred petimi leti sem stradal na Dunaju kakor jih strada mnogo Se dandanes za ta prekleti nič, ki nam ga nudi življenje, zakaj, takrat sem bil mlad, zaljubljen v vse dobro iu lepo, a naj-
bolj v svojo Angelo, ki sem jo moral pustiti v domovini. No, in ljubil sem tisto dekle bolj, kakor veren kristjan posmrtno (zveličanje, sanjal sem o njej vse dni in vse noči in bil morda več bolan zaradi njej kot zaradi lačnega želodca. In seveda, ljubila me je tudi ona zelo .. . Pisma so prihajala, mokra od njenih solz, in ko bi prekoval vse poljube, ki mi jih je pošiljala, v svetlo zvezde, bi ne bhtalo na nebu niti za palec temnega prostora. Tako je bilo z nama in jaz sem presedel z veseljem pri 'knjigah cele noči, samo da ji zagotovim srečno bodočnost, Ko bi se mogel povspeti do cesarja, bi se gotovo tudi odločil za kaj takega, samo če bi zahtevala ona, pa naj bi me stalo Se toliko in toliko trpljenja 1 Tako je, če je človek zaljubljen in močan v enaki meri. Kaj je torej čudno, če sem hotel svojo Angelo za piruhe vedno s čim razveseliti. Iu zato sem zbiral skozi vie leto desetice ib jih metal nalašč v zato pripravljeno skledico, vsak vinar, ki sem ga mogel prihraniti, sem položil kupčeku in če se je nabiralo le prepočasi, sem parkrat opustil večerjo, drugič zopet kosilo ali zajutrk in z veseljem sera prešteval včasih zvečer, koliko sem že prihranil, ätel sem in Stel
in ugibal, kaj bi ji mogel kupiti za tiste kronice a vse se mi je zdelo preskromno in naposled sem si naložil davek celo na tobak in prihranil tako zopet vsak teden par vinarjev več. Težko se ja bilo premagati in hoditi s praznim želodčen?,, ko ■o počivale doma v skrinjici srebrne kronica, a misel, da razveselim za piruhe Angola s tem ali onim darilcem, mi je bila trdna opora, da sem vslrsjal. Prejšnje leto sem ji kupil prstan s tremi dragocenimi kamni in bila ga je vesela, da se mi ni mogla dovolj zahvaliti. Tisto leto pa sem se namenil, da ji kupim zlato zapestn'co, zato sem hranil na vse kriplje in načine. Mnogokrat sem živel cel dan samo ob kruhu iu vodi iu to je bilo tudi največ vzrok, da sem na pomlad tisto leto obolel. Počutil sem se tako slabega, da sem komaj lazil k predavanju, oči so mi pečale, da sem se naposled odločil, peljati se domov Se pred velikonočnimi počitnicami. Angeli nisem pisal ničesar o mojem prihodu, hotel sem jo presenetiti. Kupil sem ji zlato zapestnico, katero sem ji hotel izročiti za piruhe lastnoročno. Tako sem se odpeljal proti domu, vesel, poln hrepenenja, dasi sem bil ves nadležen in bolan.
kakor nemški. Zapišite torej obfievalai jezik *lo-Teasko-nenški». — U.: «To ne gre. Ta je le en obsevalni jezik in sicer nemški».
Svoboda, kje si F Nekdaj so devali aa letalnico nedolžne žrtve. Telesna tezalnica je odprav-Ijena, nikakor pa ni zatrta duševna klada, dokaz gorenja muSitev. V nebo vpije tako ravnanje z ubogo Slovenko zato, ker ni zatajila svojega dragega materinskega jezika. Oaa niti slutila ni, zakaj so jo klicali na magistrat in mrzel pot jo je od strabu in razburjenja oblival pri zaslišanju. Ko je prišla domov, je jokala in f njo mati. Jokala je, ker je bila pod težo groženj primorana izdati m zatajiti svoj jezik ...
V «Slov. Branik» zap. R. B.
Narodne zadeve.
Koroški nemški učitelji so ubrali prave strune, da izsilijo izboljšanje plač. Sklenili so namreč, da isstopijo iz vseh društev ter odpovedo časopise, ako se jim plače ne izboljšajo. Kaj pa bi bila nemška bojna društva, kakor Schal veram in Südmarka brez učiteljev, kje bi bila nem Carska propaganda na deželi brez sodelovanja učiteljev odpadnikov. Zato je skoraj gotovo, da se Ustreže njihovi zahtevi.
V	Gllnjah pri Borovljah službuje učitelj g. Triul, si ae je kazal Sioveuca. Ker so ga za-raditega izključili iz okrajnega učiteljskega društva, upadel mu je pogum ter se izgovarja sedaj v «Neue Freie Presse», ćeš, da je uvidel svojo zmoto ter bo v bodoče držal kolegijalnost. Upajm i, da s tem g. T. še ni utkočd v aemčurski tabor, temveč se ■u oglasi narodni ponos. Trd in neizprosen bodi pravi značaj. Tudi g. nadučitelju H ir vata se je zgodilo enako v Ziljski dolini, a taka nemška nestrpnost je šele prav zbudila njegov jekleni narodni značaj; rajši je postal pregnanec m mučenik, kakor da bi zatajil svojo narodnost. Čast takim značajem I
V	Borovljah je vsak 10. nemški prebivalec član Sü (marke.
Borba za nemško pridigo v boroveljski cerkvi na Korotktm je končana. Podlegel je častiti tupoik g. Anton Klemenčič, ki je bil vedno neizprosen bojevnik za pravice slovenskega jezika ▼ cerkvi in v šoli. Njegov kapelan g. Jao. Katoik naznanja v «M ra» med drugim, ds se uvede v imenovani cerkvi mesečni nemški govor, in sicer bo pridigal vselej po maši.
