St. 277 MM« jttim f irtrM (tate mit Mlipfr) Izhaja."IzvremSi poaćeljek. vsak dio zju!r*j. Uredništvo: nltca sv. FranEiika Asiškega št. 20, I. n^dUr^pjc. Dopisi naj se pošiljajo urednl&vu. Ne rankiran« plsms se nc sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj la odgovorni ured-*' Anton Gerbec. — Lastnik tiskarna Edinost. Tlak tiskarne Ediaos* zna3a za mese L 7.—, 3 mesece L 19.50, pol leta L 32.— * Za inozemstvo mesečno 4 lire več. — Telefon uredoištv _V v sredo 22. novembra 1922 Posamezna številka 20 cent. LalBflt XLVI1 Posamezne Številke v Trst* in okolici p» cent. — Oglaai s« aCun«jo v Slrokostl ene kolone (72 mm.) Ogla m trgovcev in obrtnika* w//t po 40 cent. osmrtnice, zalivale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 Cfenh beseda, najmanj pa L 2. — Oglas^ naročnina in reklamacije se po£iirj:ovanska po-varnih zapletija/ev. Nevarnost pomnožuje- plava*! Zato naj Italija ne pošilja svojih jo tudi sklepi' skupščine v Angor\ da s<* čet in svcjiih ladij na morskie ožine in v kalifat — oblast m.ohamaik^vega katerega n^ ^ - p M^ Nesić p; dcaes mzd cbcma državama trdno skle-njoee^e dogovora, kateremu se bodo jutri pt^kijr.cle tietja in radalnie države. Mir v Evropi in posebno v sreidnji Evropi so mora zajamčiti, če hočemo živetL Mi nc-čemo sodelovanje v miru in svobodi in ker hočemo sodelovati, na pol^u miru, si zagotavljamo v2^jemno pomoč proti tistim, katerim primanjkuje volja, da bi živel? v mrru in pozitivno delali, da postane Evropa konfederacija svobodnih in demokratskih držav. Zvezna pogodba med Čehoslovaško republiko in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ima svoje zanimivo in gotovo pom-enibno dopolir3o v obisku jugoslavenske skupščine pri čehosiovaški skupščini je na glasu kot dober <£plomat, ki uživa v vseh krogih velik ugled in spoštovanje. Nameni g. Radića — Frankovci boda izključeni iz bloka? ZAGREB, 21. Včeraj se vršila v prostorih Hrvatske zajedSnice konferenca Hrvatskega bloka. Ra • • ^^ ministrstvo presneta 1,544.135.892.25, mmistrl f^ m načeln^a pravnega oddel- pošte in brzojava 328,749.318.70, ministrstvo ^a pn cehoelo^vaiskem vnamjem ministrstvu poljedelstva in vod 168,107.760, ministrstvo dr. sVeiln-erja o pol:t icno-pravnili vpra-šmn in rud 307,194.485.68, ministrstvo trgovine šanjih, je prekinila na predlog madžarske i benervenga, da bi bilo veliko korist- meja države. Tega noče razumeti gospod in industrije 62,000.550.38, mmistr. socialne delegacije svoja posvetovanja za dobo ka-e za interese 'n varnost Italije, če bi Bencivenga. Strah je slab svetovalec In politike 423,329.814.95, ministrstvo za agrar, kjh treh tednov, ker rabi nove podatke od ne prirejal svojih pohodov na nevarno Eencivengov strah pred slovanstvom še rcfo.rmo 7° n^onov 678.554.30, ministrstvo p^-1je vnanje pohtike. Slab svetovalec je. posebno slab. svoje vlade- za izenačenje■ »konov 511^77. proračunski j Rakcr : y budimpeštanski list «Pe-rezervni krediti 81 milijonov. Skupni izdatki , i:r j i . ; i i x i i R 1.209.50. Mmt^rjifvn finartc sier "anuetszeiTung», je ipoaai znašajo 8.,934,611.209.50. Ministratvo financ; ffalija J mladi kraljevini nekoliko njenih najbolj- r _ , . , . I ših mož in katere bolj izobraženi sinovi so bolj so se Mli zvišali stroški v vrhovni državni; izjave: < irogajanja so načeloma gotova m boisarSka PO"«ka. gledana iz Itali)«. mnogo pripomogli k preporodu Bolgarske. | upravi, in sicer za 496 milijonov. Ministrstvo1 se bo sedaj začelo sestavljati besedilo. rM, 19. »Echi e Commenti» tako-le ko- Še danes proizhaja iz Macedonije velik del vojne in mornarice fe zvišalo postavko za 380 Gre tukaj za pogodbo, ki se v načelu pri- mil^'VMnnf mttv« c nt-« nr%_A f i <1 fl mi itn. 1 t ' v * 1 • O r tirajo nedavni obisk bolgarskega ministr- izobraženih slojev v sk j^a predsednika v Belgradu: ; garskih mestih. Sofiji in v glavnih bol-Laliko si je torej predstavljati presenečenje milijonov, ministrstvo prometa za 310 milijo- bližnje predvojnemu sistemu. Samo vpra-nov, ministrstvo grad je vin ,za 220 milijonov,: ^ bi]a pred ^r^m vojne pred- ministrslvo za šume in rude za 100 milijonov, vsled sodbe Stambuliskega in vsled njegove ii- j ministrstvo prosvete za 81 milijonov, ministr-j trgovskih pogodeb, se bodo sedaj sku. ..............■ - ' ' ^ ' ' ' ' za 54 miliioncv mini- i sab. resiti. PocEago za pogodbo tvori na l£arska, (ki je nekaj časa sem prihajala na' le da zahteva udeležbo na konferenci v nni, kjer se bo razpravljalo o njeni jave, da bi bila nesreča"za Bolgarskoče bi! stvo za oošte in brzojav za 54 milijonov, mini , postaja, kakor javlja evropsko časopisje, dobila Macedonijo, za katero je bilo vendar: strstvo narodnega zdravstva za54 milijonov, važen cimtel? v vzhodni pobtiki v tem prelito toliko krvi. Toda intelektualni sloji, ki ministrstvo notranjih postov za 60 milijonov, i jev, na polju ko se zdi, da dogodki lahko naglo nasto- bi mogli protestirati in ki v srcu gotovo n« ministrstvo socialne politike za 50 milijonov, enakosti. Kar nove vlade. Izjavil je, da ima namen se, stavit? vlaido strokovnjakov, kar upa da sv mu bo