GLAS
LETO XXIII. ŠT. 44 (1106) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 29. NOVEMBRA 2018
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Ta teden v Italiji vsi odgovorni uredniki kato-
liških tednikov podpisujemo uvodnik, ki bo v
vseh, skoraj 190 tednikih, enak. Novi glas ga se-
veda objavlja v slovenščini kot edini slovenski
član Zveze italijanskih katoliških tednikov FISC.
Jurij Paljk
Pluralizem informiranja:
ustavna vrednota
  ekaj se spreminja v državi, če je v zadnjem
mesecu dni predsednik Republike Italije Ser-
gio Mattarella čutil dolžnost, da javno spre-
govori in opozori, da je informiranje javno do-
bro, ki ga zahteva italijanska ustava. In je tudi
jasno povedal, da morata imeti svoboda tiska in
zaščita manjšin državno finančno pomoč. V
časih, ko se zdi, da morajo biti vse stvari
podvržene tržnim zakonom, je ponovno v sre-
dišču pozornosti pluralizem informacije. In nas
zanima predvsem tisti pluralizem, ki omogoča,
da imajo svoj glas naša območja, obrobja, naše
skupnosti, stvarnosti na robu.
In prav časniki, ki so prisotni tako v tiskani obliki
kot na svetovnem spletu, govorijo o posameznih
skupnostih, o točno določenih območjih naše
države. Ti časopisi poročajo o zadevah, ki na
državni ravni nimajo vidljivosti. To so tudi kato-
liški in škofijski tedniki, za katere je papež
Frančišek dejal, da “so glas, odgovoren in svo-
boden, a bistvenega pomena za rast katerekoli
družbe, ki hoče biti demokratična, ker je preko
njih zagotovljen pretok idej in ploden razmislek,
ki sloni na verodostojnih in preverjenih podat-
kih”. Časopisi so vezani na območje, v katerem
izhajajo, in imajo zato dragoceno in prepotreb-
no vlogo pri demokratični rasti v državi, na-
ročnicam in naročnikom pa omogočajo, da se
zavedajo časa, v katerem živijo. In to vlogo imajo
še posebej v današnjih časih, ko so na voljo vse
hitrejši instrumenti za informiranje.
Potem ko so dolga leta premišljeno in razčlenje-
no pripravljali o njem v parlamentu in s sodelo-
vanjem predstavnikov medijev, med njimi je bila
tudi FISC, Zveza italijanskih katoliških medijev,
je letos stopil v veljavo zakon o prenovi medijev,
ki vsebuje jasna pravila, uravnovešene in razum-
ljive smernice. Zakon je bil narejen, da bi podprl
krajevno informiranje (papir in splet), vse tiste
medije, ki se združujejo v neprofitnih in časni-
karskih zadrugah.
In prav te dni prihaja med nas vest, da bo te dni
v parlamentu debata o amandmaju, popravku
zakona o bilanci. Amandma, popravek, je pre-
dložila samo ena stranka sedanje vlade, kar se-
veda pomeni, da se postavlja pod vprašaj celoten
zakon za medije, dejansko se namerava likvidi-
rati časopise, ki so življenjskega pomena za vso
državo. Že res, da se o vsem lahko razpravlja in
se vse tudi lahko izboljša, a za tako pomembno,
ranljivo in kompleksno zadevo, kot sta svoboda
tiska in pluralizem informiranja, je potreben po-
sluh širšega kroga z vsemi, ki so pri tem soude-
leženi. In pri tem se je treba izogibati dogmatiz-
mom in predsodkom! Na stvarnost je treba gle-
dati v demokratičnem duhu.
Sprememba zakona bi pomenila izgubo delov-
nih mest tisočev časnikarjev, ki živijo in delajo
na posameznih območjih, so v njih ukoreninje-
ni. In ne moremo si niti predstavljati, kakšna bi
bila država, če bi bila obubožana za vse te glaso-
ve, ki so temeljnega pomena za družbeno in jav-
no razpravo. Izgubili bi glasove verodostojnih in
preverjenih informacij, ki so vezani na krajevno
stvarnost v nasprotju z raznimi, številnimi lažni-
mi novicami, ki zadnje čase prevladujejo.
Upamo torej, da ne bo prišlo do popravka zako-
na o medijih pri glasovanju zakona o bilanci,
ampak da se odpre odprto in konstruktivno
soočenje, ki ima namen podpreti in nadaljevati
pluralizem.
N
Pogovor
V Sovodnjah ob
Soči bo odslej
znano prenovljeno
pekarno Cotič
vodila Janina
Cotič z možem
Erikom Petejanom 3
Nov projekt ZCPZ Gorica
Interaktivna
multimedijska
predstava “45
min za našo
zgodovino” bo
kmalu zaživela
na naših odrih 2
Tržaško knjižno središče
Predstavitev
zbornika, ki je
izšel ob 120.
obletnici rojstva
Ivana Rudolfa,
primorskega
narodnjaka 10
Spomini/Memorie 1918-2018
Briška pričevanja 
o vojni in beguncih
  ečkrat, ko govorimo o prvi svetovni vojni,
se osredotočimo na Kras, saj so bile tam
najbolj krute bitke, a pozabimo, da so bila
tudi Brda zelo prizadeta. Na to so nas spomnili
raziskovalci in zgodovinarji na drugem srečanju
Med vojno in spominom, ki je bilo v torek, 20.
novembra, v župnijskem domu F. B. Sedej v Šte-
verjanu. Na večeru, ki ga je priredil Kulturni cen-
ter Lojze Bratuž v sklopu projekta Spomini-Me-
morie 1918-2018, so sodelovali Vili Prinčič, Bran-
ko Morenčič, Marjan Drufovka in Filippo For-
mentini. Po uvodnih pozdravih predsednice
KCLB Franke Žgavec in županje Občine Števerjan
France Padovan je Marjan Drufovka predstavil
goste in opisal hude trenutke, ko so pred sto leti
naši pradedi odšli v vojno in naši ljudje zapustili
domove ter šli v begunstvo. “Občina Števerjan bi
rada ustvarila vaško nitko spomina o teh dogod-
kih, ki so prizadeli tudi Brda in ta večer je pravi
začetek”, je poudaril Drufovka.
/ str. 7
MČ
V
www.noviglas.eu
Pesem jeseni 2018
Tradicionalna pevska revija ZCPZ Trst
Jubilej rojakov v Lombardiji
50 let slovenske
maše v Milanu
  Lombardiji in še posebno v Milanu živi
veliko število Slovencev, ki so se tja
preselili iz najrazličnejših razlogov. V
nedeljo, 18. novembra 2018, pa je bilo še posebno
slavnostno za slovensko narodno skupnost, ki
živi v Milanu, saj so praznovali petdesetletnico,
odkar obhajajo mesečno slovensko mašo v
lombardski prestolnici. Slovenske svete maše je
vpeljal novembra leta 1968 zdaj že pokojni msgr.
Ignacij Kunstelj, ko je nekaterim znancem najavil,
da bo popoldne maša v slovenščini ob baziliki sv.
Ambroža v centru Milana. Od tedaj so redno
obhajali mesečne sv. maše v slovenščini, ki so jih
darovali najrazličnejši duhovniki, ki so prihajali v
Milan izrecno za duhovno pomoč tamkajšnjim
Slovencem.
Okroglo obletnico so želeli proslaviti na poseben
način, zato so milanski Slovenci povabili v goste
Mešani cerkveni pevski zbor Sv. Jernej z Opčin, ki
ga vodi Janko Ban.
/ str. 4
Mitja Petaros
V
Jutranja srečanja v Špetru
V Benečijo na
aperitiv s knjigo
  uste, dolge in nekoliko temačne
novembrske nedelje so letos v Benečiji
popestrila jutranja srečanja ob aperitivu
in knjigi, ki so potekala v prostorih SMO
(Slovenskega multimedialnega okna) v Špietru
in so se končala ravno minulo nedeljo. Prvo
srečanje je bilo namenjeno etnološki uspešnici
izpod peresa publicista, urednika in prevajalca
Iztoka Ilicha o temi varovanja, ohranjanja in
vrednotenja slovenske kulturne dediščine. V
njej je velika pozornost namenjena Reziji in
Benečiji, kjer se jezik, kultura, tradicija, navade
in prastara praznovanja ohranjajo kljub meji,
ki ločuje te ljudi od matične domovine, kljub
pritiskom, raznarodovalni politiki,
pomanjkanju šol in denarnih sredstev. Knjigo
je nazorno predstavila Živa Gruden. V nedeljo,
11. novembra, je ob aperitivu v Špietru našla
svoj prostor zgodovinska publikacija Kobariška
republika.
/ str. 12
Suzi Pertot
P
Foto damj@n
Svet okrog nas29. novembra 20182
Povejmo na glas
Nesprejemljivo ogrožanje našega tiska
Stališče deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca
O zajamčeni izvolitvi Slovenca v
deželni svet prihodnje leto
  enatorji SVP Unterberger,
Durnwalder in Steger so že
takoj po umestitvi novega
parlamenta vložili predlog
ustavnega zakona, ki naj deželni
statut Furlanije Julijske krajine
dopolni z določilom, ki bi slo-
venski narodni skupnosti za-
jamčilo minimalno zastopanost
v deželnem svetu FJK. Gre za po-
budo, ki se uokvirja v ustaljeno
sodelovanje med strankama SVP
in SSk, saj nemška manjšina že
od nekdaj podpira na rimski par-
lamentarni ravni zahteve slo-
venske stranke v FJK, ki pa ne
razpolaga s samostojnim parla-
mentarnim zastopnikom. Tako
so novoizvoljeni parlamentarci
SVP ponovno vložili zakonsko
zahtevo, da se Slovencem že v
statutarnih določilih, ki uživajo
rang ustavnega zakona, zajamči
vsaj minimalna zastopanost v
deželnem svetu FJK. O predlogu
je 19. novembra na kratko raz-
pravljala pristojna 5. komisija
deželnega sveta, ki je vsako
odločitev dejansko prenesla na
začetek prihodnjega leta. Že
uvodoma je deželni svetnik SSk
Igor Gabrovec izpostavil pomen,
S ki bi ga tovrstno statutarno do-ločilo predstavljalo za priznanjeminimalne zastopanosti v dežel-
nem parlamentu FJK. Pri tem je
na kratko nanizal garancije, ki
jih na tem področju uživa itali-
janska narodna skupnost v Slo-
veniji. Ta lahko računa na vsaj
enega poslanca v Državnem
zboru, slična zagotovila pa vel-
jajo tudi za občinske svete in
uprave na območju, kjer je zgo-
dovinsko prisotna in priznana
italijanska skupnost. S tem je
Slovenija tudi po osamosvojitvi
potrdila pravice, ki so jih Italija-
ni uživali že v času Jugoslavije,
ki je tako do pičice spoštovala
določila povojnih mednarodnih
sporazumov na področju varstva
jezikovnih in narodnih manjšin
na obeh straneh meje. Drugače
je v Italiji, kjer kljub okvirnim
zagotovilom iz zaščitnega zako-
na 38/2001 v volilni zakonodaji
ne zasledimo nobenega do-
ločila, ki bi kakorkoli olajšalo –
kaj šele zagotavljalo! - načelo za-
jamčene zastopanosti Slovencev
v obeh vejah italijanskega parla-
menta, se pravi v poslanski zbor-
nici in senatu.
“Zdaj je le v deželni zaščitni za-
kon vključeno določilo, ki slo-
venski listi omogoča malenko-
stno odstopanje od splošnih pra-
vil. Na osnovi tega je SSk že tret-
jič zaporedoma izvolila svojega
samostojnega deželnega svetni-
ka, kar ni majhna zadeva. Do-
ločilo kot tako pa še vedno ne
nudi stoodstotne garancije izvo-
litve”, je pobudo senatorjev SVP
komentiral deželni svetnik in
tajnik SSk Igor Gabrovec, ki se-
veda podpira predlagane spre-
membe. Iz krajše razprave, ki je
sledila, je bilo razumeti, da večji
del članov komisije deželnega
sveta premalo pozna problema-
tiko, tako da je Gabrovec predla-
gal, da se s tem vprašanjem ko-
misija ponovno poglobljeno
sooči po sprejetju finančnega za-
kona, se pravi v začetku prihod-
njega leta, in medse povabi na
avdicijo italijanskega poslanca v
Državnem zboru Republike Slo-
venije, predsednico paritetnega
odbora, predsednika paritetne
komisije, predstavnike krovnih
organizacij in morebitne druge
sogovornike. Predlog je komisija
osvojila.
  eprav se je govorilo, da je v programu
sedanje rimske vlade krčenje prispev-
kov za tisk, je vendarle zelo neugodno
odjeknila novica, da so zdaj v resni pripravi
ukrepi za uresničenje tega vprašljivega name-
na. Podpredsednik poslanske skupine Gibanja
5 zvezd Adriano Varrica je namreč v proračun-
ski parlamentarni komisiji predložil popravek
obstoječega zakona, ki zelo drastično posega
v sofinanciranje časopisov in drugih glasil je-
zikovnih manjšin. Praktično gre kar za 90-od-
stotno znižanje prispevkov oziroma v primeru
Primorskega dnevnika še za 50-odstotno
znižanje prispevkov iz nekega drugega zakona.