Slovenščina na celovškem kolodvoru. Več slovuu.sih mladeničev iz Kotmare vasi je prišlo v Cmim c na kolodvor, da bi dobili vozne listke do Smče vesi. Zahtevah so jih slovensko in se jim je bize postreglo. Uradnica se ni več izgovsrjala, da ne sna slovensko, kaker prej tolikokrat. Slovenci, zahtevajte vozne listke povsod na slovenski zemlji v slovenskem jeziku!
Občinske volitve. V torek, dne 28. sulca t. 1., so se vršile volitve za občino Rikarjaves. V vsi h treh razredih so bili izvoljeni soglasno vsi naši odborniki. Nasprotniki se niso volitve udeležili
Kako dobro se še spominjam tistega večera, ko sem se pripeljal v Ljubljano. Hladno je bilo, akoro mrzlo. Ulice so bile blatne in poste. A kaj sem se brigal jaz za vso puščobo, ki se je vlačila po ulicah! Napotil sem se naravnost na njeno stanovanje, a je nisem našel doma. Zato sem krenil po mesto, da jo morda kje srečam.
Ravno me je ustavil nek znanec, ko jo zagledam ha drogi strani ceste v spremstvu nekega pustolovca. Čudno se je moral izpremeniti tisti hip moj obraz, ker celo dotični znanec je opazil to mojo nenadno razburjenost, ko je videl kam blodijo moji pogledi, se je nasmehnil skoro zlobno : «Ah, saj sem že slišal nekaj», je dejal, «da sta si s tisto stvance precej bližnja. Beži, beži! Vsak dan jo vidim s kakim gizdalinom.»
«Lažel», sem mu siknil v obraz in bil sem tudi prepričan, da Isže. Ali lagal ni. Se tisti večer sem se prepričal o njeni nezvestobi. Vršalo mi je po glavi in bodil sem iz ulice v ulico, dokler nisem ostal na mosta in se zasmejal sam sebi. Segel sem v žep in zapesnica je sfrčala v vodo.
Tako, dragi moji, aem bil ozdravljen in s Angelo ae nisva videla nikoli več, ali velika noč mi je še vendar vedno v dragem spominu.
prej so imeli 6 odbornikov, in sicer je bil njihov prvi razred. Naši kandidatje so dobili lepo število glasov, in sicer v tretjem razredu 69, v drugem 23 in v prvem 15 glasov. Ta volitev je dokaz, da je naše ljudstvo dobro in na slovenski strani, ako ni med njivi kakega nemškntarskega hujskača. Volilci so pokazali tudi svojo narodno požrtvovalnost, ko je g. Jožef Rutar pobiral med njimi za «Društveni dom» v Zttari vesi. Nabrala se je precej kronic.
Volilno gibanje.
2a kandidata slovenskega volilnega okraja je bil na zanpnen shoda dne 2. L ■. v Celovcu soglasno In z velikim navdušenjem proglašen deželni poslanec, g. Franc Grafenaner.
Shod zastopnikov le tudi sklenil, udeležiti se volilnega boja na celi črti z največjo živahnostjo.
Dopisi.
Borovlje. V. «Miru» št. 11 z dna 18. marca t 1. izkuša «u kaplan J*nez Katn>k prati; pa zamo-morec baj pere svojo čroo kožo kakor hoče, belo opral se vendar nikoli ne bo; tako tudi kaplan madeža, ki si ga je vsekal s svojo brezznačajno, obrekovalno in sumljivo gonjo proti župoiku pri tkrfu, katero pa ostro obsoja vsak trezno misleč človek, nikoli izbrisal nfe bo. Kako vendar ta človek. kot katehet osmo božjo zapoved in krščansko ljubezen do bližnjega otrokom v šoli razlagal Ci pravilno, se mu vsak otrok v obraz lahko smeji. Kar se tiče iskanja pomoči pri županu m zatekanja pod okrilje nemškutarske in svobodomiselne stranke, katero mu kaplan v svojem odgovoru predbaciva po receptu nasprotnih časnikov, ne omenim dalje, ker je itak vse neresnične in slagano, kakor je žopmk že sam izjavil v «Mira» It. 12 Zsnimiv je le dostavek: «Toda prišel je prepono». Da, prepozno! Ko bi škof ravnal v tej zadevi, kakor zahteva pravičnost in zdrava pamet, bi se uresničil pregovor: «Kdor dragemu jamo koplje, aam v njo evokne», in kaplan bi kakor kafra iz B sr o valj izgini. Proti koncu svojega odgovora v «Miru» še posmehljivo .omeni kaplan: «Da je «borovakim gospodom» samo žal za svojega dobrega, mirnega in tolerantnega župnika». Vprašam, komu pa bod« tal, ko bo enkrat kaplan Janez Katnik is Borovelj frkail, zrel je te dovolj. Največ, mislim, bode žalovala ista oseba, katero je čamik «Freie Stimmen» s dne 20. februarja L L imenoval «Primadona». Gitovo bodo tudi grenke solz« za njim pretakali tisti trije možaki, kateri so s prošnjo za nemško pridigo romali k škofa. Slovenec prosi ss nemšzo pridigal Ja za počt! la kdo so ti možaki? Poglejmo si j h. Prvi, takorekoč četovodja se imenuje Skamen, c. kr. sodmjski sluga; za ojim pncaplja drugi, po imenu Bist, tudi sluga «a strokovni šoli, in ker vse dobre reči so tri, še tretji maojkati ne srne, in ta je E sen-berger, zopet sluga, m sicer občinski, obenem pa Se navrh policaj. U če bi to trojico kak nepored-net oviral na tem težavnem usodepolnem pota k škofa, mislim, bi Eisenberger kot policaj potegnil meč in kakor PnUr po Malha mahnil po nepo-rednržu. Tedaj te tri sluge 1 — Sami velikaši, «privandraoi» v Borovlje I — Mogoče, da se bo po kaplanu še zasolzil eden ali dragi tistih jn-
Vinko:
Vrnitev.