posrečilo tekom današnjega dneva. Vzhodno vprašanje Otvoritev vzhodne konference — Šesta, nek med Mussolin jem in Ninčićem LAUSANNE, 21. Včeraj ob 15'30 se je otvorila vzhodna konferenca- Prisotni so bili francoski ministrski predsednik Poin-caxe, angleški minister za zunanje zadeve lord Cuirzon, italijanski ministrski predsednik iMussolini in vsi zastopniki posameznih držav, ki so bile povabljene h konferenci. Navzoči^ je bilo tud,: veliko zastopnikov raznih časopisov in nad; 300 povabljenih gostov. Predsednik švicarske zveze Haab je ?mel otvoritveni govor, v katerem je v imenu Švice pozdravil zbrane zastopnike. Rekel je, da je Švica hvaležna za čast, ki so ji jo izkazale države s tem, da so izbrale Lausanno za sedež pogajanj. Nadalja je vošči konferenci popoln uspeh. Ob zaključku je opozoril na bližajoči se božič, ki mora postati praznik miru za vse člo, veštvo. Odgovoril mu je v imenu zavezn:ko\ lord Curzon. Rekel je, da je Švica, kjer s e živi v ozračju mira, najprimernejši kraj za vzhodno konferenco. Zatrjeval je, da bodo vsa odposlanstva postopala po vesti in s- bodo pHzacJevala z vsemi silami, da sw mir vzpostavi. Kakor govor švicarskega predsednika, tako je bil pozdravljen z bur* nim odobravanjem tudi govor lorda Cur, zona. Na sporedii ni bilo drugih govorov, a kljub temu je dob i besedo tudi načelnik turškega odposlanstva Izmed paša. V svojem govoru je naglašail dolgotrajno vojno v Mali Aziji, katere so ae udeležili vst Turki brez razlike starosti, ki so morali prenesti v zacLnjilh dveh letih ogromno trpljenje. Velika angorska narodna skupščini* hoče ohraniti) svobodo in neodvisnost Turške in je že popustila vse, kar je mogla popustiti. Angorska skupščina ima najboljšo voljo in upa, da bodo kazala isto dobro voljo tudi diruga odposlanstva, zbrana v Lausann'v Tudi njegov govor jc bil pozdravljen. Nato je predsedn'k Haab proglasil otvoritveno sejo za zaključeno in pozval odposlance k sestanku, ki se vrši danes v Cuchyju v hotelu «Chatean». LAUSANNA, 21. Ob otvoritvi vzhodne konference sta se sestala, in seznanila ministrski predhodnik Mussolini in jugoslo-venski min'ster za zunanje zadeve Ninčič. Jugoslovanski poslanik v Rimu g. Antoni-jević in senator Contarini sta predstav Ia g. Ninčića italijanskemu ministrskemu predsedniku. Sestanek je. ^mel zelo prijateljsko obliko in g. Mussolini je izrazil g. Ninčiau svoje zadoščenje nads načinom p"-sanja belgrajskih listov o fašisbovski vladi. Prvi sestanek, do katerega je prišlo, kakor rečeno ob otvoritvi konference, je bil zelo kratek. Zvečer je šel g. Ninčič v hotel Bean Rivage, kjer stanuje g. Mussolini, in tu sta imela oba državnika v prisostvu g-Antonijevća in sen. Cortarinija pogovor, ki je trajal nad eno uro. Na tem pogovoru se je baje izčrpno obravnav, vorašanje od-nošajev med Italijo in Jugoslavijo in, ka. p o in zazgejo nov požar na balkanskem po- odobravajo in obžalujejo t* izjave, nimajo za ministrstvo za poljedelstvo in vode za 50 mili-k-otoku. Ubisk predsednika btambuhskega v ^boj ljudskih množic, nad katerimi vlada ne-ljonov, mhustrstvo zunanjih del za 52 milijonov, belgradu, do katerega je prišlo ravno te dni, sporno Stambuliski. Ljudske množice na Bol-! ministrstvo trgovine ia industrije za 19 mili-ceravno >e bil sklenjen ze pred precej čaia, se garskem so zastopane po kmetih ki jih, na vse jonov in ministrstvo ver za 8 miHjonov. Na-zivahno komentira kot znak nove smeri doslej Mdnie. ne britfa dosti za Mar^nniin Jn Uj so pram proračunskim izdatkom pa se predvidevajo nastopni dohodki: A) Splošni dohodki: » . l • x t ■» , ..... , zadnje, ne briga dosti za Macedonito in ki so kolebajoče bolgarske pohtike. I po sedemletnem vojevanju, proti politiki, ka Stambukski ze /davna, m več skrival svo- tera bi mogla ^„otM vojno. C&SST^p^? ftlh^e'^p^^^mbuBski lahko v^ipoH,^ kakor se mu Srb«, še. je tako da.eč daje „govana, vstop ^o^^^^M*^ množic za seboj, ko govori o bolgarskih zahtevah in o upanju na prihodnje maščevanje. Na drugi strani Bolgarske v Malo entento. Posrečilo se mu te, takorekc*č opiliti nasprot9tvo z Romunsko. Ni pa naiel istega razpoloženja v Srbiji, katera je t novimi obmejnimi ukrepi kazala, da noče t vedeti o pemirjenju, tem manj o Kemalovih gl^de položaja zmagah, polju trgovine p.ačelo največjih privileg -prometa načelo vzajemna se tiče izmenjavanja blaga, se bodo tozadevna pogajanja zaoeJa po sklenitvi pogodbe s pomočjo obojestranskih izvedencev. Bolgarska Bivši ministri bodo obtoženi — Izid referenduma SOFIJA, 21. Pri narodnem referendumu, ki se je vršil 19. t- m,, se je izjavilo Carina 318 milijonov, pristojbine 1,393.500, monopoli 1,742.210. dob. r denarju 1,225.400, davek na poslovno'obrt 250 milijonov, pomorska upr. 905.750, invaKdskt davek 50,150.000, dohodki posrednih davkov pa po novem za-j .... konu 650 milijonov, državni posestvi Belje in 65% oddanih glasov za to da se clam mi-. . , . 2 j i i* *t •* TopoTovac 23,260.034. BI Posebni dohodki:; n strstev Gešov, Danev, Mahnov in Ko-im sije zastonj delati j Ne£osredni d^vki 657 miHjonov, 550,472, pro- sturcev obtožijo. obubožane m razorozene dr- . __lomnMim ki SO bile sprejete na Bolgarskem z ^ in s^je^nemog^e mislit i na kako akcijo \ P"dobttne usta- ». . u. t..