Vsakomur je jasno, da so rezi izjemno veliki
in da bi s svojo uresničitvijo dobesedno ogro-
zili dejavnost našega dnevnika in naših vpliv-
nih tednikov, kot so Novi glas, Novi Matajur
in Dom. Z eno besedo, naši skupnosti preti
odvzem nepogrešljivih sredstev za redno de-
lovanje njenega tiska, če že ne ukinitev delo-
vanja, kar je seveda nedopustno in pravzaprav
že norčevanje iz nedavne izjave predsednika
Mattarelle: “Svoboda tiska in zaščita jezikov-
nih manjšin sta dve pomembni vrednoti, do-
ločeni z ustavo”. Razumljivo je, da so se ob na-
povedi spornega ukrepa oglasile tiste uradne
osebe, ki se upirajo rušenju vrednot, se pravi
odgovarjajoči predstavniki večinskega naroda,
pri čemer so pomirjujoči glasovi prišli celo s
strani deželnega predsednika in iz vrst Forza
Italija. Toliko bolj je razumljivo, da so se
možnosti krčenja tiska z odločnimi besedami
uprli naši predstavniki s senatorko Tatjano
Rojc na čelu. Še kako pomembni bodo odzivi
naše matične domovine, od katere upravičeno
pričakujemo poseg na meddržavni ravni. Pri
vsej tej zgodbi, za katero je upati, da se ne bo
končala tako, kot je bila zastavljena, pa ni mo-
goče mimo ugotovitve, da smo priča nadal-
jnjemu razkrivanju bistva nacionalizma, ki ga
sedanja vlada nedvomno predstavlja in kjer je
bilo upati, da ne bo doživljal tako množične
podpore. Slej ko prej se vse prične pri geslu
“Najprej Italijani”, ki ga marsikdo nemara še
vedno podcenjuje. Toda to geslo pove vse, saj
v imenu tega gesla Italija spodkopava Evropo,
ki je menda naš sovražnik, nacionalizem torej
ostro najprej posega navzven. In kot uči zgo-
dovina, naslednji korak je v ostrem posegu
navznoter, v lastno družbo, med lastne ljudi.
Najprej Italijani deli družbo v dva dela, ki si
počasi postajata vse bolj nasprotna, in v pri-
meru črnega scenarija vse bolj sovražna. Ob
tem se uveljavi še drug del iste opredelitve,
namreč vse slabše prenašanje vsakršne dru-
gačnosti, vsakršne različnosti, ki postane mo-
teča in jo je zato treba utesniti in kar najbolj
skrčiti. Najprej Italijani pomeni, da so dru-
gačni, različni vsi drugi in tako postane v sla-
bem smislu različna tudi naša narodna skup-
nost in sploh vse jezikovne skupnosti. Odri-
vanje vsakršne različnosti v kot pa je ukinjanje
temeljne vrednote srečnega sobivanja z vsa-
komer in z vsemi.
Janez Povše
Č
Ob izidu skupne knjige
Omerza in Pezdir 
v Gorici in Trstu
  rve dni novembra je v Lju-
bljani izšla nova študija, ki
razkriva polpretekle poli-
tične manipulacije in gospodar-
ski kriminal v Sloveniji. Gre za
knjigo Kriminalni temelji Terito-
rialne obrambe in NLB. Skupaj
sta jo napisala odlična poznaval-
ca in raziskovalca arhivov sloven-
ske politične policije, ekonomi-
sta in publicista Igor Omerza ter
Rado Pezdir.
Skupaj jo bosta tudi predstavila
tako v Gorici kot v Trstu, in sicer
v četrtek, 6. decembra, v okviru
Srečanj pod lipami, ki jih v Gori-
P ci prirejata Kulturni center LojzeBratuž in Krožek Anton Gre-gorčič, v ponedeljek, 10. decem-
bra, pa na “ponedeljkovem
večeru” Društva slovenskih izo-
bražencev v Trstu.
Knjiga, ki nosi na platnici tudi
napis Šokantna razkritja ob 50-
letnici Titove TO, je v matični
Sloveniji vzbudila veliko zani-
manje. Avtorja namreč rušita mi-
te, ki jih širijo “stare sile”, in do-
kazujeta, da Teritorialne obram-
be, ki je nastala pred 50 leti, ni-
kakor ni mogoče imeti za pre-
dhodnico sedanje Slovenske voj-
ske ali celo za organizacijo, ki je
utirala pot slovenski osamosvo-
jitvi. Tudi Ljubljanska banka pod
Nikom Kavčičem ni vzpostavlja-
la elementov ekonomske
državotvornosti, ki jih nekateri
opevajo.
V obeh primerih je šlo za ustano-
vi, ki sta nastali v interesu takrat-
nega režima, pa še to v povezavi
s hudim gospodarskim krimina-
lom. Zaradi tega je sodstvo v Lju-
bljani od konca šestdesetih do
začetka osemdesetih let prejšnje-
ga stoletja vodilo preiskavo in
postopke proti načelnikom Ud-
be, direktorju Ljubljanske banke
in vodstvu Teritorialne obrambe.
Za zadevo se je zanimal sam Tito,
a po sklepu komunističnega vod-
stva ni prišlo do nobenih obsodb
in nobena vest o aferah ni pricur-
ljala v javnost. Vse do Omerzo-
vih in Pezdirjevih razkritij.
  Projekt “45 min za našo zgodovino”
Neobičajna interaktivna
multimedijska predstava
ZCPZ GORICA 
  druženje cerkvenih
pevskih zborov je 26.
novembra v Galeriji
Ars na Travniku v Gorici
predstavilo projekt z naslo-
vom 45 min za našo zgodo-
vino. Gre za interaktivno
multimedijsko predstavo, ki
bi javnosti omogočila, da
znova odkrije zgodovinsko
in kulturno dediščino ob-
mejnega prostora.
Predsednica Damijana Čev-
dek Jug je v uvodnem poz-
dravu povedala, da ZCPZ
skrbi v prvi vrsti za cerkveno
glasbo, otroške in mladinske
zbore. Čez leto prireja koncerte
in seminarje; v zadnjih letih pa
je izvedlo kar nekaj zanimivih
projektov. Nosilec zadnjega je
ZCPZ, partnerjev je 17, med nji-
mi so organizacije, štiri občinske
uprave in tri šole. Vrednost pro-
jekta znaša 27 tisoč evrov, 25 jih
je prispevala Dežela FJk. Koordi-
nator Albert Devetak je povedal,
da ima naša narodna skupnost
od Trbiža do Milj polno zanimi-
vih knjig o svoji zgodovini. Tako
se je porodila ideja, da bi pripra-
vili sintezo za multimedijsko
predstavo, ki bi trajala približno
45 minut, saj je namenjena v
prvi vrsti mladim. Ko so raz-
mišljali o vsebini in vezni niti, so
se obrnili na prof. Petra Černica,
ta pa jih je usmeril k prof. Stane-
tu Grandi. Z zgodovinarjem so
se režiserka Jasmin Kovic, scena-
ristka Tamara Peteani in koordi-
nator temeljito pogovorili. Sledi-
lo je delo iskanja in izpisovanja
podatkov, kjer sta ob sodelovan-
ju z raznimi izvedenci odigrala
levji delež jezikoslovec Tadej Pa-
hor in Peter Grudina. “Mladi
Z
premalo poznamo osebnosti, ki
so si v naši polpretekli zgodovini
upali biti preroki”, je poudarila
režiserka. Prejšnji rodovi so
ohranjali tesnejšo vez z njimi. Pri
snovanju projekta je opazila ne-
ke podobnosti med posamezni-
ki, ki so pripomogli k soustvar-
janju našega prostora. Označuje-
jo jih široka vizija, zvesta ljube-
zen do prostora in ljudi, mental-
na odprtost, pripravljenost sode-
lovati. Nekateri so ustvarjali “v
obdobju, ko biti Slovenec ni bilo
tako samoumevno in je zahteva-
lo mero borbenosti, žrtvovanja”.
Vsi ti posamezniki so pokazali in
nam še kažejo neko moralno ve-
ličino, zamejcem imajo še mar-
sikaj sporočiti. Poznavanje naše
preteklosti, osebnosti, ki so obli-
kovale naš prostor, lahko znatno
pripomore k oblikovanju identi-
tete mladih. Zato je pomembno,
da jim na sodoben način posre-
dujemo vpogled v našo polpre-
teklo zgodovino. “Z našim pro-
jektom smo to skušali narediti,
in sicer na neobičajen način: z
interaktivno multimedijsko
predstavo”, pri kateri bo posa-
meznik v publiki sooblikoval
predstavo.
Pri uresničitvi projekta je in še
bo sodelovalo nad 30 oseb. Pre-
miera za širšo publiko bo v
četrtek, 6. decembra, ob 20.30 v
dvorani Igo Gruden v Nabrežini;
v petek, 7. decembra, pa ob 20.30
v goriškem Kulturnem centru
Bratuž. Sedem ponovitev bo na-
menjenih šolam. “Šole so poka-
zale veliko zanimanje”. V petek,
30. novembra, bodo predstavo
uprizorili za dijake nižje srednje
šole Voranc v Doberdobu, 1. de-
cembra (dvakrat) na šoli Trinko
v Gorici, 6. decembra v Špetru,
7. decembra za italijanske dijake
pola Galilei-Fermi-Pacassi v Go-
rici, 10. decembra za dijake slo-
venskega licejskega pola in nato
še enkrat za dijake tehničnega
pola. “Upamo, da bo projekt na-
to še gostoval v drugih društvih.
Vanj je bilo vloženega veliko tru-
da in dela. Upam, da bo oblika
zadovoljiva za vse starosti”, je še
povedala Jasmin Kovic.
DD
Deželni svet / Posvetovalna komisija
Slovenski izvoljeni predstavniki 
so izvolili svoje člane
  a sedežu deželnega sve-
ta v Trstu je v petek, 23.
novembra, zasedala
Skupščina slovenskih izvoljenih
predstavnikov, da bi izvolila tri
polnopravne in tri nadomestne
člane slovenske posvetovalne
komisije.
Naj spomnimo, da posvetoval-
no komisijo sestavljajo resorni
deželni odbornik, šest predstav-
nikov, ki jih imenujeta krovni
organizaciji SSO in SKGZ, in
predstavnik deželne šolske ko-
misije. Obenem tudi trije oseb-
ki, ki jih izvoli skupščina sloven-
skih izvoljenih predstavnikov.
Ta je zasedala prav zato, da bi na
podlagi tajnega glasovanja do-
ločila svoje člane v posvetoval-
nem organu.
Uvodoma je pozdravil predsed-
nik deželnega sveta Piero Mau-
ro Zanin, pripadnik furlanskega
sveta, ki je poudaril, da kultur-
no bogastvo naše dežele sloni
na jezikovnih manjšinskih
N skupnostih. Na isti valovnidolžini je bil poseg resornegaodbornika za vprašanja sloven-
ske manjšine Pierpaola Roberti-
ja. Pred glasovanjem sta sprego-
vorila tudi deželna svetnika Igor
Gabrovec iz vrst stranke Sloven-
ska skupnost in ligaš Danilo Slo-
kar. Po Gabrovčevem mnenju je
potrebno vsebino razprave po-
svetovalnega organa razširiti še
na teme aktualnega značaja, ki
niso vezane le na porazdelitev
finančnih sredstev: razprava re-
forme kajevnih uprav z ukinit-
vijo medobčinskih teritorialnih
unij bi lahko prispevala k evi-
dentiranju najboljših rešitev za
položaj ‘slovenskih’ upravnih
enot na Tržaškem, Goriškem in
Videmskem.
Predstavnik Lige Slokar pa je
ugotavljal, da politična slika
manjšine, kakršna se je ob gla-
sovanja predstavnikov v posve-
tovalno komisijo izrisala v
deželnem svetu, dejansko ne
odraža sedanjih razmerij moči,
niti na deželni niti na državni
ravni. Sploh v manjšini.
Volivci, teh je bilo 54 na 120
upravičencev, so nato tajno gla-
sovali. Liga je izpadla iz igre. To
pa zato, ker je bila os Demokrat-
ska stranka (in levica nasploh) -
Slovenska skupnost neomajna.
Izovljeni so bili: za Tržaško zgo-
niška županja Monica Hrovatin
(odraz Demokratske stranke), za
Goriško občinski svetnik v Do-
berdobu Aldo Jarc (odraz Slo-
venske skupnosti), za Videmsko
pa Stefano Predan (odraz De-
mokratske stranke), občinski
svetnik v Sv. Lenardu. Nadome-
stni člani pa so: za Trst David
Štokovac, za Videmsko Alan Ce-
cutti in Erik Figel za Gorico.
Skupščina je obenem soglasno
sprejela resolucijo, v kateri
deželnega predsednika Fedrigo
poziva k podpori manjšinskim
medijem na tej in slovenski stra-
ni meje.