. ■. to	■ •	■ -	■	• •* ■ ■
Pomlad se je vračala v deželo, solnSni žarki so ogrevali zemljo, ki je že izgubila popolnoma svojo belo odejo. Travniki so že zeleneli in pokazale so se že znanilce pomladi: zvončki in vijolice. Tudi drevje, po katerem so veselo poskakovale drobne ptice, je že začelo zeleniti.
V mali sobic'1 dvonadstropne hiše, stoječe blizu malega gozdiča, je ležal bolnik, ves prepaden in ubog. Bila ga je že skoro sama kost in koža; vendar pa se mu je poznalo, da je fe mlad. D&, mlad je bil Ciril, šele petindvajset let mn je bilo in ravno v tej lepi mladeniški dobi ga je zalotila bolezen in polotila v postelj, is katere ne bo več vstal.
Tiho je bilo v sobi. Pri postelji je sedela njegova sestrica in pletla nogavice. Rada bi smuknila tja ven pred bito ali dol k jezeru in ae poigrala nekoliko s dragimi deklicami, toda morala je biti pri bratu, da mn je lahko hitro postregla, ko bi kaj potreboval. Molčala je kot je molčal brat Ves utrujen od močnega kašlja bi rad zaspal, a ni mogel. Obrnil se je in pogled mn je ušel tja ven v bajni svst. Mikalo ga je ven v prirodo, hotel je vstati, vzdignil se je, takoj pa je sopet
nakov, ki so imenovano prošnjo podpisali. Hudomušni ljudje pravijo, da sta to iz same hvaležnosti storila tndi dva dobro njena pilija. E len izmed teh pa že salamensko svojo sivo brado suče in vije semintja, če ga kdo na to junaško delo opomni. Ako bi Jari s pašo še uhajal, bi gotovo
0	teh dveh zapel: «Sta moža dobro rejena; ae potita in skrbita, da le kaplanu prav storita, pa vendar maščobe pri tem ne zgubita».
Borovlje. V nedeljo, dne 9. L m. je bil prvi občni zbor boroveljskega «Wirtschaftsvereina», in pri tem zborovanju so se vršile jako zanimive stvari, katere kažejo korumpirani «W>rt<chafti-vereio» v pravi Inči. 2a dejstvo, da je bil pri tem zborovanju ustanovitelj in največji dobrotnik tega podjetja, znani S man R., ix/avnatelj, izbacojen iz odbora, da daleč sklepati. Nemškutarji seveda pravijo, da je bil radi tega izključen, kit je h:tel vse sam komandirati, jaz pa mislim, da nisem napačno zadel, ko pravim, da co ga samo radi tega irkljn • čil<, da bi mogoče dobili potem tudi uradnike Vajglovih tovarn na svoje limanice, ker sedaj se baje radi B mana ne upajo pristopiti k «Wirtscb.-Vereinu». No, ta je zopet ena originalna nemšku-tarska. Diug:č imajo tako bilanco, ki kaže celo 66 kron čistega dobička. O tem kaj dalje govoriti, se mi zdi popolnoma nepotrebno, kajti to ve itak vsak otrok v Borovljah, da je mogoče čisto kaj nasprotnegi.
Borovlje. (Zakaj nas pogledate?? Bi-man A Kom j!I) Pred 14 dnavi, to je bilo 2. t. m., je bila v ljudski soli v Borovljah protestaotovsk« maša, h kateri so prišli vsi protestantje korpira-tivno tudi iz okolica, io vendar j h m bdo toliko, da bi porabil pri štetju prste ooeh rok. Mad vsem temi ni niti enega domačina — razen Vo leja, ki so ga i<to nedeljo blago do vili in mu dali ima B>y-tažar — in zakaj se pripasti tem pritepemm tujcem vse, česar si izmislijo? Borovčiči, bratje, ali imate še vedno zavezane oči, ostanimo in povejmo tem prtepencam, da smo na svoji zemlji svoj gospodll Kako pridemo mi do tega, da nas komandirajo tujci, povsod prognani, poseono pa Sraan, v Tržiču izpiskan; torej Kranjc ga je zapodil, in naši nemškutarji ga postavijo za častnega občana ie predao so ga videli. Sedaj mu dajo «oberko-mando» čez šolo, ki smo jo z velikim denarjem sezidali in še sedaj plačujemo visoke davke za ta zavod. A nemara zato, da bodo ugaojali prevzetni tujci svoje komedije v tej šili. Kje pa smo? Sv. maše se opravljajo v cerkvah, ne pa v ljudskih šolah, sploh je pa Vam za mašo toliko, kakor nam, gre se ie za to, da se zvirate iz same prevzetnosti, ker se Vam predobro godi. Bunan, tebi pa povem resno besedo, katero si lahko doma na steno obesiš: brcat so te začeli tvoji ljudje, nadaljevali in končali bodemo mi.
Borovlje. V Borovljah stanujoči bivši trgovec s mešanim blagom Juri Schalter je izginil pred dvema tednoma. Rekel je, da hoče iti poslušat proces Kay >er-Palese in se je peljal baje v C novec. Oi tedaj ni prišel več nazaj, pač pa se je izvedelo, da teče proti njemn preiskava zaradi nravnostneg« pregreška, vsled česar je stlo verjetno da jo je pobrisal pred kaznijo.
šmarjeta v Rožu. Žalostna vest se je raznesla v nedeljo, dne 9. t. m., po naših vaseh, da je umrla prva koroška doktorica, dr. Marija Salar, rojena Sušnik. Rajna je bila' res izvanredno pridna in požrtvovalna, m le ujme štadge, za katere se je preveč zavzemala, so ji pripeljale tako naglo smrt. Izrekamo vsem sorodnikom in poseono materi globoko sožalje.