* i- . 474 ^ 524.76, glavnice in fondi 208.403.?5, razni dohodki 62,130.277.75. Skupn! dohodki očitno radostjo, ker "Bolgarska* in"ifurči|a*^ta prodi Srbiji ki fe postala Jugoslavija. Bolji. S^i^S^SlJ^ ^VffiS že večkrat našli način za sporazumljenje. i ^ ^ torej vdati trdi usodi in skušati izvleči iz Toda veder je Kemala, ki bo, kakor se zdi, čim večjo korist, imelo za posledico tesnejši sporazum — enotno ^ Glavni cilj bolgarske vlade je, kakor vsi fronto velevlasti, možnost novih in hujših za-; vedo, izhodišče na Egejsko morje, brez kate-pletljajev, sta vsaj začasno prepričali Bolgar- rega Bolgarska ne more živeti in glede kate-sko, da nrma nič upati od one strani, pač pa rega se poziva na svečano obljubo o neuillyski da mora biti pripravljena na najhujše s strani pogodbi. Do pred nekoliko tednov je upala, velevlasti, če pridruži s svojim vedenjem k že da bodo Kemaiove zmage olajšale udejstvitev itak velikim zapletljajem še druge zapletljaje. te njene upravičene zahteve. Pomanjkanje Na vsak način čuti Bolgarska nevarnost, da zmernosti v zahtevah turškega nacionalizma, ostane pri razpravljanju o balkanskih vpra- ki so privedle do sedanje napetosti med Tur-Sanjih osamljena. čijo in veleviastmi ne dovoljujejo Bolgarski ni- Tako brutalno energične izjave bolgarskega kakega upanja od one strani, če bi prišlo do ministrskega predsednika sofijskemu časo- spopada, ki se je zdel te dni tolikokrat pred-pisju imajo gotovo namen, da pomirijo Srbijo stoječ. Ob z&petnem začetku stoletne borbe in istočasno tudi velevlasti. Nisem rekel slu- men Zapadom in Vzhodom se Bolgarska noče čajno "brutalno energične* — oravi pisec tega nafti na strani Turčije, ki bi težko mogla iziti članka Vico /»lantegazza —. Kdor pozna bol- iz boja kot zmagovalka. garsko politiko in jo je zasledoval v zadnjih In med tem, ko se je Stambuliski odločil tridesetih letih, ve in razume, kakšen vtisek za prvi korak nasproti mogočemu zbližanju go morale napraviti njegove besede o Mace- s sovražno Srbijo, zanikajo njegovi zastopniki doni?i na bolgarski patriotizem. Macdonija je v ententnih prestolnicah na najbolj odločen nabila jabolko spora med Srbijo in Bolgarsko, čin vesti o kakih sporazumih s Carigradom in ker ta poslednja jo je zahtevala zase kot po- Moskvo. Bolgarska hoče dokazati, da je vsem bolgarsko pokrajino. Ne samo kot boK element miru. In r sedanjih razmerah je obisk garsko, temveč kot deželo, v kateri je bila v Belgradtu čeravno se ji je morda zdel težak, »edno živa zr.vest niene narodnosti in ki le ia leorak in E.:e£ov način, ie to stališče tfotovo Odhod bolgarske delegacije v Lausanno SOFIJA, 21. Člani bolgarske delegacije za konferenco v Laueanni, belgrajski po- znašajo torej 8.,936,426.819.50. Od državnih slanik Todoro^v, strokovnjaki inž. Morov in dohodkov so se znižali dohodki carine in ne-! generalni konsul Murajev ter nekaj teh-posrednih pristojbin za 19 milijonov. Troša-j^ so odpotovali sinoči v Lausanno. rina se ie zvišala _za 343 mih^nov, monopoli Na5dnik delegacije Stambulijski je že tam. za 115 milijonov. Davek na poslovno obrt je ostal isti, enako tudi dohodki pomorske tipra-invalidski davek se je zvišal za 550.000. ve čehoslovaika Po objavi zveznega dogovora med Čeho-slovasko in Jugoslavijo PRAGA, 20. «Prager Presse* posveča uvodni članek sedaj objavljeni z vezmi pogodbi medi Čehoslovaško in Jugoslavijo, v katerem prav« med. drugim: «Obrambni dogovor, sklenjen v polovici avgusta 1920. med Čehoslovaško republiko in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, se je izpopolnil in podaljšal z zvezno pogodbo, sklenjeno dne 31. avgusta 1922. v Marijanskih Lažnih. Prej je Ho za dogovor za slućaj, da bi se ugrozila težko pridobljena svoboda in politična sa- Angliia Otvoiitev nove zbornice LONDON, 21. Včeraj je bila otvorjen* nova zakonedajna doba. Dvorana je bila polna. Ko j« prišel v dvorano Bonar Lav/, so ga konservativci burno pozdravili. Delavski poslanci pa so s svoje strani ploskali ClynesiL Po izvolitvi predsednika je bila seja zaključena. Kralj bo svečano otvoril zasedanje dolnje zbornice s prestolnim govorom prihodnji četrLek dne 23. t. m. Nsm^ijs Vladna kriza v Nemčiji BERLIN, 21. Nemški drža™ predsednik ie poveril g- Cur>u v drugič nalogo sestavo kor se zalrjuje, je prišlo na obeh straneh •do izraza razpoloženje, da bi se vsa vprašanja reš la na prijat/eJjski način. Načrt glede morskih ožin PARIZ, 21. Posebni poročevalec «Ma-tina» v Lausanni pravi, da bodo zavezniki glede vprašanja ožin v mnogočem popustili. Načrt bi bil sledeči: 0-d Zveze narodov imenovana ctv lna komisija bo stražila svobodo ožin ter bo preprečevala, da bi se ustanavljale kake defenzivne ali ofenzivna naprave. Turčija bo morala varovati svobodo ožin ter dovoljevati v vsakem hipu svoboden prehod trgovinskim in vojnim ladjam. Samo v primeru vojne, katere b! se udeležila tudi sama, bi smela Turč ja zapreti ožine vojnim ladjam. Sultanov proglas na indijske muslimane CARIGRAD, 