Aktualno 29. novembra 2018 3
  Darij Cotič, Janina Cotič, Erik Petejan
Umetnost in natančnost s platna na pekač
POGOVOR 
  ružina Cotič praznuje
70 let delovanja svoje
pekarne in slaščičarne
v Sovodnjah ob Soči. Trgovi-
no, katere prostore so ob taki
pomembni obletnici popolno-
ma prenovili, bosta po novem
vodila hčerka Janina Cotič in
njen mož Erik Petejan. V pol-
nem vrvežu med pripravami
na odprtje so si Janina, njen
oče Darij in mož Erik vzeli čas
za pogovor.
Pojdimo na začetek, v leto
1948. Kako je nastala Pekar-
na Cotič in kdo je začel to
dejavnost? Zakaj je izbral
prav kruh?
Janina: Pekarna Cotič se je
začela z nonotom Jankotom,
ki je hišo in prostore pekarne
prevzel od župana Kodermaca.
Ko je nono kupil posestvo, je v
hiši do smrti ostala tudi župa-
nova hčerka, ki je postala za
vse domače neke vrste teta.
Nono Janko se je odločil, da bo
vodil pekarno, ker je v njej že
prej služboval kot pek, pred
vojno pa je bil vajenec v Šem-
petru. Pekarno je odprl sam, z
njim je delal tudi brat, žena
Gabrijela pa je pomagala v
trgovini.
Kaj je pekarna tedaj nudila
kupcem?
Janina: Samo kruh, preprost,
večinoma polnozrnat, saj je bi-
la bela moka dražja. Veliko
vaščanov pa je večkrat doma
zamesilo svoj kruh in ga po-
tem speklo v naših pečeh. S
slaščičarstvom se je začel uk-
varjati že stric Franjo, a specia-
liziral se je moj tata Darij, v
šestdesetih letih. Ko je bil star
komaj 16 let, se je poklica začel
učiti najprej v Novi Gorici, na-
to pa v slaščičarni Scorianz v
Podgori.
Danes obstajajo različne
vrste kruha, pri pripravi ka-
terih uporabljate različne
moke in druge sestavine.
Kje so nekoč nabavljali su-
rovine? Kje pa danes?
Darij: V preteklosti so upora-
bljali velike, tudi 100-kilo-
gramske jutove vreče moke,
danes pa imamo doma silos in
so vreče težke največ 25 kg.
Moko smo kupovali v Tržiču,
Redipulji, Červinjanu, danes
pa jo kupujemo v Pordenonu,
pri podjetju Grandi Molini, v
mlinu Molino Quaglia pa mo-
ko, zmleto na kamnu, in druge
posebne moke.
Katere so bile sestavine ori-
ginalnega recepta vašega
kruha?
Darij: Originalni recept za
kruh še vedno uporabljamo,
jaz pa sem pred 25 leti začel
D uporabljati matični kvasni na-stavek oz. naravni kvas in pečitudi panettone. Obiskoval sem
številne izobraževalne tečaje z
zelo priznanimi mojstri, kot so
Rolando Morandin, Achille
Zoia in Giambattista Monta-
nari, s časom, po raznih - tudi
nesrečnih - preizku-
sih, pa sem prišel do
svojega recepta.
Kako se je razvila
dejavnost v teh de-
setletjih?
Darij: Najprej smo
največ kruha proda-
jali bližnjim gostil-
nam in seveda
vaščanom, danes pa
je za nas zelo po-
membna poslovna
vez z velikimi veriga-
mi marketov, kate-
rim vsak dan nudi-
mo svež kruh. Pri-
pravljamo tudi zaku-
ske za praznike in
poroke. Prelomnica
za našo dejavnost je
gotovo bila tudi
začetek proizvajanja
slaščic in tort po na-
ročilu.
Koliko uslužben-
cev ste imeli na
začetku in koliko
jih imate zdaj?
Darij: Na začetku sta
pekla moj oče Janko
in stric, v trgovini pa
je bila mama. Danes imamo
sedem uslužbencev in tudi
družinski člani so seveda
vključeni v delo. S kruhom se
ukvarjajo vsi zaposleni, moja
žena Andreja je v trgovini, Ja-
nina pa je prevzela slaščičar-
stvo.
Obrnimo se zdaj nate, Jani-
na, kot novo lastnico trgovi-
ne. Kdaj si pravzaprav začela
delati v pekarni?
Janina: V pekarni sem poma-
gala od nekdaj, s slaščičar-
stvom pa sem se začela ukvar-
jati pred štirimi leti. Nekaterih
tečajev za pripravo panettona
sem se udeležila že prej, s ta-
tom, potem pa me je začelo za-
nimati moderno slaščičarstvo,
tako da sem se pridružila izo-
braževalnim tečajem pomem-
bnih slaščičarjev, predvsem v
Vidmu. Najraje obiskujem
tečaje znanih mojstrov, ki
učijo uporabne tehnike peke
in dajejo praktične nasvete.
Bralci Novega glasa te poz-
najo predvsem kot umetni-
co. Koliko sta pomembni
domišljija in ustvarjalnost
pri tvojem delu?
Janina: Pri okraševanju tort go-
tovo vpliva name dejstvo, da
sem študirala umetnost v Be-
netkah. Pri svojem delu ne ma-
ram kiča, nikoli ne pretiravam,
raje izberem linearne, prepro-
ste oblike z enim samim deko-
rativnim elementom. Razu-
mem, da je otrokom lahko ze-
lo všeč ameriški “cake design”,
a ta prav gotovo ni v mojem
slogu; moja spretnost v slikan-
ju mi dovoljuje, da pro-
storočno rišem na torte.
Ustvarjalnost je pomem-
bna tudi, da si iz “ostan-
kov”, iz preprostih ele-
mentov, izmisliš kaj no-
vega, originalnega in
elegantnega.
Katere kreme rada pri-
pravljaš?
Janina: Trenutno pripra-
vljam dve, tri vrste tort z
različnimi kremami. Po-
leti seveda pečem veliko
sadnih tort - roza krema
iz rdečih sadežev je zelo
priljubljena pri deklicah.
Vsakokrat, ko se česa no-
vega naučim na tečajih,
ki jih obiskujem trikrat
ali štirikrat na leto, pa ra-
da preizkusim doma v
svojih tortah, tako da
lahko ponudim strankam ka-
ko novost.
Erik, kakšno vlogo boš imel
ti pri vodenju pekarne?
Erik: Z Janino bova prevzela
celotno vodenje družinskega
podjetja. Moja vloga bo slediti
vsem upravnim in administra-
tivnim zadevam. Januarja
bom uradno prevzel vlogo Ja-
nininega strica Markota, ki se
bo upokojil in tudi izstopil iz
družbe. Že zdaj tesno sodelu-
jem z njim, tako da se seznan-
jam z vsemi upravnimi zade-
vami in bom drugo
leto sam spremljal tu-
di prodajo, še poseb-
no odnose z velikimi
strankami. Sodeluje-
mo namreč z veliki-
mi samopostrežnimi
trgovinami, kot so
Coop, Conad in De-
spar, ter z manjšimi
marketi in gostilna-
mi, ki kakovost
našega kruha dobro
poznajo; prodaja “na
debelo” predstavlja
več kot 90 % vseh
naših letnih prodaj.
V času, ko je zelo razširjena
industrijska proizvodnja, se
vedno več ljudi skuša oddal-
jiti od velikih trgovin in spet
zaupa malim obrtnikom,
pri katerih najde oseben,
prijateljski odnos in seveda
višjo kakovost. Kaj se vama
zdi?
Erik: Prav zato
smo trgovino
obnovili. Naš
namen je ohra-
niti stik z do-
mačimi ljudmi in privabiti no-
ve stranke, ki se ustavijo na po-
ti skozi Sovodnje. Predvsem pa
hočemo okrepiti prodajo
slaščic, pri pripavi katerih upo-
rabljamo samo kakovostne,
zdrave sestavine in čim manj
sladkorja in masla. Pripravili
smo tudi kotiček z mizicami,
kjer si bodo naše stranke ob
tortici lahko privoščile tudi ka-
vo. V prihodnje nameravamo
proizvajati tudi slane izdelke.
Opazila sem, da sta spreme-
nila tudi logotip pekarne in
embalažo. Erik, mislim, da
se zavedaš, da ima danes pri
uspehu podjetja zelo po-
membno vlogo tudi marke-
ting …
Erik: Gotovo. Logotip nam je
oblikovalo podjetje Studio Ajd
iz Dobravelj, ki ima že veliko
izkušenj pri oblikovanju vi-
zualnega materiala za podjetja,
ki so zaposlena v gostinstvu in
na področju vinogradništva,
zato smo se z njimi hitro razu-
meli. Hoteli smo
postati prepoz-
navni in želeli, da
bo naša grafična
podoba usklajena
z Janininim sti-
lom in eleganco.
Izbrali smo tem-
nordečo, bordo
barvo, ki bo posta-
la vezna nit pri
vseh grafičnih iz-
birah za našo
znamko, od nove-
ga napisa do em-
balaže.
Verjetno bo za
oba precej napor-
no glede na to, da
imata tudi dva
majhna otroka...
Janina: K sreči
imamo noni, ki
vedno priskočita
na pomoč, še po-
sebno v jutranjih
urah, popoldne pa skušam biti
prosta. Sicer v obdobjih, ko
imam veliko dela, npr. ob praz-
nikih, sploh nimam urnikov, a
večinoma vsakodnevno pri-
pravljam pecivo za zajtrk,
piškote, rogljiče in kolače v ju-
tranjih urah. Slaščic, ki zahte-
vajo dolgotrajno delo in po-
sebne postopke, ne pripra-
vljam vsak dan. S svojimi
piškoti sem posebno zadovol-
jna: od tistih iz ostre moke, pri-
mernih za namakanje, do naj-
bolj finih s čokolado in piran-
sko soljo.
S katerimi težavami so se
vaši predhodniki soočali na
začetku, kako so jih premo-
stili in katere so najhujše
težave, s katerimi se morata
soočati vidva ob vodenju
obrtniške dejavnosti?
Janina: Nekoč gotovo ni bilo
takšnih zapletenih birokrat-
skih postopkov, s katerimi se
moramo soočati danes; knji-
govodstvo smo vodili sami.
Danes pa se moramo po-
služevati storitev komerciali-
stov. Kar se tiče surovin, nekoč
nismo imeli toliko izbire, kot
je imamo danes, in naše recep-
te smo morali pač prilagoditi.
Tudi danes nekatere sestavine
dobivamo s težavo: kakovo-
stna vanilija npr. že izginja s
sveta, tako da iščemo primer-
na nadomestila, kot je lahko
fižol tonka. Za dodatno aromo
pri pecivu rada uporabljam
olupek limon in pomaranč.
Pojdimo k delovanju trgovi-
ne. Kaj največ prodajate?
Janina: Kruh in v božičnem
času ogromno panettonov, od
500 do 600 kosov.
Je torej “panetton” tisti iz-
delek, na katerega ste poseb-
no ponosni?
Janina: Gotovo. Pripravljamo
ga z naravnim kvasom in v ra-
zličnih variantah, navadnega,
s čokolado, višnjami, s koščki
kandiranih hrušk, vsako leto si
kaj novega izmislimo. Po naše
panettone prihajajo iz vse
dežele, iz Gorice, Vidma in
Trsta. Stranke nam jih na-
ročajo že na začetku decem-
bra.
Praznujete zelo pomembno
obletnico. Kako gledata na
prihodnost? Upata, da bosta
dejavnost nadaljevala tudi
vajina otroka?
Janina: Upava, da bova podjet-
je v prihodnje še povečala, do-
datno razširila prostore, inve-
stirala v nove stroje in seveda
povečala prodajo. Na najina
otroka pa nikakor ne bova pri-
tiskala glede njunih življen-
jskih izbir. Sama si bosta izbra-
la pot; če bo ta v družinskem
podjetju, še bolje.
Janina, kako so tvoji starši
sprejeli odločitev, da boš z
možem nadaljevala dolgo-
letno družinsko dejavnost?
Čeprav mi mama in tata nista
nikdar vsiljevala svojih
odločitev, sta bila zelo zadovol-
jna, da sem se odločila za ta
poklic in za prevzem dejavno-
sti. Najprej sem študirala psi-
hologijo, nato pa umetnost.
Pred približno desetimi leti je
tata zbolel, bilo je meseca no-
vembra, in nihče ni začel pri-
pravljati panettonov, zato sem
se sama lotila peke. Nasvete mi
je najprej dajal po telefonu, iz
bolnišnice, nato pa mi je stal
ob strani v pekarni. Tako sem
resno začela. Kasneje sem sicer
mislila, da bom odprla nekaj
manjšega; ker pa je priskočil
tudi Erik in sam predlagal, da
bi se lahko tudi on ukvarjal s
podjetjem, sem se opogumila
in odločila sva se.
Darij, kaj bi rad do-
dal?
Vesel sem. Glede na
to, da živimo v sta-
novanju nad pekar-
no, sem prepričan,
da bi s težavo v
zgodnjih jutranjih
urah prenašal hrup
strojev in ljudi, ki
niso moji ljudje,
moja družina, ki ni-
majo istega spošto-
vanja do naše pe-
karne, kot ga imata
Janina in Erik.