Llpalja vas. (Izprememba posadke.)
01	leta 1967 je bila nastanjena v poleta h mesecih v L palji vasi vedoo 1. stotnija dom. pešpolka št. 4. Sedaj so prestavili to stotnijo v Lužnico,
padel nazaj na postelj, kajti bil je preslab, moči mu niso več dopuščale. Hotel je sopet zaspati, a tndi sedaj ni mogel, mižal je in tiščal oči skopaj, toda zaspal le ni. Začele so se mn prikazovati pred očmi različne slike; sedaj se je izpre-bajal ob jezeru z deklico, zdrav in čil, sedaj zopet •e vozi v čolnu po jezeru in prepeva vesele pesmi, sedaj mu je slikala domišljija kaj drugega.
In ko tako gleda Ciril v domišljiji samega sebe, vsega zdravega in čilega, stopi v sobo pismo-nota in izroči Marici pismo za Cirila. Sestrica da brata pismo, ki ga odpre, misleč, da mu piše kak prijatelj, ki mu želi kmalu zdravja in svidenja v mestu. Toda, kako se Ciril začudil, ko zagleda, da je to pisava ženske roke.
^Vendar, vendar se je spomnila c aase,» je govoril polglasno sam pri sebi. «Oh, kako so bili srečni časi takrat, ko sva se izprehajala po stezi ob jezera in ko se je revica utrudila, sedla sva na bližnjo klop in se pogovarjala, kramljala sva in si slikala gradove in slate dneve v bodočnost. Bolna je bila takrat, bolna, kakor jaz sedaj, a sedaj ss vrne zdrava z juga, kamor je odšla čez zimo s starši. Toda saj bodem jaz tudi ozdravel, da se le vrne ons, ki jo tako neizrecno ljubim. Ko bodem okreval zopet toliko, da bom šel lahko s postelje,
ker so bili v Lipalji vasi prostori za vojsitro že preslabi. Kako je mogoče, da se občinski sret v Lipalji vasi ni potrudil, da si ohrani vojaštvo, od katerega je imela občina vendar kolikor toliko dobička, je naravnost neumljivo.
Škofiče pri Celovcu. Zgorela je biSa in gospodarsko poslopje posestnice Marije Riedl z vsemi pripravami in vso opravo. Samo živino je mogla posestnica rešiti. — Vzrok požara je popolnoma neznan; škoda je precej velika in le deloma krita z zavarovalnino.
Prihodnja fetavllka izide dne 6. majnika.
Svetovna politika.
Valitve v poalaniko iboralco so sedaj uradno razpisane na dan 13. junija, ožje pa za 20. junija. Zbornica se snide dne 20. julija.
§ 14 Wiener Zeitung objavlja budgat in provizorij na podlagi § 14. Provizorij je določen do konca 1.1. Obenem se pooblašča vlada, da sme najeti v tekočem računu posojilo 76 milijonov K.
Coikl narodni nvot je sklenil pozvati vse stranke, naj bi pri prihodnjih vol.tvah sklenile med seboj premirje in si razdelile volilno delo tako, da ostane število mandatov vsem strankam nespremenjeno, zato pa naj bi stranke z združenimi močmi se borile za mandate na meji proti Nemcem. S tem bi bilo prihranjeno mnčgo denarja in truda, mnogo boja in sovraštva in bi tak kompromis te pripomogel k dobri stvari in skupnemu postopanju. Tudi moravski klerikalni Hlas in NaSi-nec piSeta v tem smislu. VpraSauje je seveda, če bodo vse stranke s tem zadovoljne. Tudi je vprašanje, če bi bilo tak mir odobravati s političnega stališča. V narodnem oziru bi bil gotovo koristen, dasi se najbrže ne bo dal izvršiti.
Revolucionarno gibanje v Albaniji. V Albaniji m nikdar miru, ta dežela je vedno v nekakem revolucijarnem gibanju. Albanci niso plačevali skozi stoletja Turčiji nobenih davkov ter so bili prosti vojaške službe, umevno, da se sedaj ne morejo privaditi novih razmer. — V Albaniji je izbruha la zopet vstaja. Turčija mobilizira ter pošilja vedno več vojaštva proti Albancem. V Skoplje je poslanih 15 azijskih bataljonov. V Skadar so odposlali topove m mitraljeze, 6 azijskih bataljonov je namenjenih v Skadar. Čete ustašev naraščajo, položaj je vedno bolj nevaren. Albaaske čete so udrle proti mestu Tuši; vojašnico so zažgali. Prišlo je do krvavega boja. Vojaštvo se je moralo umakniti. — Ustašev je baje okoli 15.000. Gorsko prebivalstvo ■e pridružuje revoluciji. Ustaške čete mariirajo proti Skadru.
Ma L albam so dobili novo ministrstvo. Listi javljajo, da je odločno protipapelkega vladanja. Ministrstvo bo slasti glede šol m zakona v liberalnem tiru.
Kalija Ib Kltajiko. Kljub temu, da ja Kitajsko ugodilo vsem ruskim zahtevam, je položaj na daljnem vshodu zelo resen. V Mandžuriji se baje razvija zelo opasno protnusko gibanje, ki zavzema od dne do dne večje dimenzije.. Ruski podaniki, ki šive v Mandžurji, beže trumoma nazaj v ruske pokrajine ter pripovedujejo, da se pripravlja ua severu in na zapadu boksersko gibanje. Kitajci hočejo baje preprečiti uvoz živil, posebno pa mesa, žita m klavne živine v amnnke pokrajine ter na ta način preprečiti aprovizacijo teh pokrajin in ruskih kolonij.