20. Sultan je naslovil pred svojim begom na angleško vojno ladjo n* indijske muslimane poseben proglas, katerega sta vzela sobcf Šeik el Islam in prejšnji naučni miivster Fevzi beg, ki sta odpotovala pod angleško zaščito v Indijo. Proglas se glasi: «Musl{mani! Jaz sem kal?f tristoosem-dieset mUjonov muslimanov. Voditelji na, rodne skupščine pa pozabljajo sveta načela . ojih sovernikov, samo da zadostijo svojim francoskim 'interesom. Oni ogrožajo ugled muslimanov s tem, da me odganjajo s prestola mojih dedov in mi skušajo iztrgati čast kalifa. K vam, Indije^ ki branite po zakonu mojo suverenost kot kalifa, pošiljam Šeik ne Islama in svojega mi-nisi-a. Ukazujem vam, da se po določbah zakona* podvržete mojim ukazom. Kal Jat ie v nevarnosti- Spričo te nevarnosti je vznemirjen ves muslimanski svet*. Vstoličeiije novega kalifa CARIGRAD, 21. Vstoličenje novega sultana se je vršilo danes v džamiji Pa-thai. Mustafa Keinal paša je brzojavno obvestil novega kalifa, da je bil dosedanji odjavljen in on izvoljen na njegovo mesto. Ob zaključka pravi brzojavka, da je želeti, •da bi ta izvolitev postala :zvor čim večje sreče vsega mohamedanskega sveta. Bivši sultan na Malti MALTA, 21. Ko je sultan prispel na Malto, so ga sprejeli nekateri cis-ni p oseb- Dnevne vesti Zvišanje cča tobaka, S (kraljevim odlokom, ki sebo objavil te dni, so bile zvišane cene ta sledeče vrste tobaka:' Novi nezakoniti napadi na naše narodno ^ , . _ , 4 . .,„ ^a guve^ega štaba. Nato je" i-etje.W nJ/o^; l '^V'^L^ S' " " ^ pkiii agentov odpeljal v utrdbo lyne. Vn ^ Ua4 rr™ l"*; I. vrste od 20 na 30 hr. Carada boljše vr- Izkrcanju je bilo prisotnih le malo ljudi MALTA, 21- Ker je bivši sultan prispel «incognito», ni bil sprejet z vladarskimi fcaetmi. Za časa svojega prebivanja na Malt? bo stanoval v utndfoi Tyne, kjer somu pripravili posebno stanovale. Kraljeva brzojavka Venizelosu ATENE, 2L Kralj Jurij je poslal Venizelosu brzojavko, v kateri pravi, da ga veseli, da lahko polrdi s podpisom poverila pofcie moći poslanstvo, ki ga je Venizelo« na klic etamovine kot dober patrioi sprejel. Kralj izraža prepričanje, da bo Grčija po Venizelosovem trudu kmalu dobila časten mir, in želi v men u naroda, da bi njegovo poslanstvo doseglo poin usjjeh. Ve-nizelos se je brzojavno zahvalil. ste od 30 na 40; L vrste od 20 na 30 in II. vrste od 10 na 20 lir. ZenzigH boljše vrste od 30 na 40, I. vrsta od 20 na 30 in II. vrste od 10 na ki je last istrske Ciril-Metodove družbe, Gosp. Damiani, tajnik fašistov, je razglasil, da je bila šola zasedena z ozirom na to, da so ostali koraki, katere je napravilo grožnjansko £upan-,_ .. stvo za zopetno otvoritev, brez uspeha vsled D . . , . . t .. nasprotstva dmžbioega vodstva in z ozirom . R! 1 k: i'rm 4 VČZJŽ™ ^ na to, da so vsi kmetje svojevoljno podpisali » odrefjJtV°d 70 M 80 L vrsta mocan ^ prošnjo, naj se šola otvori z italijanskim učnim.. /v »i1"* .__T . t jezikom. Pri tej priKki je bil slavnostno se-! >>V ****** palčkoT.« Jutn ob 3 m pol žgan neki zemljevid pokojne Avstrije in en ponovi sentiakobska čitalnica po zmzamli globus «tudi ta iz predvojne dobe». j cenah za otroke to lepo pravljično igro. — Tako poročilo v Piccolu: Slična usoda je do-j Čisti dobiček je namenjen Šolskemu dru-letela pred nekoliko dnevi šolsko poslopje štvu. Malčki, pozor! istrske Ciril-Metodove družbe v Ferencih. j «Odvada» v Trstu. Danes ob 20'30 uri v Pripominjamo pred vsem, da sta obe po- navadnih prostorih sestanek. Bratje, sestre, slopji zasebna last omenjene šolske družbe in pridite vsi, ker je potrebna polnoštevilnost. da ima le ona pravico razpolagati s svojim Predsednik. premoženjem in tudi s svojimi poslopji v Fe-1 _ -m rencih in v Grožnjami. «Zasedba» teh poslopij |2 ffŽ3jfCfiC83 ZlVa|6il|3 od vseh, ki ne predstavljajo istrske Družbe, .„ M . . Sv. Cirila in Metoda, in proti volji te družbe! Ni slo. Včeraj ZTutra, dtoli osme ure sta sto- MussoEra o naloga... ^-sference v Lausa^ni ^^^^^^^ dol.č- ^LT^^a^ dvf£bo MILAN, 21. «Corriere della Sera» ob- proslavljajo v obliki ljudskih manifestacij, naj- čeni ter fejah. enemu izmed usluiben- javlja pogovor svojega dopisnika z m'ni- dejo se lisa ki jih opisujejo z zadoščenjem in C€V1 na> >!m žepne robce. Med tem etrskimpi edsednikomMussolinijem ob pri-i najdejo se oblastva, katera k temu molijo. Pa H? se. ^ ^^fbenec pripravljal da vzame liki nje^c ,ga prihoda v Territet. Mogoče Dne 17. novembra je ministrski predsednik s pohce zepne robce, se je ^ H Mussolini - bo stavljeno' na Mussolini zagotovil v parlamentu našemu pc fi^ tem sestr vprašanje ententn^ga bloka slancu Wilfanu, aa bomo imeli enake pravice mnce ^ - m ^ ' t ( j . i« rtr* o L* /T rv I -»C -I—t rti /i«« I Q ■rt rt ■ n t« o a/4 In posebej položaja, ki ga v tem bioku in enake dolžnosti, a dne 19. novembra se od T, ... x. -, , .... ljudi, ki hočeio biti Mussolinijevi pripadniki, zavzema ItaJ^a. Mora se določil, ali za- krši?0 naŠ£ nafboIf primitivne pravice, pravice vzema Itabja v skupim zaveznikov mesto lastnine, a dne 21. novembra se o tem kršenju služkinje, sobarice, ali pa mesto, ki gr« naših pravic