Na koncu še čisto
osebno vprašanje
za Janino. Ali ti pri-
pravljanje čudovi-
tih sladic in voden-
je trgovine še dopuščata, da
se ukvarjaš s slikanjem?
Seveda. Brez umetnosti bi mi
bilo življenje težko. Ko ne sli-
kam, pomeni, da je z mano kaj
narobe. Ob sobotah slikam z
lepo skupino drugih umetni-
kov v Vidmu in si tako vza-
mem čas zase, za svojo umet-
nost. Tudi med delom v pekar-
ni sem ustvarjalna in mi
večkrat dozori kaka povsem
kreativna ideja.
Vsem trem najlepša hvala za
pogovor!
Katja Ferletič
Marko Cotič med pripravljanjem štrudljev
Kristjani in družba29. novembra 20184
Goriška škofijska Karitas / Poročilo o delovanju v letu 2018
Pomoč družinam in
posameznikom je prioriteta
  petek, 23. novembra,
so v zavodu
Contavalle v Gorici
predstavniki nadškofijske
Karitas spregovorili o
opravljenem delu v letu
2018 in o načrtovanih
dejavnostih za mesec
december. Dr. Agnese De
Santis je predstavila projekt,
ki ga goriška ustanova
namerava uresničiti v
sodelovanju z višjimi šolami
ob svetovnem dnevu revnih
in začetku adventa. Karitas
hoče spodbuditi mlade, naj
v vsakdanjem življenju
postanejo pozorni na težave
drugih, da ugotovijo
primere revščine in se z
uresničljivimi načrti
potrudijo pomagati
bližnjemu. Februarja 2019
bodo dijaki predstavili svoje
projekte, najboljši bo prejel
nagrado v višini 2000 evrov,
ki bo namenjena odprtju
solidarnostnega sklada v
šoli. Novi ravnatelj goriške
Karitas Renato Nucera je
poudaril pomembnost
sodelovanja s posameznimi
župnijami in predstavil
program delovanja za
naslednji mesec: 15.
decembra ob 20.30 bo
namreč v ronški župniji
Marija Mati Cerkve
prireditev Noč Karitas, na
kateri bodo sodelovali tudi
prostovoljci škofijskega
“centra za poslušanje”, 24.
decembra pa bo v oratoriju
Pastor Angelicus v ul.
Rabatta v Gorici, ob
prisotnosti goriškega
nadškofa msgr. Carla
Redaellija, potekala “bratska
večerja”. Vse dejavnosti v
adventnem času bo
povezovala tema o
pomembnosti poslušanja
bližnjega. Dr. Agnese De
Santis je orisala tudi
pomembno vlogo centra za
poslušanje, pri katerem je
letos našlo pomoč 216 oseb
(56,48 % italijanskih
državljanov, 43,52 %
tujcev). V center prihajajo
posamezniki in družine, ki
živijo osamljeni in v reščini,
tu pa dobijo psihološko
podporo in konkretno
pomoč: začasno prenočišče,
hrano in finančna sredstva,
da so lahko kos vsakdanjim
stroškom.
Dr. Valentina Busatta je
govorila o izrednem skladu
za družine v težavah, ki od
leta 2014 pomaga družinam
V in posameznikom, ki sozaradi nezaposlenosti v hudiekonomski krizi. Sklad ne
nudi samo finančno pomoč,
pač pa možnost
usposabljanja in pomoč pri
iskanju službe. Do leta 2017
so bile v nov projekt
“dostojanstvo in delavnost”
vključene tudi občine iz
goriške pokrajine, ki so
nudile zaposlitev v
družbeno koristnih
dejavnostih; to je bilo zelo
pomembno za starejše osebe
in za tiste brez posebnih
delovnih izkušenj. Za
plačilo začasnih delavcev so
se posluževali vavčerjev; ob
vstopu v veljavo nove
normative, ki omejuje
plačila s temi sredstvi, pa se
je sodelovanje prekinilo,
tako da Karitas danes
sodeluje samo z zadrugami
in podjetji, ki lahko nudijo
prave delovne pogodbe. V
štirih letih je s pomočjo tega
sklada dobilo službo 124
oseb, večina v času
sodelovanja z občinsko
upravo - ljudje so tedaj imeli
večjo možnost se naučiti
poklica, se specializirali in
so tedaj lažje našli
dolgoročno zaposlitev.
Letošnji projekti so skupno
vredni 100.000 evrov,
sredstva za sklad pa nudijo
goriška nadškofija, Karitas
in Fundacija Cassa di
Risparmio di Gorizia.
Podravnatelj Karitas
Adalberto Chimera je opisal
delovanje emporija
solidarnosti ter goriškega in
tržiškega dormitorija, ki
nudita zatočišče potrebnim
italijanskim in tujim
državljanom. K sreči se v
zadnjih letih število ljudi, ki
živijo pod pragom revščine,
ni povečalo; največ jih je
bilo v letih 2008, 2009,
2010, torej v obdobju hude
gospodarske krize. V
emporij solidarnosti pa še
prihaja veliko ljudi, še
posebno družin z otroki. V
dormitorijih iščejo zatočišče
predvsem socialno ogroženi
posamezniki, ki so stari več
kot petdeset let, večkrat s
psihološkimi težavami ali
zasvojenostmi z mamili in
alkoholom. V goriškem
dormitoriju Luigi Faidutti so
letos gostili petnajst
pribežnikov in po
šest/sedem italijanskih
državljanov, ki so tam
prenočili več kot sto noči.
Od petka, 16. novembra, ko
so noči postale mrzle, je že
16 oseb našlo zatočišče v
dormitoriju. V tržiškem
dormitoriju Aristide
Vescovini je letos prenočilo
deset italijanskih
državljanov in 26 tujcev.
Goriška Karitas nudi v
emporijih solidarnosti
hrano predvsem družinam z
otroki. Goriški emporij so
odprli leta 2011: v njem
lahko ljudje z uporabo
kartic brezplačno dobilo
hrano in druga osnovna
sredstva za preživetje, ki
prihajajo predvsem iz
nabirk v velikih marketih.
Emporij je odprt ob
ponedeljkih, sredah in
petkih popoldne in ga
upravlja zadruga Ginestra s
petnajstimi prostovoljci in
dvema uslužbencema. Od
vsega začetka so v Gorici
izdali 1057 kartic za skupno
3200 obiskovalcev, v Tržiču
624 izkaznic. Goriški
dormitorij je letos obiskalo
354 družin z otroki,
tržiškega pa 306.
KF
Jubilej rojakov v Lombardiji
50 let slovenske
maše v Milanu
  e dolgo časa obhajajo sv.
maše v slovenščini v cer-
kvi Corpus Domini v Mi-
lanu, za to priložnost pa so se ver-
niki spet zbrali v kapeli ob bazi-
liki sv. Ambroža, kjer je pred pol
stoletja prvič zadonela sloven-
ska beseda v bogoslužju. Za
slovesnost sta somaševala nek-
danji koprski nadškof msgr.
Metod Pirih in g. Karel
Bolčina, župnik v Štandrežu,
ki je zadnjih enajst let skrbel
za slovenske verske pobožno-
sti v Milanu. Ta je v nedeljo
zbrane vernike tudi presenetil,
ko je najavil, da mu zaradi
preobremenitve z najra-
zličnejšimi zadolžitvami ne bo
več uspelo, da bi skrbel za mi-
lansko skupnost. To pa seveda
ne pomeni, da se je končalo
obdobje slovenske službe
božje, saj se je že zmenil z re-
dovniki kapucini, ki v Milanu
izobražujejo bogoslovce, da
bodo začasno skrbeli za mašo
v slovenščini, dokler ne bo
škof našel kakšne trajnejše
rešitve. Med bogoslovci, ki štu-
dirajo v Milanu, so namreč tu-
di trije Slovenci.
Vsekakor je bilo preteklo ne-
deljo v Milanu lepo in slove-
sno. Pevci openskega zbora so
se podali v lombardsko pre-
stolnico že dan prej, tako so
lahko tudi spoznali nekatere
znamenitosti mesta. Na dvod-
nevnem obisku jih je prijazno
spremljal ekonomski svetovalec
na Gospodarskem uradu Gene-
ralnega konzulata Republike Slo-
venije v Milanu Zorko Pelikan, ki
je tudi strokovno vodil ogled me-
sta. V soboto je bilo nekaj proste-
ga časa, ko si je marsikdo pri-
voščil tudi nakupovanje, v nedel-
jo pa je bil na programu sprehod
po glavnih milanskih ulicah do
znamenite stolnice. Pevci so tudi
obiskali muzej Museo teatrale
della Scala, ki je marsikomu pu-
stil zelo dober vtis. Do kosila je
bilo še dovolj časa, da so pevci vi-
Ž deli še kakšno posebnost, ki jo jekonzul mimogrede razkril (npr.Manzonijevo rojstno hišo), po-
poldne pa so sooblikovali slove-
sno sveto mašo. Dirigent Janko
Ban je za bogoslužje izbral pe-
smi, ki odražajo zamejsko stvar-
nost, tako so prepevali (ob orgel-
ski spremljavi Vinka Skerlavaja)
Tretjo mašo, ki jo je napisal
Ubald Vrabec, in nabožne pesmi
Staneta Maliča, Matije Tomca,
Vinka Vodopivca, Antona Jobsta,
Lojzeta Mava. Po slovesni maši je
zbor poskrbel še za krajši koncert
in zadonele so ljudske nabožne
pesmi v Vrabčevi priredbi (mar-
sikateri poslušalec je bil vidno
ganjen in nekateri so celo po ti-
hem prepevali kakšno znano pe-
sem) in tudi take, v katerih je kot
solistka nastopila Mojca Milič.
Dolgi in bučni aplavzi so open-
skemu zboru zagotovili, da so bi-
li z nastopom prepričljivi. Seveda
se je slovesnost nadaljevala po
zaključnem blagoslovu, saj je slo-
venska narodna skupnost pripra-
vila tudi izredno prisrčno slavje,
kjer so s priložnostno torto ob
petdesetletnici in z domačimi
dobrotami pogostili vse prisotne,
od gostujočega zbora do ostalih
udeležencev (prisotna in vidno
navdušena sta bila tudi Marjetka
in Kristjan, ki sta bila navzoča tu-
di na prvi slovenski maši v dal-
jnem letu 1968). Vsaj tri genera-
cije Slovencev je na slavju prepe-
valo. Žal se je moral openski cer-
kveni pevski zbor Sv. Jernej z
Opčin kmalu posloviti, saj je pev-
ce čakala še dolga pot do doma.
Vsi pa so bili po obisku Milana
srečni, da so doživeli krasna dne-
va, saj se ob takih priložnostih
pevci bolje spoznajo med sabo in
prevladoval je tudi občutek, da
so osrečili rojake, ki jih je usoda
popeljala daleč od rojstnih kra-
jev, tako da so lahko začutili to-
plino maternega jezika in pesmi.
Ime Jezus Kristus
Še bolj kot danes je nekdaj ime predstavljalo življenjski slog,
značaj in poslanstvo določenega človeka. Ime je tudi povezano s
kulturo, načinom življenja, vrednotami in družino. Ob na-
raščanju nasprotovanja judovskih voditeljev je Jezus videl svojo
prihodnjo smrt kot solidarnost z grešniki, da bo z njo vzpostavil
zavezo med Bogom in ljudstvom. Prva krščanska skupnost je v
tej luči predstavila Jezusa kot Trpečega služabnika v smislu spe-
vov preroka Izaija.  (53-54) To ime je v evangelijih izrecno
omenjeno le enkrat,  (Mt 12,28) večkrat pa je v Apostolskih de-
lih, ki kažejo, da so prvi kristjani brali in razlagali Jezusovo smrt
v luči starozaveznih napovedi.
Osebno ime potujočega pridigarja iz Nazareta je bilo Jezus, ki
pomeni: Bog rešuje. Po rojstvu, ko so ga obrezali, so mu dali
ime, kot ga je napovedal angel.  (Lk 2, 21) Tako je v svojem jav-
nem delovanju ter zlasti v trpljenju in smrti vstopil v boj z gre-
hom in hudobijo, jo vzel nase in spremenil v dar ljubezni in
odrešenja. Njegova žrtev osvobaja vse, ki so zvezani z grehom in
zlom. Peter je na Binkošti spregovoril: “Zagotovo naj torej ve vsa
Izraelova hiša: tega Jezusa, ki ste ga vi križali, je Bog naredil za
Gospoda in Mesija”.  (Apd 2,36) Tudi Pavlu se je prikazal in mu
spregovoril: “Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš”.  (Apd 9,5) Kasne-
je je zapisal, da ga je popolnoma osvojil Jezus Kristus.  (Flp 3, 12)
Učenci so klicali Jezusa Rabi, Učenik. (Mr 4,38) Odkrivali so
skrivnost njegove osebe po mnogih dogodkih, ki so jim bili
priče, ko je delal čudeže, ozdravljal, izganjal hude duhove in oz-
nanjal prihod Božjega kraljestva. Evangelist Janez je izkoristil
vsako priliko, da je govoril o Jezusu. Zlasti je poudaril, da je Jezus
Kristus prišel v telesu in se je v njem učlovečil kot večni Božji
Sin.  (Jn 1, 14) Sveti Pavel se je zazrl v Jezusovo osebo in pouda-
ril, da je Jezusovo ime nad vsemi imeni.  (Flp 2,9) Ko je bil pove-
ličan, ni izgubil človeškosti, ampak se je ta spremenila, popleme-
nitila. Jezus je tako edini odrešenik človeštva (Apd 4,12) in re-
snično bogastvo Cerkve.  (Apd 3,6) Krščansko življenje je življen-
je v Jezusovem imenu in Duhu.