Ropakllkauko gibanj* * v Španiji Po vsej
državi je opažati nevarno republikansko gibanje. Republikanska propaganda se širi prav opasno zlasti med vojaštvom. Kralj Atfons seje nenadoma vrnil iz Zofije v Madrid. Zatrjuje se, da je stališč) kabineta Gsnalejas močno omajano.
T ipaukam drlainom iboiu so začeli razpravljati o Ferrerjevem procesu. Republikanski
tedaj se bode začelo zopet ono življenje, kakršno je bilo prej, ko je bila še doma; tedaj bom jaz tudi ozdravel, samo da pride ena. Ob, Ida 1 Ida I. Kako te težko pričakuje tvoj Ciril !*,[,
Vznemiril in utrudil se je bolnik, zaspal in zasanjal je sladke sanje o Idi. Šele drugi dau, ko je solnce stalo že blizu poldnevu, se je prebudil in čutil se je boljšega in tudi zdravnik, ki ga je prišel obiskat, je dejal, da bo kmalu okreval.
* # * *
Deževen dan je bil, ko se je kočija ustavila pred hišo, kjer je k žal Ciril. Z nje je stopila mlada ženska postava in odhitela naravnost proti Cirilovi ■obi, ki pa je oddnedodne le bolj hiral.
«Ciril 1»
«Idal Si se vendar vrnila?»
«Da,» se je začulo iz sobe in zatem le par lahko govorečih bešedi in nato še glasen krik in vse je utihnilo; le polglasno ihtenje je odmevalo po sobi.
Grez dobro uro pa ae je oglasil mrtvaški zvon in naznanjal, da se je zopet vrnila duša trpina k svojemu stvarniku...
poslanec Seriano je izvajal, da ima ta razprava namen, zahtevati revizijo procesa zoper Ferrerja, ki je postal nedolžna žrtev grozovite pravne zmote. Razprava je zelo živa in zanimiva. Udeležujejo se je najuglednejši poslanci, ki razkrivajo, s kakšnimi podlimi spletkarijami se je vplivalo na sodišče.
Proti republikanki portugalikl vladi se neprenehoma snujejo zarote, toda dosedaj brez vsakega uspeha. — Kraljev grad v portugalskem letovišču Casae bo vlada izpremenila v javni hotel.
Gospodarska vprašanja.
Higijena selskih stanovaiišč.	Dalje.
3. Stanovanje mora biti zračno.
Omenili smo že, da vlažno stanovanje že samo po sebi ne more biti gorko. Vlažnost pa je tudi kriva, da stanovanja niso zračna; ker namreč vlažno stanovanje ne more biti gorko iu ker kurjava mnogo stane, zato zračimo stanovanje kar najmanj, da ne zapravimo Se več od te malo gorkote, kolikor se je še v sobi nahaja. Tu se jasno vidi, kako iz ene napake pri zidanju izvira druga, in kako po premisleka in dobri volji, ustrezajoč enemu higijenskemu pravilu, izpolnimo tudi druga.
Zrak v sobi kvarijo pred vsem stanovalci iu njihova opravila. Kakor znano, izločujemo pri dihanju ogljeučevo kislino in vodene pare. Tudi k gorkoti prispevamo z dihanjem kakor tudi z izpa-rivanjem iz telesa in obleke k razširjevanju različnih vonjev. Po človeških opravilih v stanovanju je mogoče nemalo pokvariti zrak, kar se godi tudi po prahu, dimu in plinih pri prometa, kurjavi ter umetni razsvetljavi.
iz tega spoznamo, kako nujno je od časa do časa prezračiti stanovanjske prostore, ker zrak, če ni čist, če je dimen, prašen ali smradljiv, nikakor ni pripraven za dihanje.
Ze pri razmotmanju o higijeni krčem amo omenili, kako »a o se skrbi na deželi za zračenje stanovanj. Na to dejstvo se opira oni zoaoi odgovor učenca, ki je na vprašanje: «Z »kaj je zrak na kmeth splošno dober?» odgovoril: «Ker kmetje ne odpirajo oken!»
K že naštetim okoličinam, ki kvarijo zrak, se pridruži v veliki meri tudi to, da so kmetska stanovanja v vseh smereh premajhna. Jzsno je, da se zrak tem prej skvari, čina ožje in nižje je stanovanje. Najmanjši zračni prostor mora biti v sobah za posameznike vaaj 10 kubičnih metrov. V otroških spalnicah mora biti za vsakega otroka 5 n.' zraka, v spalnicah za odrasle za vsako osebo najmanj 10 m1.
Jako mnogo kmečkih kakor tudi delavskih stanovanj po nemških in v industrijskih krajih ne odgovarja tem higijenskim zahtevam niti zdaleka, česar direktna in najžalostnajša posledica — da o drugih ne govorim — je vedno razmnoževanje jetike, osobito pljučne jetike. Rešitev stanovanjskega vprašanja pa omejitev jetika sta trduo združena.
Kako prezračimo stanovanje?
To je mogoče na razne načine. Najenostavnejše zračenje je, če odpremo okna, da tako spustimo slabi zrak ven in odpremo vhod dobremu zraku. Ta način je ob času slabega vremena in bude zime težko izvedljiv, ker se ljudje preveč boje prehlajenja. Bilj priporočljivo je, napraviti na zgornji šipi v oknu odprtino, v kateri se vrti posebna plošča iz pločevine. Ker je gorki zrak lažlji nego mrzli, se prvi dviguje in izhajaja skozi odprtino na plin. Poleg te silno enostavne ventilacije se dobe tudi kompliciranejše, katerih pa tu ne nameravamo opisovati.