poroča v Kstu kot čin, ki je hva-velevlasti. Najprej je potreben popoln spo- levreden. Upamo, da se pristojno oblaslvo razum med nam', potem se bomo skušali vzdrami in napravi red1. sporazumeti s Turki. Pisatelj F. S. Finžgar je v svojem razgovoru Na vprašanje, kakšno vrednost imajo z urednikom «Mladike» o kulturnih pojavih v zadnji dogovori, db katerih je prišlo v so- i Sloveniji v zaključnem odstavku izjavil ta-boio v Parizu med Podncarejem, lordom ^ nJk ^ ^^ w b. mu Curzonom m baronom Avezzano, je Mus- ustregH samo z eno platj0. Duahzem — boj sol ni odgovoril: «Nobene vrednosti. Jaz dveh svetovnih nazorov se vleče od paradiža nisem bil tam in se nisem na nič obvezal- in je najizraziteje naslikan od Kristusa v ve-S pomen i ca, o kateri se je razpravljalo na soljni sodbi. Zato je bilo geslo v>eh velikih onem sestanku, obstoja iz 15 točk. ene mož: Ločitev duhov. Resnica pr d. priha-več neto \Vilsonov program. Razdeljene za narode trenutki, ki postavijo kako peso v dve kategcr'ji: prva se tiće političnih rfč? tvpraša°!! T n' pr: vprf S"6 i -jT f j- J ji eksistence, kotf je biio pri nas v času dekla-m teritorialnih vprašanj, druga gospodar- racije in da to vprašajl^ odrine ^ nekaj časa •sfcih vprašanj. Lrre, fttdi po- mnenju Angle_ vsako drugo in vsi poedinci nastopijo složen žev, za bistvene točke, glede katerih se je boj samo za dosego te dobrine. 1» pobrala svilen šal v vrednosti 150 lir ter ga sdačila v nedrila. To pa je v zadnjem hipu zapazil neki uslužbenec, in tako se je končala vsa stvar s tem, da sta romali ženski v zapor v ulici Coroneo. Imenujete se: Helena vecchiet, stara 30 let, stanujoča na Vrdeli št. 952, in Marije Ribarich, stara 38 let, stanujoča v Miliah št, 625. Čudni trebuhi. Neki finančni stražnik je patruliral včeraj popoldne po stari prosti luki. Ko je dospel v bližino Lloydovega hangarja, je zapazil tam štiri možakarje, ki so se ravnokar napravliali, da uberejo najkrajšo pot. Vendar so se premislili in ostali na usodepolnim mestu. Par trenutkov pozneje je že stal finan-car pred njimi ter se zamaknil v njihove trebuhe, ki so bili nenavadno veliki. Trt zgodilo se je tako, da so bili vsi štfrje možje radi njihovih čudnih trebuhov odpeljani na bližnjo stražnico, kjer se je ugotovilo, da so trebuhi vsebovali kavo." Vsega skupaj 40 kilogramov. Vesti z Goriikega TOLMIN. Izpiti usposobljenosti na kralje-Tolminu se ne bodo vršili t m. No r te izpite se bo pravo- -c no objavil. Zvezin zbor. Pevska vaja za goriško učitelj-stvo se vrši v četrtek dne 23. t. m. ob 1 h pop. v Gorici «Pri Jelenu*. — Tajnik zbora. Slovenci in Italijani v Gorici, V «Voce del-1'Isonz popravlja Graziar; d"1' izjavo prof. Brola \ «Picoolu», da jv. 10.000 Slo- vencev precej enrgtcno in ostro protestira proti temu, navajajoč številke izza ljudskih štetij pred vojno in zadnjega ljudskega štetja. Kot smo izvedeli, je bilo 1. 1900 v Gorici 16.112 Italijanov in 4754 Slovencev, leta 1910. pa 14.812 ItaEjanov in 10.790 Slovencev. Neuspel- desetih let pripisuje Graziani temu, češ da je Avstrija nalašč protežirala Slovence proti Italijanom. Mi pa danes vemo samo to, da se je ljudsko štetje v Gorici 1. 1910. izvršilo na tak način, da je bilo na stotine Slovencev vpisanih za Italijane in se je zdela vsem stvar preneumna, zato se je vršila za mesto Gorico revizija ljudskega štetja pod posebnim vladnim komisarjem. Tedaj so ugotovili, da je bilo izvršenih silno mnogo goljufij, bile so cele nove pole podtaknjene in stare vničene. To samo v dokaz, kako so tedaj pri ljudskem štetju protežirali Slovence. Zanimivo pa je, da Graziani ve povedati, da je danes v Gorici 6000 Slovencev. št. Peter na Krasu. Kakor že omenjeno i vprizori skupina diletantov-pevoev v nedeljo,; dne 26. t. mM ob 3. uri popoldne v hotelu g. Gržina dramo »Žena vrag«. V drami nastopijo 3 osebe io je mož in žena, ki živita v tihi domači slogi ter hrepenita po napredku. Tu nastopi kot tretja oseba mlad obmejni orožnik, katrega se žena z vso vnemo oklene in zaljubi; kFi'!- tmu pa vara svojega moža, da ga ljubi. Tli pisatelj drame opisuje žensko, ki je kakor pravi ribniška prislovica »Baiži zlud\ baba gre«. Vloge so razdeljene med igralce, od katerih se pričakuje, da bodo kos istim. Ves čisti dobiček je namenjen v prid šolskemu društvu v Trstu. Iz VeL Repna. V pondeljek, dne 13 t. m. smo imeli sestanek našega pevskga in bralnega društva «Dom». Obiskal nas je tudi izvršilni tajnik društva «Prosvete» v Trstu, g. Marij Urbančič, ki je na sestanku orisal v kratkih, a jedrnatih besedah pomen naših kul- Mali oglasi se računajo po 20 stol beseda- - NajmarfS* pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stoL beseda. — Najmanjša pristojbina L 4*—^ Kdor išče službo, plača polovično ceno« KRASNO VELIKO zrcalo, in štiri slik« ter razne predmete prodam. Via Romagna 10/H 2109 VELIKO ZRCALO z mrimornato mizioo, t rume an, iri ovit« steklenice prodam takoj. Naslov pri upravništvu. 2107 URA International Schafhausen, zlata, z dvojnim pokrovom se proda. Via Rossetti 24/1. 2108 STANOVANJE majhno, prazno, dve sobi in (kuhinja, v bližini mesta, se išče. Ponudbe pod «Soba» na upravništvo. 