Prva Cerkev se ni zadovoljila samo z imenom Jezus iz Nazareta,
zato je dodala še naziv Kristus, Maziljenec, Mesija. Ta naziv
izraža njegovo človeškost in božanskost. V Izraelu so bili mazilje-
ni zlasti kralji in duhovniki, na neki način tudi preroki. To ma-
ziljenje jih je potrjevalo v njihovem poslanstvu, obenem pa po-
glabljalo zavest, da vse te službe prihajajo od Boga. V teh treh
poslanstvih so tudi videli Jezusovo vlogo Mesija, da je prerok,
kralj in duhovnik.
V judovstvu je ostala globoko zapisana Božja obljuba Davidu, da
bo njegovo kraljevanje trajalo na veke.  (2 Sam 7,12) To je sicer
zgodovinska praksa zanikala, zato pa je pričakovanje Mesija do-
bivalo zlasti nov politični in celo nacionalistični pomen. Napo-
vedovalo je, da bo Mesija dvignil ljudstvo k uporu in osvobodil
deželo od tujcev. Zato Jezus ni uporabljal tega naziva, na nekate-
rih mestih pa je pustil, da so ga tako imenovali, vendar je dal na-
zivu presežni, duhovni pomen: pri spraševanju pred Kajfom (Mr
1,61), pred Pilatom (Mr 15,2) in ob Petrovi izpovedi vere.  (Mr
8,27) Petru je povedal, da je njegovo mesijansko poslanstvo v
smislu Trpečega služabnika pri Izaiju.
Jezus je bil maziljen pri učlovečenju. Marija ga je spočela v moči
Svetega Duha, tako, da je bila njegova človeškost posvečena od
prvega trenutka.  (Lk 1,35) Pri krstu v Jordanu ga je Oče mazilil s
Svetim Duhom za odrešenjsko poslanstvo.  (Lk 3,22) V Nazaretu
je ob branju preroka Izaija potrdil, da je nad njim Sveti Duh, ki
ga je mazilil.  (Lk 4,21)
Apostoli so težko sprejeli duhovni pomen Jezusovega mesijaniz-
ma. Še po vstajenju so ga vprašali, ali bo obnovil Izraelovo kral-
jestvo.  (Apd 1,6) Sodobna krščanska misel razume Jezusovo kral-
jevanje v duhovnem pomenu, kar izraža tudi praznik Kristusa
Kralja, ki ga je vpeljal papež Pij XI. Cerkev uresničuje njegovo po-
slanstvo s svojo vesoljnostjo, da se ne poistoveti zgolj z enim na-
rodom, kulturo, raso. Kristusovo kraljevanje je kraljevanje
Križanega, ki prinaša resnico življenja. (Jn 18,37)
ZAKAJ PRAV JEZUS? (48) PRIMOŽ KREČIČ
Kristjani in družba 29. novembra 2018 5
1. “Ta nesrečnik je klical in Gospod je
slišal” (Ps 34,7). Te psalmistove besede
postanejo tudi naše, ko zaslišimo klic k
srečanju z mnogimi brati in sestrami,
katerim navadno pravimo “revni”, ki
zaradi okoliščin trpijo in so potisnjeni
na rob. Psalmistu takšne okoliščine
niso tuje, prav nasprotno. Z uboštvom
ima neposredne izkušnje, ki jih izrazi s
hvalnico in zahvaljevanjem Gospodu.
Ta psalm tudi današnjemu človeku, ki
živi sredi mnogih oblik uboštva, govori
o tem, kdo je pravi ubožec, v katerega
mora upirati pogled, da bi slišal njegov
klic in prepoznal njegove potrebe.
Najprej izvemo, da Gospod posluša
nesrečnike, ki ga kličejo, in je dober do
tistih, ki se zatekajo k njemu, ker
njihova srca prebadajo žalost,
osamljenost in izključenost. Gospod
posluša tiste, katerih dostojanstvo je
poteptano in kljub temu najdejo moč,
da dvigajo pogled k njemu, da bi
prejeli luč in tolažbo. Posluša tiste, ki
so preganjani v imenu lažne pravice,
zatirani zaradi raznih politik, ki niso
vredne svojega imena, in prestrašeni
zaradi nasilja. Ob tem pa vedo, da je
Bog njihov Odrešenik. Iz te molitve
vznika predvsem občutek predanosti
Očetu in zaupanje vanj, ki nas posluša
in sprejema. Ob teh besedah lahko tudi
bolje razumemo tisto bistvo, ki ga je
Jezus oznanil z naslednjim blagrom:
“Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo
je nebeško kraljestvo” (Mt 5,3).
V moči te edinstvene izkušnje, ki je z
več vidikov nezaslužena in jo je
nemogoče v polnosti izraziti, kljub
vsemu začutimo željo, da bi jo delili z
drugimi, najprej s tistimi, ki so kot
psalmist ubogi, zavrženi in potisnjeni
na rob. Kajti nihče se ne bi smel
počutiti, kot da je izključen iz Očetove
ljubezni, še zlasti v svetu, ki pogosto
povzdiguje bogastvo kot prvotni cilj in
človeka vodi v osamo.
2. 34. psalm s tremi glagoli opisuje
ubožca in njegov odnos z Bogom.
Najprej je to “klicati”. Uboštva ne
moremo opisati z eno besedo, ampak
postane klic, ki se dviguje vse do nebes
v navzočnost Boga. Kaj je klic ubogih
drugega kot izraz njihovega
trpljenja in osamljenosti,
razočaranja in upanja? Vprašamo se
lahko, kako ta klic, ki se dviga vse
do Boga, ne more prodreti v naša
ušesa in nas pušča brezbrižne in
ravnodušne? Na ta dan, kakršen je
svetovni dan ubogih, smo
poklicani k resnemu izpraševanju
vesti, da bi lahko doumeli, ali
uboge sploh lahko slišimo.
Njihov glas bomo lahko prepoznali
le tedaj, ko bomo v tišini poslušali.
Če preveč govorimo, jih ne
moremo slišati. Večkrat se bojim,
da so številne pobude, čeprav so
hvalevredne in potrebne, bolj
namenjene nam samim kot pa
resničnemu poslušanju klica
ubogega. V tem primeru v svojem
odzivu na klic ubogih nismo
dosledni in ne moremo v resnici
sočustvovati z okoliščinami, v katerih
živijo. Tako zelo smo ujeti v svojo
kulturo, ki nas sili, da gledamo v
ogledalo in se ukvarjamo le sami s
seboj, da si ne moremo predstavljati,
da bi nas altruistično dejanje lahko
zadovoljilo, ne da bi pri tem
neposredno ogrozili same sebe.
3. Drugi glagol je “odgovoriti”.
Psalmist pravi, da Gospod sliši klic
nesrečneža in mu tudi odgovori.
Njegov odgovor, kot je izpričan v
zgodovini zveličanja, je ljubeča
soudeležba pri uboštvu. To se je
zgodilo, ko je Abram Bogu izrazil svojo
željo po potomcih, kljub temu da sta
bila z ženo Saro stara in brez otrok
(prim. 1 Mz 15,1-6). To se je zgodilo
tudi, ko se je Mojzesu v grmu, ki je
gorel, ne da bi zgorel, razodelo Božje
ime in je dobil nalogo, da osvobodi
njegovo ljudstvo iz Egipta (2 Mz 3,1-
15). In ta odgovor je dobival svojo
potrditev ves čas izraelskega
potovanja po puščavi, ko sta jih
pestili lakota in žeja (prim 2 Mz 16,1-6;
17,1-7) in ko so zapadli najhujšemu
možnemu uboštvu, nezvestobi zavezi
in malikovanju (prim. 2 Mz 32,1-14).
Božji odgovor ubogim je vedno
odreševanje, s katerim zdravi duševne
in telesne rane, vrača pravico in
pomaga življenju vračati dostojanstvo.
Božji odgovor je tudi klic tistim, ki
verujejo vanj, da bi enako delali v
okviru svoje omejene človeške narave.
Svetovni dan ubogih želi biti skromen
odgovor, ki ga celotna Cerkev,
razširjena po vsem svetu, daje ubogim
vseh vrst in v vseh deželah, da ne bi
mislili, da njihovega klica ni slišal
nihče. Ta odgovor je najbrž kot kaplja
vode v puščavo uboštva, lahko pa je
tudi znamenje za vse tiste, ki so v stiski,
da so lahko deležni dejavne
navzočnosti brata ali sestre. Na potrebe
ubogih se ne odzovemo s pooblastili,
ampak z osebno udeležbo čim več
ljudi, ki slišijo njihov klic. Skrb vernih
se ne sme omejevati na določeno
pomoč – ne glede na to, kako koristna
in pravočasna je sprva –, ampak
zahteva “pozorno ljubezen”
(Apostolska spodbuda Veselje
evangelija, 199), ki priznava človeka
kot takega in mu želi, kar je zanj
najbolje.
4. Tretji glagol je “osvoboditi”.
Svetopisemski ubožec živi v
prepričanju, da Bog posreduje zanj in
mu bo vrnil dostojanstvo. Za uboštvom
nihče ne stremi, ampak ga povzročijo
sebičnost, ponos, pohlep in
nepravičnost. Vse te oblike zla, ki so
stare toliko kot človek sam, in so vedno
tudi greh, ki prizadene mnoge
nedolžne, imajo dramatične družbene
posledice. Božje osvobajajoče dejanje je
dejanje odrešenja za tiste, ki ga kličejo
v žalosti in stiski. V moči Božjega
posredovanja se zdrobijo okovi
uboštva. Mnogi psalmi pripovedujejo o
tej zgodovini odrešenja, ki se odraža v
osebnem življenju ubogih, in jo slavijo:
“Zakaj ni preziral in ni zaničeval
nesreče nesrečnega. Ni skrival pred
njim svojega obličja; ko je k njemu
klical na pomoč, je slišal” (Ps 22,25).
Kot znamenje njegovega prijateljstva,
bližine in odrešenja nam daje
priložnost, da zremo njegovo obličje.
“Ker si videl mojo bedo, spoznal stiske
moje duše... moje noge si postavil na
širjavo” (Ps 31,8-9). Ubogemu nuditi
“širjavo”, pomeni osvoboditi ga “iz
ptičarjeve zanke” (Ps 91,3) in ga
potegniti iz pasti, skrite na njegovi poti,
da bi lahko hitro napredoval in
spokojno gledal na življenje. Božje
odrešenje ima obliko dlani, ki je
iztegnjena proti ubogim, jih sprejema,
jih ščiti in omogoča, da izkusijo
prijateljstvo, ki ga potrebujejo. Pristna
pot osvoboditve se lahko začne šele s to
konkretno in oprijemljivo bližino:
“Vsak kristjan in vsaka skupnost sta
poklicana, da sta Božje orodje za
osvoboditev in podporo ubogih, tako
da se bodo mogli popolnoma vključiti
v družbo. To predpostavlja, da smo
učljivi in pozorni, da bi slišali krik
reveža in mu pomagali” (Veselje
evangelija, 187).
5. Ganljivo se mi zdi, da se mnogi
ubogi identificirajo z Bartimajem, o
katerem pripoveduje evangelist
Marko. Slepi Bartimaj je “sedel ob
poti” (v. 46), in ko je slišal, da gre
Jezus mimo, “je začel vpiti in
govoriti: 'Jezus, Davidov sin, usmili
se me' (v. 47). “Mnogi so ga grajali,
naj umolkne, on pa je še glasneje
vpil” (v. 48). Božji Sin je slišal njegov
klic: “Kaj hočeš, da ti storim”? Slepi
mu je dejal: “Rabuni, da bi
spregledal”!  (v. 51) Evangeljska
pripoved osvetli tisto, kar psalm
oznani kot obljubo. Bartimaj je
ubožec, ki je ostal brez osnovnih
zmožnosti: ne vidi in ne more delati.
Koliko poti tudi danes vodi v razne
oblike negotovosti! Pomanjkanje
osnovnih sredstev za preživetje,
odrinjenost na rob, ki izvira iz
zmanjšane sposobnosti za delo zaradi
slabega zdravja, različne oblike
družbenega suženjstva, kljub
napredku, ki ga je doseglo človeštvo …
Koliko današnjih ubogih je kot
Bartimaj, sedijo ob poti in iščejo smisel
svojega bivanja! Koliko se jih sprašuje,
zakaj so padli tako globoko in kako
lahko temu uidejo! Čakajo na nekoga,
da bo prišel in jim rekel: “Le pogum,
vstani, kliče te” (v. 49).