Poleg tega umetnega zračenja imamo tudi naravno: Zrak v sobi je v splošnem gorkejši in, kakor že rečeno, lažji nego zrak ua plamen; skozi odprtine ua vratih la oknih, kakor tudi skozi fine luknjice pp stenah, skozi večje ali manjše špranje na tleh prihaja mrzli zrak v notranjost in gorki uhaja pred vsem skozi stropne luknjice in razpokime. Seveda, to naravno zračenje ne zadostuje za prenovitev zraka v dovoljni meri. G> so pa omeojene špranje iu razpoke prevelike iu t večjem številu, tedaj se zgodi, da vleče, to se pravi, nastanejo majhni, pa zelo močni zračni toki, ki Utegnejo nemalo škoditi na zdravju tistim, ki prebivajo v takih prostorih.	Dalje prih.
Nekaj o gnojnici
Mnogo je že dandanes kmetovalcev, ki rabijo za gnojenje umetna gnojila in to bodisi vsled tega, ker jim to drugi priporočajo, ali pa zato, ker so se o koristi teh že sami prepričali. Da, prav in tudi koristno je, če se rabi umetna gnojila, ker ne le, da se več pridela, ampak je tak pridelek tudi boljši. Vendar pa je raba umetnih gnojil le v tem (lučaju umestna, če se ravna obenem tudi z domačimi gnojili pravilno, tedaj s hlevskim gnojem in gnojnico, da se jih ne pušča v nemar. D«, mnogo je kmetovalcev, ki res skrbe za gnojnico, toda še več pa takih, katerim ni prav bič mar, ki rajši kupujejo draga, umetna gnojila, mesto da bi ae brigali kaj za dragoceno gnojnico.
Priznati se mora licer, da je veliko lažje rabiti umetna gnojila, kakor pa pravilno ravnati ■ hlevskim gnojem in gnojnico, da, ona tudi učin»
kuje mnogokrat bolje od hlevskega gdoja, ali tega pa tndi ne moremo in ne smemo odobravati, da bi se zanemarjalo domača gnojila, na drugi strani pa bi se kupovalo draga umetna gnojila. Kdor umetna gnojila kupuje, hlevski gnoj pa zanemarja, je podoben onemu, kateri svoj polni mošnjiček izprazni ter na cesto izsuje, potem pa gre beračit od hiše do hiše.
Pa pustimo tedsj to, kar se tiče oskrbovanja gnoja. Oglejmo si le škodo, katero si dela kmetovalec, kateri držeč križem roke gleda, da se izgublja gnojnica v cestni jarek i. t. d. Poglejmo najpoprej, iz česa obstoji gnojnica. Gnojnica je umazana tekočina, obstoječa iz acalnice ia deževnice, v kateri ae nahajajo one rastlinske redilne snovi, katere je scalnica, oziroma deževnica iz hlevskega gnoja izločila. Izmed glavnejših redilnih snovi se nahaja v gnojnici največ kalija, dušika in fnforove kisline. Po tabelah prof. Wolfa se nahaja v 100 delh gnojnice 982 vode, 1'5 dušika, 4-9 kalija, 0 1 delov fosforove kisline in poleg teh še razne kisline in soli.
Ge vzamemo tedaj za podlago ceno, po kateri se plačuje redilne snovi v umetnih gnojilih, dobimo, da je vreden liter gnojnice tolika, kolikor se dobi takega umetnega gnoja za V» vin. Od teh s/4 vin. se nahaja v enem litru gnojnice le dušika približno za V, vinarja. Eno izmed teh redilnih snovi pa se ne izgublja samo v zemljo, ampak tudi i;hlapi. Ta redilna snov je dnšik, katera se nahaja v gnojnici v obliki hlapne spojine, amonjaka, po katerem ima tudi gnojnica svoj omamijivi duh. Ker je ta snov zelo hlapna, zato se izločuje in izhlapeva v zrak. Vsak, količkaj razumen kmetovalec ali tak, ki ve ceniti vrednost redilnih snovi, si bo prizadeval, ne le da se gnojnica ne bo izgubljala od hiše, ampak, da tudi amonjak iz gnojnice ne uide. Zato poskrbi, da si napravi dobro gnojišče, v drugi vrsti pa bo semintja nekoliko šveplene kisline prilil gnojnici, da s tem zabrani amoniaku izhlapevati.
Gnojnica, ki se je nalovila iz hleva, se porabi za gnojenje, v prvi vrsti se pa mora polivati gnoj na gnojišču, da ostane vedno vlažen. Za gnojenje je pripravna gnojnica na vsakih tleh, učinkuje pa najbolj na srednje rahlih, dočim jo peščina tla slabo vsrkavajo, na ilovnatih tleh jo pa hlevski gnoj celo prekaša. Posebno dobro gnojilo je za travnike in sploh za pridelovanje krmskih rastlin. Tudi slabo uspele žitne setve gnojnica močno ukrepi, za gomoljne in selenjadne rastlina pa je naravnost neuadomestna.
Vsak kmetovalec mora imeti zadosti veliko gnojafčno jamo, kamor se ima stekati vsa scalnica iz blevs, da ne izgubi nič gnojilnih snovi in da z gnojenjem z gnojnico pomnoži svoje pridelke.
KmetoValcl, napravite gnojnične jame, kajti, dokler boste tožili čez slabe čaae, gnojnico pa pustili odtekati stran, ae vam ni nadejati, da bi pri sedanjih razmerah kaj napredovali, ker dandanaa napreduje le tisti, ki zna vsako stvar do dobrega izkorist'ti.
Listnica uredništva.
Zaradi pomanjkanja prostora smo morali nekaj dopisov, ki so prišli že po sklepu lista, odložimo za prihodnjih. Oprostite!
Korošci! Naročajte, priporočajte in razširjajte vaš listi — Vsak naročnik na] pridobi vsa] enega naročnika! — Bodite povsod šlrlteljl njegovega poštenega p rlzadevanja 1__________
Raznoterosti.