2106 STANOVANJE v veži (kuhinja in soba) menjam s stanovanjem ali pa drugim prostorom. Ponudbe pod «2efran» na upravništvo. 2105 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist Bellell Vita, via Madonnina 10, L 82 POSTELJE, schiffoniers 220, nočne omarice. 50, vzmeti, žimnice volnene in iz morske trave. Cene nizke. Via Fonderia 3 2099 VEČ ČEVLJARSKIH pomočnikov za šivano in zbito delo in prirezovalca sprejme čevljars :i mojster Matija Poklar v Trnovem št 80 ni Notranjskem. 2101 ŽABNICE, angleške ključavnice, ključi mizarske klopi, obliči, vijaki, pile, žage. klešče, žeblji itd. itd. Skladišče železnme via Filz? št. 17. 2103 Morje so sprva trdili, da so nedolžni, potem turnih društev. Povsod, kjer je kulturno dru-♦ i so pa priznali, da so ukradli kavo v glavnih j §tvo, morajo smatrati vsi vaščani za svojo irtnuiKi. _t_i__i• xz.■ L. .. m. m ^ nno i/\ 17 Tnnnr v llliri I J r^ I ^ n j-v f I 1 /i a 4mnl«' w c>ir/M« rl« cnnirt potrebno sporazumeti. N-s-katere se dajo utegnejo biti včasih tudi dolga leta. In tu od- sprejeti, nekatera bi bilo d-obro pojasniti*, loča višina kulture, če vedo stranke natančno, xT t. t kdaj gre za skupno dobrobit narodovo in se Na vprašanje, alt se bo udeležila konfe- ^ ^ ter vsak strankarski egoizem v renče tudi Ru^a je Mussoiim odgovoril; geb- ^tTQ in ne izjavlja^: Rajši s sovražnikom, »Enega dela konference se bo udeležila. fcot z bratom, ki je drugačnega svetovnega Po mojem mrasmju, ki sem ga razložil za- nazora. Slutim, da utegnete imeti uprav pri veznilcom, bi se Rusija; morala udeležiti vas v Italiji priliko, ko nam vsem dokažete vse konference. Po velikem sestanku v to višino kulture. Genovi in potem, ko se je Čičerin udeležil obeda, k: ga je dal italijanski kralj na vojni ladji, so polovični ukrepi smešna figova. peresa. Preds^toječ sestanek ima velik pomen. Prvič se bo govorito jasno, prisrčno in one, ki je na pravih vso odkritostjo, na fašisitovski način.» 3- Pozor!!! V prometu so novi ponarejeni 100 lirski komadi Banca d'Italia. Da obvarujemo naše ljudstvo škode, sitnosti itd.( naznanjamo da so novi bankovci precej dobro narejeni. V glavi so popravili ono zarezo, ki je na prejšnjih ponaredbah izgledala kakor črka S, mesto in ki je podobna šte- skladiščih. Sedaj se nahajajo v zaporu v ulici Coroneo. Imenujejo se: Anton Milcovich, Anton Popovich, Leonard Borsano in Blaž Can-drelli. Voznik, ki je zavoziL Voznik Leopold Lozar jo je zavozil. Zavozil jo je namreč, ko je igral karte v neki gostilni v starem mestu. Radi dolžnost, da ne bodo imeli v svoji sredi samo imena društva, ampak da bo društvo res delovalo in vsestransko najlepše uspevalo. Namen j kulturne organizacije je izobražanje nas vseh, in vsled tega ne sme biti v naših kulturnih društvih nikake stranke. Kdor seje v naša kulturna društva razdor, je izdajica samega EGIPTOVSKI profesor gratologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema v Trstu, via Geppa 10/1, od 10 do 19. 2055 KDOR HOČE KAJ KUPIT? KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« RBL'^S f Nove ponarejene komade se pozna po malce p^^ Andrej. Vsi štirje so osumljeni, 11 racka vem narmriiir nn uanrt narečnem rti- , , ... ' - . .. da so ukradlt z rale spoštovati pravice Turčije, ne smelo nahaja na levem oglu zadnje strani. Dobri ban- luki balo blaga. pa bi se ji dbvoEti, da pretirava. Na vsak 1-----5 :—------1-------f—1 -tega jih je pa tako dobil po hrbtu, da^ je moral j sebe. — S tem dnem je začelo v našem dru-iti iskat prvo pomoč na rešilno j>os-tajo. j §tvu novo življenje — življenje delovanja. Aretacije in tatvine. Pred sinočnjim je ; Vreči moramo vsi od starega do mladega, od bil aretiran v neki gostilni v starem ronne» na GoAdonrjevem trgu-Iz gostilne so odnesli raznovrstna živila in šivalni stroj v skupni vrednosti 3000 \;t. Splasen konj. Po udici Domenšco Rossetti je drdral včeraj zjutraj koleseij, na Udeležba je bila izredno velika; zbralo se je okrog sto naših žen, skoro izključno iz delavskih krogov, kar je zelo razveseljiv pojav, ker ravno v tem je bik) predavanje v prvi vrsti katerem sta sedela neki gospod ;n 11 letna menja odločilen preebrat v zgodJovini eru namenjeno. Nase žene so z vso pozornostjo Ada Menante. Nenadoma pa se je konj tente, ki bo močna le, če si bomo lojalno sledile izvajanjem predavateljice. Kar moramo spJ^H ter zdirjal. MerdJ potjo je pa dek&cic pojasni svoje mnenje in če bomo odkrito obžalovati je, da smo pogrešali našo šentja- s Seslja ter si pri tem zlomila levo in tesno sodelovali. Edini izhod iz sedanje- ^ ^^^id^r^Te £>ogo. Prepali jo_v mestno bolnišnico, ga položaj je vzpostavitev enotne zavez- m neprimerne in so gospodične nišlce fronte na podlagi popolne enakosti. Mposlere v uradih in delavnicah. Določena je Treba je wJeijstviti to enotno fronto ne sa- bila predavanju zato večerna ura. mo nasproti Turčiji, temveč tudi nasproti Upamo, da se na prihodnjem sestan-Nemčiji. ; ktt združimo vse, žene in dekleta. «2. D. T, - . . . . , U.» je splošna ženska organizacija za ženstvo Kar se tiče male entente, se