/ dalje
G. Luigi Tavano
Dne 25. novembra
je v 95. letu starosti
mirno zatisnil oči
znani goriški du-
hovnik in zgodovi-
nar Luigi Tavano.
Rodil se je 22. de-
cembra 1923 v Le-
stizzi med Palma-
novo in Codroi-
pom, kmalu pa je s
starši prišel v Gori-
co. Duhovniško po-
svečenje je prejel v
goriški cerkvi Srca
Jezusovega iz rok
nadškofa Margottija 28. junija 1946, dan ka-
sneje je tam pel novo mašo. Pastoralno delo-
vanje je začel kot sodelavec pri sv. Ignaciju.
Več let je bil veroučitelj v osnovnih šolah v
Bocnu, nakar se je vrnil v goriško nadškofijo,
kjer je poučeval zgodovino v škofijskem se-
menišču. V letih 1946-1955 je bil odgovoren
za goriške strani katoliškega tednika Vita Nuo-
va, ki je izhajal v Trstu, nato še za Voce Dioce-
sana in Voce Isontina. Skoraj 20 let je bil taj-
nik škofijskega katehetskega urada, nato dolga
leta asistent gibanja Comunione e liberazione
ter odgovoren za Center Studium. V Bocnu je
nato nekaj let ne le poučeval verouk, temveč
bil tudi asistent univerzitetnih študentov. Ob
vrnitvi na Goriško je postal namestnik
knjižničarja v goriški semeniški knjižnici. V
spominu bo ostal zlasti kot eden najboljših
poznavalcev goriške (cerkvene) zgodovine,
avtor številnih člankov in publikacij ter sou-
stanovitelj Inštituta za goriško družbeno in
versko zgodovino, ki mu je bil tajnik, pred-
sednik in nazadnje častni predsednik.
Pogrebna maša za pokojnega g. Tavana bo v
petek, 30. novembra, ob 11. uri v cerkvi Srca
Jezusovega. Somaševanje bo vodil nadškof Re-
daelli.
In memoriamOb volitvah v Sloveniji
Klerikalizem po meri
  nanec mi pomoli pod nos
predvolilno brošuro
občine Gorica v Sloveniji.
Takoj dostavi: “Poglej, kdo vse
kandidira na občinskih listah!
Največ je prosvetnih delavcev,
potem sledijo komunikologi pa
učitelj joge, ljubiteljica plesa,
ljubiteljica glasbe … Na teh li-
stah ne vidim gospodarstveni-
kov. Kaj je z njimi”? “Mogoče so
se naveličali politiziranja in raje
delajo”! sem pripomnil. “Kako
naj bi neko občinsko upravo vo-
dili ljudje, ki sploh nimajo poj-
ma o gospodarstvu? Se ti ne zdi,
da izgleda, kot bi se nekateri
prosvetni delavci zelo radi zne-
bili mularije, ki postaja vse bolj
težavna, da ne omenjam njenih
staršev. Ampak poglej: obstaja
tudi klerikalizem na eni od list!
Kandidira tudi nekdo iz Cerkve
večnega zvonjenja! To je nedo-
pustno, saj vedno govorimo, da
je Cerkev ločena od države”!
“Ne razumem naziva Cerkev
večnega zvonjenja! Kaj tam cel
dan v nedogled zvonijo? Pri nas
je nastal ravs, ko je sveto jutro
zvonilo ob 6. in ne ob 7. uri, da
je celo naš vikar, ki je pravnik,
podučil našega nadškofa, ki celo
pravo predava na univerzi, da
mora biti pri zvonjenju red, in
je zato nadškof na vikarjev pre-
dlog napisal dekret, ki je obsegal
pol strani v časopisu, kako naj
zvonimo”.
Nikogar ni motilo, da na občin-
ski volilni listi kandidira voditelj
Cerkve večnega zvonjenja, mo-
Z tilo pa bi, če bi npr. samostanskibrat s Kapele-Kostanjevice na-stopal na volilni listi kot varuh
francoskih kraljev. Potem bi vi-
del, kakšen cirkus bi bil v našem
malem mestecu! Takoj bi se
oglasili, da je to klerikalizem, pa
četudi je kandidat samo ponižni
brat sv. Frančiška, ki pa kljub
vsemu ima pomembno vlogo,
saj varuje krste Burbonov. To
dokazuje, da imajo v našem lju-
bem mestecu za klerikalizem ra-
zlična merila ali ta celo razlaga-
jo tako, da klerikalizem spada
samo v rimokatoliško Cerkev,
drugih verskih skupnosti pa
sem ne uvrščajo. To razlikovanje
si lahko razlaga vsak po svoje,
kot ve in zna, zato se ni nihče
spotaknil ob tej volilni listi. Si-
cer pa, to se je dogodilo v me-
stecu vrtnic, ki niti se ne ve, kaj
je – mesto, trg ali vas.
Ob vsem tem pa sem bil prijet-
no presenečen, ko mi je kolega
povedal, da imajo v pisarnah
NSi v Ljubljani na steni križ. Še
več: pred vsakim zasedanjem
parlamenta povabi voditeljica
poslanske skupine ga. Ljudmila
Novak v pisarno NSi, naj tisti
poslanci, ki želijo, pridejo, da
bodo skupaj molili in tako sejo
priporočili Bogu. To navado so
prevzeli po nemškem parlamen-
tu, kjer tako dela nemška stran-
ka CDU.
“Vidiš, tudi to je neki napredek,
v naši ljubi Sloveniji, ki si ga lah-
ko zapomnimo”!
Ambrož Kodelja
Poslanica papeža Frančiška za 2. svetovni dan ubogih
“Ta nesrečnik je klical
in Gospod je slišal”
  vsebino besede iz naslova se je bilo
potrebno spopasti, saj nam svet že
kar nekaj časa pravi, da je pomem-
bna ravno zabava, da je potrebno uživati.
To je, ne nazadnje, vsebovano tudi v poz-
dravu ob slovesu, ko navadno rečejo:
“Uživaj”! Skratka, potrebno se je zabavati
zato, da uživamo, tudi mediji naj nam bi
nudili predvsem informacije in zabavo,
zato se vsemu skupaj pravi “infotain-
ment”, saj vsebuje besedi “information”
in “entertainment”. Pri tem je zanimiva
stvar tista, ki jo je izrekel McLuhan
in smo jo, ko smo ga obravnavali,
tudi podali, da so edine prave no-
vice slabe novice. Pri novicah je to-
rej tako, da nas zlasti želijo pre-
strašiti, nas pahniti v neko parano-
jo, potem pa se ponudi nekakšno
zdravilo prav z “zabavo”, pa karko-
li je že s tem mišljeno, ker je mišlje-
no marsikaj. Toda, kako se zabava-
ti, kako uživati? Že petdeset let to
pomeni, delati, kar hočemo, prav
po navodilih satanista Aleisterja
Crowleya (1875-1947). Prav v tem
pa je trik vsega skupaj, saj v resnici
delati to, kar nam je všeč, nikakor ne sov-
pada s tem, da delamo, kar hočemo, kakor
nam lepo pove v svojem zadnjem delu
“Viteški kodeks za moškega tretjega ti-
sočletja” (“Codice cavalleresco dell'uomo
del terzo millennio”). To delo je pravza-
prav na neki način nadaljevanje dela “Ti-
sto, česar moški ne povedo” (“Cio' che gli
uomini non dicono”). Skratka: “Delam,
kar paše mi, kar se mi dob'r zdi”, kakor
so v mojih najstniških letih peli Šank
Rock, ni prava pot, kar pomeni, da do pra-
vega uživanja ne vodi zabava, vsaj ne tista,
kakršno poznamo zdaj že kar nekaj dese-
tletij. Sploh pa zadeva ne gre po refrenu
še ene rockovske pesmi:
“Hočem vse in hočem to
zdaj”!  (“I want it all and
I want it now! ”), kakor
je pela skupina Queen,
katere biografski film se pravkar vrti po
kinematografih. Potrebno se je potruditi
in se žrtvovati, torej je treba biti požrtvo-
valni, to pa je treba narediti prostovoljno,
kot neko jasno odločitev in podvig, ne da
bi nas kdorkoli v to prisilil. Kot nam lepo
pove srbski menih Arsenije Jovanović, je
uživanje lažni raj oz. simulaker raja, saj
nam želi priklicati neki podoben občutek,
kakršnega nam bi dala prava blaženost, a
tega ne naredi. Marchesini pove prav tako,
da nas užitek sicer dvigne iz trpljenja, a
tako, da nas anestetizira, ne daje pa prave
smeri in smisla našemu življenju, prej
obratno. Tu pride zabava. Tisti, ki namreč
misli samo na to, kako bi se zabaval, prav-
zaprav zgreši smer, saj latinska beseda “di-
vertere” (od koder prihaja italijanski “di-
vertimento”) pomeni prav zgrešiti smer
ali se oddaljiti. Kdor se zabava, torej že kar
nekaj časa skuša bežati od trpljenja, a žal
opazi, da se to zgodi morda le za drobec
časa. Arsenije pravi, da je to podobno obe-
sku, ki ima dve plati – če je na eni strani
užitek, potem je na drugi takoj trpljenje.
Nadaljujemo v tej smeri prihodnjič.
Andrej Vončina
Z
Cerkveni in družbeni antislovar (51a)
Z kot ZABAVA 1
Arsenije Jovanović
Goriška29. novembra 20186
Tretja Pravljična urica v Feiglovi knjižnici
Znati brati: to je veselje!
V domačem vzdušju, ki seva iz vseh kotičkov mladinske sobe Feiglove
knjižnice v Gorici, se je v ponedeljek, 5. novembra 2018, zbralo
krepko nad trideset otrok; zraven so bili seveda še odrasli
spremljevalci. Prav veselo je bilo gledati, kako zvedavi obrazki komaj
čakajo, kdaj jih bo izredno spretna pravljičarka Vesna Tomsič
pospremila v nepopisno lepi svet pravljic. Ko so zvončki zapeli, so
malčki utihnili in pozorno poslušali tokratno pravljico z naslovom
Preberi mi zgodbo! O volku, ki je svojo strah vzbujajočo podobo
zamenjal za vedoželjnost, je privlačno napisala francoska pisateljica
Benedicte Carboneill, v slovenščino pa prelila Mateja Sužnik. Neki
dan je v gozdu volk, ki je imel nadvse rad zgodbe, skrit za grmičevjem,
prisluškoval, kako je očka bral hčerki napeto zgodbo. A kaj, ko sta
morala na vrat na nos domov in še knjigo sta pozabila. Seveda jo je
volk, ne bodi len, pobral, toda brati ni znal! Tako je taval po gozdu,
iščoč živalico, ki bi mu bila pripravljena prebrati pripoved do konca.
Vsi so se ga seveda bali, a pogumni dolgouhi zajček, ki je rad hodil
v šolo in mu je šlo branje gladko od rok, mu je željo ugodil in ga celo
naučil razbirati črke. Pravljica modro uči, da včasih moramo vendarle
premagati strah, ki nas uklešča, in zaupati bližnjemu! Nadvse ljubko
pravljico je Vesna Tomsič razvijala v živahnem pripovednem ritmu,
ki vselej meji na gledališki prikaz. Z gibi, gestami, mimiko in seveda
glasom je prikazovala pravljične junake in spodbujala otroke, da so
še sami sodelovali. Ob koncu pa je vse presenetila s košarico, v
kateri so bile hrustljave rezine domačih jabolk. Za vse te drobne
poslastice in za vse, kar spada v likovno delavnico, ki sledi pravljici,
vselej poskrbi s svojo ustvarjalno žilico knjižničarka Breda. Otroci so
tudi tokrat dobili barvice, da so po svoje lahko pobarvali protagonista,
ki jim je posredno razkril, kako lepo je znati brati in koliko zanimivega
je skritega v bogato ilustriranih knjigah za otroke. Teh pa je v Feiglovi
knjižnici nešteto, samo izbrati jih je treba in se zglasiti pri ustrežljivih
knjižničarkah Bredi in Martini. / IK
Nova premiera gledališke skupine iz Sovodenj
Gledališka skupina Kulturnega društva Sovodnje vabi na novo
predstavo, in sicer igro argentinskega dramatika in scenarista
Roberta Cosse, Nona, v režiji Kristine Di Dio. Premiera bo v
nedeljo, 2. decembra 2018, ob 19. uri v Kulturnem domu Jožef
Češčut v Sovodnjah ob Soči, ponovitev bo v isti dvorani v
ponedeljek, 3. decembra.
Kratke S 35. državnega tekmovanja Guido d'Arezzo so se vrnili zmagoviti!
Velik uspeh Komelovih zborov
  oriška je znova dobila dokaz, da so v njenem pro-
storu doma odlični pevski zbori. Tokrat sta za ve-
selje poskrbela Mešani mladinski ter Mladinski
zbor Emil Komel, ki sta se 17. in 18. novembra udeležila
35. državnega zborovskega tekmovanja Guido d'Arezzo.