Žtno nitralU la oproičon. Pred pariško poroto se je imel zagovarjati hotelir Machet radi umora svoje žene. Dvakrat mu je ta utekla z različnimi ljubčki, v tretjič se je motu to pa vendar le preumno zdelo in uitrelil je tvojo nezvesto ženo. Pred poroto je bil oproščen. Zagovarjal ga je najela vnejli pariški odvetnik Robert.
5000 J( zaslužka
pladam onemu, ki mi dokaže, da moja čudovita zbirka
280 kosov za samo 3[ 5*90
ni priložnostni kup, In sloori
1 pristna švicarska sisl, Roskopf. Pat. Rem. žepna ura, natančno idoča in točno re-yj. /ffljaCn gulirana s triletno pismeno tovarniško I AfillllOk S garancijo, 1 amerik. double-zlata oklopna 1	1 ver'žic&, 2 amerik. double-zlata prstana
N VBwHjp m (za gospoda in damo), 1 angleška pozla-f cena garnitura, obstoječa iz gumbov za manšete, ovratnik in naprsnik, 1 amerik. žepni nož, 1 eleg. svilena kravata, barva in vzorec na željo, najnov. kroj, 1 krasna broška za dame, zadnja novost, 1 potovalna toaletna gam tura, 1 elegantna pristna denarnica iz usnja, 1 par butonov z irait. dragulji, 1 salonski album z najlepšimi razgledi na svetu, 1 krasna veriž. za na vrat ali lase z pristnimi orijent. biseri, 6 indijskih hudičkov - prerokov, razveseljivo za vsako družbo, in še 200 kosov različnih predmetov, koristnih in nepogrešljivih za vsako hišo, zastonj — vse skupaj z elegantno sist. Roskopf. Pat. žepno uro, ki je
sama vredna dvojno to svoto stane samo K 5*90.
Dobi se po povzetju pri	10 1
S. URBACHU, Krakov, Avstrija,št. 92.
N. B. Ako se naroči dva zavoja, se dobi poleg tega še zastonj 1 angleška britev ali 6 komadov žepnih rutic. Ako kaj ne Ugaja, ae tgkoj denar povrpe,
0 BftlUt itnoTU)lh j« miodil* nprsTuo *o-diMe glede nekega odloka finančnega Miniitntra, da ae pri odmerjenju h>čno-raxrednefa da- ka one proitore, ki 10 po št.v»bnih okoUčinab dolofioai sa kuhinje, ne wer* smatritti za dele stanovanj, Ind) ako ta iab>ja t druge otmene in ne «ibb« za pripravljanje jedil.
Kava liaaidba v elektriki. Danec Waldemar Foulten j« itnaiel m kaj povaen novega na poljn elektrike. T« je: električno luč brez tic. Poizkušal je veliko in se mnogo trudil, dokler ni popolnoma uspel. Danea nora biti vsaka električna luč zvezana z dvema žicama, da gori. On je pa iznačel tako, da ni treba nič žic, po katerih teče elektrika. Kakor brzojavimo brezžično, tako bomo imeli tudi luč brezžično. Ne pozna ae sicer še stroja, ve te pa za gotovo, da je vte to res. Poizkušal je že to v javnosti. Na eni »trani velike dvorane je stal on, na drugi pa njegov pomagač, ksUri j> držal elrktrčne luč>. Ii začele so naenkrat gon P, d»»i uh je držal popolnoma prosto v zraku in m b Io s'ik» z noben tni žicami. Ta iznajdba ie v* litantk' ga pomena Saj je znano, da moramo imeti po dve žici za vsako svetilko in da morajo bdi napeljane iz tovarne. Baš dane« je vsaka »najdba, katera odpravlja žice, izredno dohrr došla, saj Imamo po velikih mestih toliko različnih žic, da ne bo kmalu nobenega prostora več. A o e samo to. 2ce so vse iz bakra, baker je pa z«lo drag. Na ta način se bo električoa luč tako pocenila, da jo bode premogel vsak človek.
Groma alika is življenja. Hall s otrokoma
V rakvf. Na starem zapuščenem presbiterjanskem pokopališču na Oak St. v Patorsonu, N. J, v Ameriki je našel policist Du!fy v kameniti rakvi, v kateri so 1&0 let počivali mrtveci in junaki iz revu-lucijske dobe, Pavlino Greene z dvema njenima otrokoma. Ikati in otroka sta bila izstradana. Na kamenitih tleh sredi groba je bil ogenj, ki je razprostiral dim po votlini tako, da je policistu jemalo pogled. Nad ognjem je visel kotel, v katerem se je kohal krompir. Dvanajstletna deklica Sofija Green je stala pri ognju, njena sestra Margareta pa je bleda in lačna čepela na nekem zaboju v krtu groba. Nad en teden je žo Pavlina Green s hčer-
jt« zabite Ciril-Metodoile dražbe!
kana prebivala v rakvi, ker ni imela denarja, da bi plačevala stanovanje. Revna delavčeva žena se je borila z vstmi žilami proti obupu. Oče otrok je. pred petimi leti ponesrečil v premogovniku v Scbansndoab, P«. Denzr, ki g» jo zapustil, so žena in otroci kmalu parabili in zdaj je bila mati prisiljena si iskati ds la, da preživi otroka. Obrnila se je v Pvtcrson in do zadnjega časa jo žena res zaslužila tohko, da je mogla sebe io otroka za silo preživeti. Ko pa je izgubila delo in ni mogla več plačevati najt run ne, jo je brezsrčni b šni gospodar postavil na ceslo. B la je preponosna, da bi beračila. Brez denarja, brez strehe in brez živeža je blodila po mestu, dokler ni prišla na pokopališče, kjer je nsšla prazno rake v in se v njej naselila. Tu jo je našel policist, ki je videl prihajati dim iz rakve in vsled tega lel noter pogledat. Otroka so zdaj oddali v neko zavetišče in dobrosrčni ljudje so tudi nesrečni materi dali dela in zaslužka.