bo treba vsakc starosti. sporazumrli, ker je potrebno določiti kon- Šentjakobska ženska mladina, računamo na čno s!:-upno stal'«šče in narediti konec trem te! Na svfdenje prihodnfič! Odbor. različnim politikam. j ^Za našo deco» je določen dan 28. decembra, MncrJ;«; * ,t_ ■ „ -„i ^^ t. j. dan ^Nedolžnih otrok«. V vseh vaseh, kjer . . Mussoiim |e zagotovil, da je prinesel po- s,ovcn&ko srcg . trcba 28 dccemb;a ^ stara 65 let. Vri trije ranjenci so bili pre- zitivn® res11 ve za v^ vprašanja, ki bodo hj§e do hi§e Ni dvoma da bo ^ č duhov-1 peljani z avtomdbiiom rešilne postaje v pn&a na dnevni red konlerence. ščina, cenj. učiteljstvo in razumništvo sploh mestno bolnišnico. Njfcovo stanje je opas- naredilo v polni meri svojo dolžnost. Zlasti, n pravzaprav. Ven-ta dan životarili v korist vzgoje nase mladine! j V i - - t j ^ » Do sedaj ima tužna Istra prvenstvo! Iz 17 dar ^ sc domneva, dc, jo je nekdo gel vasi se je že prejelo naročilo za bloke! Ne raz »eveda oe z ctobrkni namjeni, čakajte zadnjih dni. «Šolsko društvo* Trst, S. J Vsekakor se vršijo preiskave, ki bodo raz-Francesco 20/1. | jasnile skrivnostni dogodek. Detonacija v ufid Ugo Foscolo. — Aten. tat? — Trije ranjeno'. Bilo je sinoči okoli 6. ure ko k močna detonacija v uTci Ugo ircocolo močno preplašila vse tamkajšnje prebivalce. Kakor da bi trenil, so začeli vreti skupaj ljudje iz vseh koncev in krajev- Na imfckri pa so ležali tr;je ranjenci: kraljevi stražnik Dominik Vir-zaro, star 22 le»tf zasebnica Mairija Zaniet, stara 66 let, in zasebnica Katerina Poiani, NAŠI DIJAKI STRADAJO. — SPOMINJAJTE SE POVSOD IN VEDNO DIJAŠKE MATICE! PODLISTEK. Igraiec, ki dobiva. Spisal Mavrici) Jokai Iz madžarskega izvirnika poslovenil Ivan Koštial 46 to je njih navada, če dobijo kakega uniformi- Strah jo je vso ohromil, če bi bila že zgoraj ranca. Gotovo jo čakate nocoj zaman d^mov. v gradu pred kaminom; če bi mogla sesti h dobra gospodična. Kar domov pojdite v ^aštel klavirju, če bi se mogla skriti v postelj; morda ter zaklenite vrata in ne prižigajte luči; zakaj bi bila lahkć uđušife svoj strah; a ni imeta Uskoki pridejo gotovo še nocoj tu mimo. Gro- poguma, da bi Sla v taki temi sama gori v grad zni Uskoki — oh, uboga moja glava, kam naj in stopala po odmevajočih hodnikih in oxkih z bežim pred njimi?* — «Kam pa jaz?» — «Vi stopnicah; pričarana je bila k oni kamna ti lehko pojete. Vas se boje vsi, še celo usko&ki klopi, ki je služHa stražniku «pun te» za sedež, hudiči. Mislijo, da ste Margarita. Vi kar osta- — In tam so se je potem polastile strahotne nite v gradu! Ne bojte se, tam ne vderć. Vas prikazni bodočnosti. — Zakaj najgroznejša Zadnjo noč je prišel na barkah z dvema sto- in rovinskih nesrečnikov nihče ne bo žalil, niso tista strašila, ki se vračajo od mrtvih, tinama svojih ljudi iz Senja. Samć 200 jih je Oh, kako so ti siromaki ob takih okolščinah ampak ona, ki prehitevajo svoje rojstvo. — bilo — a samih vragov! V spanju so mesto iz- srečni! Če bi le mogel jaz vzeti nase obličje Kaj bo ž njo odslej v bodoče? — Sama, zapu-nenadili. vojake in policiste pobili ali vklenili, enega izmed njih do jutri zjutraj — dalje bi mi ščena. brez znanca, brez svetovalca, brez mi-prebivalce oropali, ves živež pobrali, še celo ga ne biLo treba. O, blažena mati božja lore- sli; od onega človeka, h kateremu jo veže kri, s trgovskih ladij, cesarske stražnice zrušili in tanska! Le Uskokov nas reši! Dam ti 24 funtno ločena po neznanih deželah; na njegov ukaz že to noč pridejo nazaj z vsem pler.om in spo- svečo iz samega voska! Na mojo čast! Nič pe- tukaj priklenjena. In zdaj nihče več niti oe toma pojdejo skoz Bakar in Kraljevico. Vsi ska ne bo v njejU (To podkrepljeno obljubo ve, da je ona tule! Kdor pa ve, misli, da je prebivalci so že bežali pred niimi,» — «Kaj pa razumejo le tisti, ki sc videli zaobljubne vo- strašilo, pošast, in zbeži, kadar jo ugleda. — Aksamita?* je vprašala Miliora, kr je bila ščenice v poslopju, ki je zgrajeno pod gradom Ko tako strmi ven v obzorje, zroč, kako za-najbolj zanjo v strahu. — »Videl sem jo na Trsatom po vzorcu loteranske kapele; zapu- haja zvezda za zvezdo v morje, se ji na naglo «voje oči. ko je poštena duša davi prijadrala stili so jih dobri Dalmatinci kot zaobljubne zazdi, kod da bi se v okolici Reke danilo. — k «mo!u»; še iz čolna ni mogla skočiti, ko so darove v spomin rešitve iz velikih nevarnosti. Prezgodnja bi bila še v januarju osorej zarja, razbojniki s svojih bark navalili na njo ter jo A 25 funtne sveče so le v vrhnjem delu vo- drugič tudi ni vzhod na ti»to stran, tretjič tudi ^vezali. Jaz sem bil tako srečen, da sem prišel ščene; znotraj je pločevina, napolnjena s pe- žar zarje ni takšen. Torej je tam morda po-nekaj strefjajev za njo in je bilo moje jadro skom, pokrita z voskom. — Še nebeške svet- j žar. — V tem se zdi. da se žar bliža, in kmalu zvilo; potem, rib ni treba baditom, -teh dobijo nike goFufajo!