Zbora sta si nastop na tem pomembnem državnem tek-
movanju priborila maja letos na prvem tekmovanju Nuo-
ve voci per Guido, kjer sta zmagala vsak v svoji kategoriji.
Tudi tokrat so se mladi pevci vrnili iz Toskane z odličnimi
rezultati. Mladinski zbor je v kategoriji otroških in mla-
dinskih zborov, pod vodstvom Damijane Čevdek Jug, v
konkurenci treh zborov prejel drugo nagrado, medtem ko
si je mešani mladinski zbor, ki ga vodi David Bandelj, v
kategoriji odraslih mešanih zborov izboril prvo nagrado.
Mešani mladinski zbor je prejel tudi denarno nagrado FE-
NIARCO za prepričljivo izvedbo pesmi Ubalda Vrabca Kre-
sno jutro in si z zmago v kategoriji zagotovil povabilo na
mednarodno tekmovanje, ki bo v Arezzu avgusta 2019.
Tekmovalni vikend pa pevcem ne bo ostal v spominu zgolj
zaradi odličnih rezultatov, ampak tudi zaradi posebne iz-
kušnje, ki ga je s seboj prinesel nastop na tem pomem-
bnem tekmovanju. Možnost, da se primerjajo in tekmuje-
jo z zelo kvalitetnimi italijanskimi zbori, pa daje pevcem
še dodatno priložnost za rast in razvoj svojega pevskega
znanja in tako še pospeši rast kakovosti zbora. Tudi za zbo-
rovodje so taka tekmovanja odlična priložnost, da od
žirantov dobijo še kakšen nasvet. Vsekakor pa je pretekli
skupni vikend pevcem omogočil tudi dosti časa za družen-
je in zabavo, ki skupino le še bolj povezujeta in jo pripra-
vljata na nadaljnje izzive. Urnik vaj in pripravljalnih kon-
certov je bil verjetno zelo naporen, usklajevanje vaj s šol-
skimi obveznostmi pa za pevce zahtevna naloga, zato jim
je nekaj časa za sproščen klepet in igro briškole prišlo še
kako prav. Kot je tik po tekmovalnem nastopu ugotavljal
zborovodja David Bandelj, je dejstvo, da se je zbor inten-
zivno pripravljal štiri mesece za petnajst minut petja,
smešno in nelogično. Nedvomno pa je bil ves ta trud po-
plačan. Uspeh zborov, ki domujeta na SCGV Emil Komel
v Gorici, kaže, da se z mladimi pevci dobro in kvalitetno
dela ter da se nam za prihodnost zborovstva na Goriškem
ni treba bati.
Jakob Murovec
G
Sprejem v organizaciji Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel
“Na izjemen uspeh smo zelo ponosni!”
  ot se spodobi, so mladi
Mešanega mladinskega
pevskega zbora in Mladin-
skega zbora Emil Komel po izjem-
nem uspehu na državnem zborov-
skem tekmovanju v Arezzu skupno
z zborovodjema Damijano Čevdek
Jug in Davidom Bandljem doživeli
“sprejem”. Uraden in obenem
prisrčen praznik s presenečenjem
jim je v komorni dvorani Kultur-
nega centra Lojze Bratuž v soboto,
24. novembra popoldne, organizi-
ralo vodstvo SCGV Emil Komel.
Ravnateljica glasbene šole Alessan-
dra Schettino, ki je bila prisotna na
toskanskem tekmovanju, je pouda-
rila, da se je letos predstavilo 16
zborov in “naša dva zbora sta, kot
edina, suvereno zastopala Furlanijo
Julijsko krajino”. V baziliki sv.
Frančiška je ob razglasitvi nagrajen-
cev “nas vse zajelo veliko veselje...
Na tekmovalnem nastopu so diri-
genta in pevci res dali vse od sebe”.
Zato se jim je v imenu šole prisrčno
K zahvalila in jim iskreno čestitala zadosežke, ki so “sad trdega inuspešnega dela” in s katerimi še
bolj ovrednotijo delo mentorjev na
glasbeni šoli. Predsednik upravne-
ga odbora centra Komel Blaž
Kerševan je dodal, da so na šoli zelo
ponosni na svoje zbore in na
splošno na zborovsko šolo, ki se je
tako lepo razvila. “Pred nami ima-
mo neprecenljivo bogastvo: našo
mladino. Z našim delom se bomo
vnaprej trudili, da bomo v njih
vzbujali smisel pripadnosti in ve-
selje do glasbe in zborovskega pet-
ja”. Čestitke sta poslala tudi odbor-
nik deželne vlade FJk Pierpaolo Ro-
berti in goriški prefekt Massimo
Marchesiello. Goriški podžupan
Stefano Ceretta, ki je v mladih letih
tudi sam stopil na oder zborovske-
ga tekmovanja v Arezzu, je z veli-
kim navdušenjem in s toplimi be-
sedami pohvalil mlade komelovce,
saj je ob njihovem podvigu nekako
podoživel svojo nekdanjo izkušnjo:
“Bili so čudoviti dnevi, neverjetno
doživetje”! Čestitke in najlepše žel-
je tudi za prihodnje delovanje je
prek njega izrazil tudi župan Rodol-
fo Ziberna. V imenu Zveze sloven-
ske katoliške prosvete, v katero sta
zbora včlanjena, je Miloš Čotar
čestital za izjemen uspeh ter izrazil
ponos na vsakdanje delo pevcev v
Gorici in okolici. Pevcem je voščil,
da bi še naprej potrpežljivo delali
in želi uspehe. Predsednica Kultur-
nega centra Bratuž Franka Žgavec
je čestitala zborovodjema, ki sta
trdo delala s pevci, jih preizkusila s
številnimi nastopi, ker sta verjela v
njihove sposobnosti. Čestitala je
pevcem, ki so po trdem delu lahko
spoznali, da je to bilo dobro
vloženo, da sreča ob uspehu po-
plača ves trud. Čestitala je staršem
za podporo in šoli Komel, na kateri
je zborovsko petje od začetka zase-
dalo pomembno mesto. “Veselje
do skupne kulturne dejavnosti in
iskreno prijateljstvo sta veliko bo-
gastvo. Ne zapravljajte ga! Vaša na-
loga je biti ambasadorji slovenske
glasbene kulture doma in po sve-
tu”. Predsednik SSO Walter Bandelj
je podčrtal, kako je petje za našo
narodno skupnost izredno po-
membno in kako so prav mladi ti-
sti, ki jim moramo za našo prihod-
nost posvečati še največ pozorno-
sti. Za to “ekipno delo”, ki je prive-
dlo do imenitnega uspeha, je česti-
tal dirigentoma, šoli in seveda
staršem.
Tako Mladinski kot Mešani mla-
dinski pevski zbor Emil Komel sta
na odru komorne dvorane - sicer v
okrnjeni zasedbi, a kljub temu nič
manj presenetljivo lepo - odpela po
eno pesem. Bučno ploskanje je bilo
zelo zgovorno. Ravnateljica in
predsednik SCGV Komel sta poda-
rila pevcem in zborovodjema bele
majice z logotipom šole in ZSKP,
vse navzoče pa povabila v bližnje
prostore na slastno torto. / DD
(več fotografij na www. noviglas. eu)
“Mislim, da je uspeh izjemen predvsem zato, ker za
njim stoji daljše načrtovano delo, ki v bistvu poteka
že skoraj 20 let. Zborovska piramida, ki je nastala
na centru Komel, je zdaj začela kazati sadove dol-
goletnega vlaganja. Mislim, da sta oba zbora prišla
zasluženo do takega uspeha predvsem zaradi nav-
dušenosti, ki jo vsak član zbora vlaga v to delo. Zad-
nje tri mesece so člani ogromno vložili v to: trudili
so se doma in na vajah. Na tekmovanje smo šli s
pravim duhom, z namenom, da dostojno zastopa-
mo petje v naši deželi, za katerega, kot vemo, je na visoki ravni. Dejansko
prenašamo tradicijo, ki je obmejna in čezmejna, dobiva vpliva iz Slovenije,
Furlanije in Mediterana. To, kar se dogaja na tem stičišču, se je v bistvu
'utelesilo' v delu obeh zborov. Upamo in si želimo, da je to prva stopnička
na poti do še večjega dela, ki bo, upamo, privedlo tudi do uspehov”.
David Bandelj
“Iz Arezza smo se vrnili veseli, polni pozitivne
energije in želje po novih zborovskih doživetjih.
Postali smo bogatejši za veliko izkušnjo, ki smo jo
pridobili na samem tekmovanju in s pripravami
na ta podvig. Za tekmovanje smo začeli vaditi že
na pevskem tednu v avgustu. Od septembra dalje
pa smo se srečevali tudi dvakrat tedensko. Na
dvournih vajah so mladi pevci pokazali, da znajo
za tako pomemben cilj vložiti res veliko truda. Va-
je so bile naporne, kajti želeli smo izpiliti program
do potankosti. A kljub temu da je bilo na vajah včasih res težko, so
pevci odhajali domov vedno vedri in živahni. Zbranost in zrelost, ki so
je mladi pevci pokazali na dan tekmovanja, sta me ponovno zelo pre-
senetili. Od jutranje vaje naprej je pred mano stala skupina 34 mlado-
stnikov, starih od 10 do 15 let, ki se je iz klepetave in živahne druščine
za nekaj uric spremenila v skoraj profesionalen pevski zbor. S tekmo-
valnim nastopom sem zelo zadovoljna. Muziciranje mladih glasbeni-
kov je prišlo do srca marsikateremu poslušalcu. Srečna sem, da mi je v
življenju bila dana priložnost, da ustvarjam z mladimi, ki v zboru ra-
stejo; ne samo pevsko, ampak tudi osebnostno. Prepričana sem, da bo
ta pevska izkušnja ostala vsem za vedno v lepem spominu”.
Damijana Čevdek Jug
DRUŠTVO ARS v sodelovanju 
s KULTURNIM CENTROM LOJZE BRATUŽ
Vljudno vabi na odprtje likovne prodajne 
razstave v dobrodelne namene
UMETNIKI ZA KARITAS
Kolonijo in dela bosta predstavili Jožica Ličen in Anamarija Stibilj Šajn
Galerija Ars na Travniku, Gorica
Torek, 4. decembra 2018, ob 18. uri
Goriška 29. novembra 2018 7
S 1. strani
Briška pričevanja ...
  elje uprave so namreč re-
stavracija vodnjaka iz tiste-
ga časa, ovrednotenje zidu
pokopališča padlim na Valerišču
in postavitev obeležja z imeni
vseh padlih vaščanov.
Vili Prinčič, pravi strokovnjak za
prvo svetovno vojno na naših
tleh, je prisotnim najprej opisal
življenje beguncev, ki so morali
oditi z doma ob izbruhu vojne.
Vojna se je pri nas začela nena-
doma, saj je v začetku Italijo in
Avstro-Ogrsko vezal pakt o nena-
padanju. Avstrijci so bili takrat ze-
lo šibki in niso bili v stanju bra-
niti meje, zato so skrajšali obram-
bno linijo in jo speljali po Krasu
vzdolž Soče. Števerjan in celotna
Brda so tako Avstrici prepustili
Ž
Italijanom in postavili obrambno
linijo na Oslavju, ki je postalo
eno najhujših bojišč soške fronte.
Ljudje v Brdih so tako zapustili
domove in šli v begunstvo. Itali-
jani so begunce poslali v Pie-
mont, Toskano, Marke in meste-
ca okoli Vezuva, tiste, ki so jih za-
jeli preblizu fronte in jih imeli za
vohune, celo do Sicilije. Begunci,
ki so zbežali na avstrijsko stran,
so se zvečine ustalili na sloven-
skih tleh. Knjige o prvi svetovni
vojni govorijo o bojih, napadih,
protinapadih, žrtvah in ranjenih,
a o usodi beguncev najdemo le
nekaj vrstic. Prinčiču je bilo žal,
da bi se zgodbe o beguncih izgu-
bile, zato je pred leti kontaktiral
takrat še živečo teto iz Piemonta
in strica z Oslavja, ki sta mu
pričevala o takratnih dogodkih.
V enem letu in pol je zbral kar 70
begunskih pričevanj in napisal
knjigo Pregnani, v kateri je tudi
veliko pričevanj Števerjancev. Ka-
sneje je raziskovalec napisal tudi
knjigo V Brucku taborišču 1915-
1918, kjer opisuje usodo Sloven-
cev, ki so odšli v Avstrijo oz. ta-
borišče Bruck. V drugem delu po-
sega je Vili Prinčič prikazal slike
spomenikov prve svetovne vojne
v naših krajih, ki jih je tudi opisal
in zbral v knjigi Neme priče voj-
nih grozot, ki je izšla letos.
Raziskovalec, filatelist in zbiratelj
razglednic Branko Morenčič je
predstavil knjigo Prometnice v
Goriških Brdih pred in med prvo
svetovno vojno, v kateri je zbral
več kot 130 fotografij iz takratne-
ga časa. Morenčič je raz-
kril, da ga je motilo dej-
stvo, da je bilo o Brdih
zelo malo napisanega.