Lovske paške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z aajboljš m strelnim učinkom, ,priporoča
Prva borovska oroinotovamlška dražba
Peter Wernlg 'Ji; ”
družba z omejeno zavezo v Borovljah, Korokko.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
CBQÄT1A
zavarovalna dražba v Zagreba.
Ustanovljena leta 1884.
Centrala ■ V Zagreba, v lastni hiši, vogal Marovske In Preradlćeve ulice. Glavna zastopstva: V Osjekn, Reki, Sarajevu, Novem Sadu In Ljubljani.
Podružnica: V Trsta, Cerso štev. L :: Telefon 25 94. ::
Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: L Na življenja, a) Zavarovanje glasnic za slučaj doživetja in smrti, b) zavarovanje dote, c) zavarovanje življenske rente; 2. Proti ikodi po požara, a) Zavarovanje rgradb (hiš, gospodarskih zgradb m tovaren). b) Zavarovanje prtmienin (pohištva, prodajalniškeg* blag», gospodarskih strojev, blaga i. L d.), c) zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena i. t. d.) 3. Zavarovanj« steklenih ilp.
Zadružno imetje v vit-h delih je znašalo leta 1909 K 2,116 261-86 Od tega temeljna glavnica	800.000-—
Letni dohidek premije s pristojbinami . . . . » 1,117 856 03
I plačane škode
3 923.163 48
Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod jako ugodnimi pogoji.
Podružnica „Mie" v M, ta fe. 1,1. nadstropje, odnosno Slatno saslopslto „Groatie" r Ljubljani (Tvrdka Krnel in Slivar).
podružnica £jubljanske kreditne banke v Celovcu.
Akcijski kapital K 5,000.000.
Reservnl zaklad K 500.000.
Denarne vloge obrestujemo po
4
'I °l
I2 10
on dne vloge do dneva vzdlga.
x Kolodvorska cesta št. 27. x
Zamenjava in eskomptuje Izžrebane vrednostne papirje in vnov-čuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurznl Izgubi.
Vinkuluje In devlnkuluje vojaSke in ženltntnske kavcije. Eskompt in Inkaaso menio. :: Bonna naročila. Prodan mb vrat vred papirjev preli goieviai po doe/eem kurze.
(«aJrala V Cjnbljaai. podružnice 1 Spijeta, Trsta, Sarajeva ia Gorici
Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno odplačevanje po K 8'— za komad.	1 26—8
Tiske srečke s 4% obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K i80.000. Na mesečno vplačevanje po K 10 — za komad.
Mestna hranilnica v Radovljici
je prvi, najvarnejši in največji denarni zavod za nalaganje denarja
O o roli.j «si lic? n i .71“«
Mestna hranilnica v Radovljici obrestne vse hranilne vloge po 4 V« od sto. Vse narasle in uedvignjeue^obr'esti prtpisnfC^doakfđf Hfl leto h kapitalu in sicer 30. rožnika in 31. grudna, ne da bi bilo treba to zahtevati. Rentni davek od teh obresti plačuje Mestna hranilnica sama, tako, da dobi vsak vložnik 4 K 25 vin. od sto čistih obresti in poleg tega še dvakratne obrestne obresti na leto.
Za vse vloge in njih obrestovanje jamči v smislu od c. kr. deželne vlade za Kranjsko v imenu c. kr. ministrstva notranjih zadev potrjenih pravil nF* mesto Radovljica '"’MI z Tsem Svojim premoženjem in svojo davčno močjo — in poleg tega hranilnica s svojim premoženjem in svojim rezervnim zakladom, ki znaša sedaj čez 200.000 K.
Mestna hranilnica v Radovljici daje največjo varnost za hranilne vloge izmed vseh dragih denarnih zavodov na Gorenjskem. Kato nalagajo c. kr. okrajna sodišča in dragi c. kr. uradi vse vloge nedoletnlh otrok ia drage deaarje le pri tel mesta! hranilnici
Kdor želi iz drugega denarnega 'zavoda prenesti denar v Mestno hranilnico v Radovljici, izroči naj ji le vložno knjižico, da se obrestovanje ne pretrga, dvig preskrbi hranilnica sama.
Kdor želi pri Mestni hranilnici v Radovljici nalagati denar po pošti brezplačno, zahteva naj pri hranilnici poštne položnice, katere
so vsakemu na razpolago.
Posojila na zemljišča
dovoljuje proti 5% obrestovanju na amortizacijsko dobo, katero si lahko vsak dolžnik sam določi, namreč proti vračilu na 14, 167»,
197z, 25 ali 36 let, izjemoma tudi na 50 let.
Tako vračilo je za vsakega dolžnika zelo ugodno, ker poplača napravljeni dolg z malimi odplačili mimogrede z obrestmi. Kdor si izposodi drugod recimo 300 K s 6 % obrestmi, plača zanje v 36 letih 643 K golih obresti, ostane torej še vedno 300 K dolžan. Dolšnik Mestne hranilnice v Radovljici se pa dolga docela Iznebi, dasl plača v celi dobi še za 97 vin. mani.
Nadalje dovoljuje posojila tudi na menice in proii zastavi vrednostnih papirjev.
Tudi za posojila je Mestna hranilnica v Radovljici prvi zavod na Gorenjskem.
Kdor želi najeti posojilo ali dobiti kaka druga pojasnila, zglasi naj se v hranilničhi pisarni nasproti c. kr. okrajnega sodišča, kjer se
uraduje Mah dan od pol Đ. do 12. nre dopoldne In od pol 3. do 5. ure popoldne razen ob nedeljah in praznikih
Ravnateystvo Mestne hranilnice v Radovljici.