} j objame ves Kvarnerski preliv. Čez eno uro se titdi doma dovolj; ni se jim zdelo truda vredno, — Milicra je zat>azila, da je bila ostala sama; da razločiti, kaj je. Cel roj ladij se bliža. Morje da bi me zasledovali. Tedaj se ni razen mene pobožni Pav'e je tako izginil med obrežne je posuto z zvezdami. To je plamtenje sto nihče potikal po Kvarneru. V Bakru sem zve skale, da ji niti lahke noći ni voščil. — Čisto bakel ali morda smohlih ponev; s poveljnike! od begunov-mornarjev, kaj se je bilo zgo- sama fe bila ostala na enem strašnem kraju, kove ladje sveti «grftki cgenj» na vse strani. — dilo ponoči na Reki.» — Pred nie šumeče mo^je. zadaj zapuščeni Kmalu se začuje tudi glas te prikazni: veter — «Kaj so naredili z Aksamito?* — «Jaz grad, čigar zidovi so vsi počečkani z kletvami nese k ntej zborno petje moškfh glasov. Zma-roervim za gotovo, da V) jo obesili ali pa — če trpinov! 2iv *?las je le jok delfinov v vodi in goviti Uskoki se vračajo v arofo skalnato do-so jo izpustili_p odrezali nos pa uhlje. Zakail.titiienje siromakov na kamnatih zidovih. —imovino; to ie njih zmagoslavno petje J bogatega do ubožnega, raz sebe plašč zaspanosti in vsak po svoji moči krepko zasaditi motiko v ledino, ki čaka pridne, skrbne roke delavca. Vojne razmere so marsikako seme, ki ga je društvo pred vojno vsjalo, uničile. Zato pa je naša dolžnost, da delamo na -to, da zamujeno popravimo. Sovaščani! Na delo, tedaj! Opustimo vsako politikantstvo, tudi "visoko vaško politiko« in začnimo z delom za izobrazbo — za svojo bodočnost. Pzivamo vse, da se po možnosti včlanijo v društvo. Posebno pa vabimo mladino in predvsem ono, ki konča ali je v zadnjih letih končala ljudsko šolo. Vsak bo našel v «Domu» dovolj zabave in razvedrila. Sredstev imamo dovolj na razpolago in kar ne bomo mogli sami iz svojih moči, nam bo pomagalo naše krepko osrednje društvo «Prosveta» v Trstu, ki je že sedaj dalo iniciativo za delovanje društva. Slednjič naj vsakdo smatra za svojo dolžnost, da redno plačuje članarino in se redno in točno udeležuje društvenih sej in predavanj. POHIŠTVO. NOVI CGKOB! : poročne so :e, solidne, slavonsko delo. javorjeve, črešn^tve, jesenove, rie-h^gonijeve, hrastove L 1700, naslonjači L 48, Železne postelje s kovinast<> vzmetjo i. 15 T&RK, Vže $. Mzzaro it. 1C. - VELIKA IZB ERA ===== Za pošiljatve na deželo najboljša, brezplačna embalaža. icei mm Velika zaloga vina, žganja In likerjev JAKOB PERHAUC Trsi, ustanovljena leta 1878 via S. T. Xydias št. 6, telefon Vesti Iz Istre Iz Bo^unca. Dne 18. t. m. sta se poročila Valentin Maver in Danica Maver. Naš požrtvovalni in marljivi blagajnik podružnice * Šolskega društva« gosp Matifa Žerjal ni zamudil te lepe prilike in nabral med svati za «Šolsko društvo» 34 L 45 stot. Novoporočencema kličemo, Vedno v zalogi in po cenah izven vsake fconku-kurence: pristen istrski tropinovec, kraški brinjevec in kranjski slivovcc. Lastni Izdelki : Šumeča vina kakor šampanjec, šumeči istrski refošk Lacrima Gristi in draga. Specialiteta : Jajčji konjak in Crema maršala ter raznovrstni likerji in sirupi, kakor pristni malino-vec in drugI. (50) 72 Uvozna in izvozna tvrdka Deblasio & Domeniš Skladišča : Trst, via Coroneo 13, tel. 12-34 prosta luka št. 7, pritličje opozarja nz> novedošle velike partije siekle-naj ju Bog živi srečna, zdrava in zadovoljna n ne, porce^ane, ematlirane kuhinjske posode mnogo let. Darovalcem iskrena, hvala. Dal Bog, da bi našli mnogo posnemovalcev. Književnost In umetnost «Mladika." bo izšla zaifc Jikom decembra v dveh številkah skupaj v enem zvezku, ker bo prva številka 1923, ki bo preurejena, izšla še pred novim letom. Cenj. s»o-lrudniki naj pošljejo svoje prispevke takoj na naslov: Franc Bevjk, Gorica, ul. Favetti U, I. Tja naj pošiljalo svo>e prispevke tudi za prihodnji letnik. DAROVI Ker Jc videl g. F. Kravos korenje raztreše-no daruje K L 10 "Šolskemu društvu*. Naročajte in Sirite EDINOST" Borzna oorodla. Trst, 21. novembra 1922 Jađrtnsfc« banka ............. . 130 CMUIIcH . • • # • .......... 8<1 Dalmatla H93 GeroHmich 1475 Libera Trieatina •• .......... . . 433 ......................... 152(1 Lussino ..............................640 ATartinolich.................... Oceania 140 Pfemuda..................345 Tripcovich 2A5 A m pele j..................608 Cement Dalmatia . • • ...............335 Cement Spalato . •.............296 Tuja valuta na tržaikem frfoi Trst, 21. novembra 1922 -87.- — .£).<> —.03.--413 66.50,— 67.50 82.40.— 32.80 18.50,- 1460 - 25.--55 21.36.- 1 157 25.-15«.— . . . . 403.— • • • • 96.—.— 96.5Q očiste krone • • • »• • avstrijske kron« ...» CeSkosIovaike ktoai . • dinarji • • •••••• le j t marke ••••••••• dolarji •••••«•• francoski franki . . • . ivicarskl franki • • • • aneleiki fanti papirnati • « 1 • • • • • • • • najrazličnejših šip v originalnih zabojih spletenih čeških steklenic po najnižjih konkurenčnih cenah. - Vse bttago Je češkega izvora in 2E tri velike, moderne pri postaji Biuio - Nabrežina se oddajo Pojasnila daje uprava Edinosti. »i<2 Najvišjo cene plačujem za O Ž JSa kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider« Jazbecev« mačk« veveric, krtov, divjih in domači* zajcev. D. WINDSPACH Trii, Via Cesar« Baftistl it. 10 IL nadsL, vrata 16 » Sprejemajo se pošiljatve po pošti.