Zbral je toliko podatkov
o vojni v Goriških Brdih,
da je gradiva preveč za
eno knjigo, zato se je
odločil, da se bo osredo-
točil na prometnice. Pri-
sotnim je prikazal slike
o nastanku novih cest in
vojaških železniških
prog, ki jih je ustvarila
italijanska vojska v
Brdih. Zanimive so tudi
slike ostankov tračnic po prvi sve-
tovni vojni in kako so jih ljudje
uporabljali na razne načine: pri
gradnji hišnega stropa, latnika in
kot nadomestilo zvonov na pol
razdrtih zvonikov.
Na koncu srečanja je spregovoril
še Filippo Formentini, vaščan, ki
več let zbira informacije in slike
o Števerjanu med prvo svetovno
vojno. Našel je zanimive slike va-
si pred vojno in med njo. Skupaj
s prisotnimi, pozornimi vaščani
je opažal spremembe, ki jih je
doživela vas med vojnimi grozo-
tami in po njih. Prebral je tudi za-
nimive odlomke zapisov oficirja
Angela Natalonija, ki je bil takrat
v vasi in si beležil vojna dogajan-
ja.
Gospod Formentini je v zadnjih
letih zbral tudi imena Števerjan-
cev, ki so padli v prvi svetovni
vojni. Seznam je prebral in poz-
val prisotne, naj mu sporočijo
morebitne padle, ki jih ni še za-
beležil, saj namerava ta imena
vključiti v obeležje, ki ga bo po
vsej verjetnosti postavila občin-
ska uprava na začetku drugega le-
ta.
  SKD Hrast, “Spomini/Memorie”
Bogat in prijeten
zborovski večer
PEVMA 
  oški pevski zbor Penne
nere iz Aoste je bil v
soboto, 24. novembra,
v pevmski cerkvi protagonist bo-
gatega in res prijetnega zborov-
skega večera z naslovom Spomi-
ni/Memorie, ki ga je priredilo
SKD Hrast v sodelovanju s SKD
Sabotin. Rdeča nit koncerta je bi-
la spomin na prvo svetovno voj-
no. In vendar je večer prerasel v
dogodek, ki je govoril o iskre-
nem prijateljstvu med ljudmi, ki
pripadajo različnim krajem in
narodom, ki govorijo in pojejo v
različnih jezikih...
Predsednik doberdobskega
društva Cristian Lavrenčič je v
uvodnem nagovoru poudaril, da
so skupni koncerti, gostovanja in
delitev izkušenj brez dvoma “po-
membna šola za vsak zbor”. Lju-
bezen do petja, želja po iz-
M boljšanju vokalne tehnike,požrtvovalnost, disciplina in iz-zivi novih zborovskih progra-
mov so “skupni imenovalec vsa-
kega zborovskega sestava, na po-
dlagi katerega se lahko gradi so-
delovanje... Kakovosten in kon-
struktiven odnos lahko gradimo,
samo če obstajajo trdni temelji”.
Zbor Hrast je vzpostavil veliko
stikov, med drugim z zborom
Penne nere, ki prepeva že 60 let.
Sodelovanje sega v leto 2016, ko
so doberdobski pevci obiskali
prijatelje v Aosti; letos so se jim
za “enkratno gostovanje” od-
dolžili tako, da so jih v soboto in
nedeljo povabili v naše kraje.
Vezna nit sobotnega večera je bi-
la “glasbeni odmev ljubezni,
grozot, trpljenja in pomanjkanja
iz časa prve svetovne vojne”. Ao-
sta ni bila prizorišče bojev in
Štandrež / Ob 100-letnici 1. svetovne vojne
Odkritje spominskega
obeležja
  ovembra 1918 se je
končala prva svetovna
vojna, ki je zahtevala
ogromno človeških žrtev in
gmotne škode. Za naše kraje so
bile najbolj krvave bitke na soški
fronti, največ slovenskih fantov
in mož pa je padlo na vzhodni
fronti, kjer se je leta 1914 začela
prva svetovna vojna. Ko je leta
1915 tudi Italija napovedala voj-
no Avstriji, se je
Štandrež znašel
na prvi fronti,
saj so italijanske
čete kmalu prišle
do Soče, kjer Av-
strija ni imela
veliko vojaštva,
saj se je večina
bojevala na
srbski in ruski
fronti.
Ob 100-letnici
konca vojne so
na pobudo
društva sKultura
2001 postavili
ravno na bregu
Soče spominsko
obeležje, ki so ga odkrili in bla-
goslovili v nedeljo, 25. novem-
bra. Prireditev se je začela s slo-
vesno sv. mašo, ki jo je daroval
župnik Karel Bolčina, na koru
pa je s petjem obogatil bogo-
služje mešani cerkveni zbor iz
Škocjana pri Novem mestu.
Iz Škocjana je prišel poln avto-
bus, saj je omenjeno obeležje
nastalo v tem kraju, kjer prireja-
N jo kiparska srečanja. Leta 2015so člani kamnoseške skupine izManč pri Vipavi, ki so izdelali že
več del za sKulturo 2001, na tem
srečanju izklesali iz ogromnih
kamnov raznih oblik obeležje v
spomin na vse žrtve prve svetov-
ne vojne. Načrt je pripravil Jurij
Smole. Pri oblikovanju umet-
niškega dela je sodeloval tudi
domačin Franc Kocijan, ki je na
plošči ob skulturi zapisal nekaj
vrstic iz dnevnika svojega deda,
ki je služil cesarju. Na skalah pa
so vklesane besede upanje-spe-
ranza in mir-pace. Obeležje je na
soškem bregu na zemljišču kon-
zorcija industrijske cone, ki je le-
po urejeno in s kamnitimi zido-
vi spominja na zaščitne jarke
prve svetovne vojne. Ploščo je
odkril predsednik sKulture 2001
Obvestila
Duhovnija sv. Ivana sporoča, da
bodo v soboto, 1. decembra, od
15. ure dalje v Močnikovem domu
delali adventne venčke.
Večstopenjska šola v Gorici vabi
starše na predstavitev šol in
vrtcev. Obe srečanji bosta potekali
na sedežu Večstopenjske šole v ul.
dei Grabizio 38 v Gorici po
naslednjem razporedu: v
ponedeljek, 10. decembra 2018,
ob 17. uri otroški vrtci; v petek, 14.
decembra 2018, ob 17. uri nižja
šola. Toplo vabljeni!
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško prireja v petek, 28.
decembra, tradicionalno
silvestrovanje z družabnim
srečanjem v restavraciji Belvedere
v Tricesimu (Videm). Vpisujejo do
20. decembra po tel. 0481-
884156 (Andrej F.), 346-1206031
(Sonja K.), 0481-882183 (Dragica
V.), 0481-78138 (Sonja Š.). Prvi
avtobus bo odpeljal ob 16.30 uri
iz Gorice s trga Medaglie
d'oro/Goriščka z običajnimi
postanki pri vagi blizu Pevmskega
mosta, v Podgori pri telovadnici, v
Štandrežu pri lekarni in na Pilošču.
Drugi avtobus bo odpeljal ob
16.30 uri iz Doberdoba s postanki
na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi
in lekarni do Pilošča, od koder
bosta nadaljevala pot v Tricesimo.
Mešani pevski zbor Društva Unitri
Nova Gorica z zborovodjem Urošem
Cejem vabi nove moške glasove:
tenorje, baritone, base. Kontakt,
pisarna društva na Erjavčevi ulici
4 od ponedeljka do četrtka od 10.
do 13. ure.
Zveza slovenske katoliške prosvete,
Kulturni center Lojze Bratuž in
Združenje cerkvenih pevskih zborov
Gorica razpisujejo 15. Priznanje
Kazimir Humar. Predloge za
priznanje je treba oddati do 31.
decembra 2018 na naslov: Zveza
slovenske katoliške prosvete –
34170 Gorica-Gorizia, Drevored
20. septembra, 85, s pripisom na
ovojnico: “Predlog za priznanje”.
“Male oglase” najdete na našem
portalu www. noviglas. eu.
Čestitke
Mladinska gledališka skupina M+
društva F. B. Sedej iz Števerjana
je na 31. Čufarjevih dnevih,
festivalu ljubiteljskih gledališč,
prejela za predstavo Baron sedi na
veji nagrado “nova gaz” za
kolektivno kakovostno delo vseh
ustvarjalcev. Skupini M+ čestita
Zveza slovenske katoliške
prosvete.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 30. 11. 2018 do 6. 12. 2018)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5, 91.9
Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9
Mhz; za Kanalsko dolino 95.7,
99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele
98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91,
103.6 Mhz; na internetu www.
radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan od
20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 30. novembra (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev -
Glasba iz studia 2.
Sobota, 1. decembra (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem, terskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Nedelja, 2. decembra: ponovitev
oddaje Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 3. decembra (v studiu
Stefania Beretta): Pravljica za
lahko noč.
Torek, 4. decembra (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 5. decembra (v studiu Danilo
Čotar): Samotni pastir: Trdno stoji
hrast - Izbor melodij.
Četrtek, 6. decembra (v studiu Andrej
Bavcon): Četrtkov večer z glasbo -
Zanimivosti, obvestila in humor.
Marjan Breščak. Ob blagoslovit-
vi je domači župnik nagovoril
številne prisotne in pripomnil,
da je spominsko obeležje oddal-
jeno od vasi, kar spominja na
oddaljenost naših vojakov od
domačega kraja. Z molitvijo se
je spomnil vseh žrtev vojn, ki
vedno prinašajo samo smrt in
razdejanje. Zato si moramo vsi
prizadevati za mir in sožitje.
Vili Prinčič, dober poznavalec
okoliščin, vzrokov in posledic
vojne, je spregovoril o poteku
vojne na goriškem območju
soške fronte. Mešani pevski zbor
Kulturnega društva Ignacija
Knobleharja iz Škocjana, ki je
pel tudi pri sveti maši, je nasto-
pil pred obe-
ležjem z dvema
narodnima pe-
smima.
Društvena fol-
klorna skupina,
ob spremljavi
ansambla, pa je
na trgu pred cer-
kvijo zaplesala
venček narod-
nih. Otroci v na-
rodnih nošah so
prisotnim delili
okusno tipično
pecivo. Pred-
stavnik Prosvet-
nega društva
Štandrež Marko
Brajnik je gostom poklonil več
publikacij o zgodovini Štan-
dreža in kulturnem delu v vasi.
V spodnjih prostorih župnijske-
ga doma Anton Gregorčič so go-
stom ponudili kosilo, nato so se
le-ti odpeljali v Kulturni center
Lojze Bratuž, kjer so si ogledali
zanimivo razstavo o beguncih v
prvi svetovni vojni.
DP
ofenziv, bataljon njenih alpincev
pa je bil soudeležen pri spopadih
nedaleč od Sv. Gore na začetku
10. soške bitke, kjer je izgubilo
življenje nekaj stotin mož, je še
povedal Lavrenčič. S koncertom
bi radi obudili spomin na nečlo-
veškost bitk in trpljenje ranjenih
in umirajočih vojakov z željo, da
se nikdar več ne bi vrnili v po-
dobne temne strani človeške
zgodovine, je sklenil.
Po krajšem uvodnem poklonu
MePZ Hrast pod vodstvom Hila-
rija Lavrenčiča in MoPZ Štmaver,
ki ga vodi Nadja Kovic, je pod
taktirko Marilene Alberti stopil
pred oltar zbor Penne nere - ne-
kaj nad 30 moških v rdečih ma-
jicah. Posebno simpatičen in
zgovoren tenor je s primernimi
beseda-
mi in mi-
slimi
marsikaj
povedal
o sesta-
vu, kate-
rega
najmlajši
pevec je
star 19
let, naj-
starejši
čez 80, in
pa o
večer-
nem pro-
gramu.
Eno pesem so zapeli v narečju
patois, po eno v spomin na vse,
ki so šli v vojsko, na vse, ki se iz
vojne niso vrnili, na vse, ki so se
sicer vrnili, pa rojstnega kraja ni-
so spoznali, na družine vojakov,
ki so čakale svoje drage. Nav-
dušeno ploskanje so nagradili z
dvema dodatkoma.
DD
V petek, 30. novembra 2018, ob 21. uri bo v veliki dvorani
Kulturnega centra Lojze Bratuž na sporedu zadnji koncert iz
niza Tango da Pensare, ki praznuje letos 20. obletnico. Festival
Tango da Pensare je nastal v Trstu leta 1998 pod okriljem
Fundacion Astor Piazzolla in predsednice Laure Escalada
Piazzolla, žene Astorja Piazzolle.
Naslov večera “Tango: glasba pesem & poezija” bo gledalce
popeljal skozi različne izraze tanga: tango kot glasba, tango
kot poezija in tango kot ples. Protagonisti večera bodo izkušeni
poznavalci tega umetniškega žanra, ki že več kot dvajset let
širijo in promovirajo tango po italijanskih krogih.
Ansambel sestavljajo argentinski bandeonist Dario Polonara,
argentinski skladatelj in kitarist Adrian Fioramonti, tržaška
pianistka Carla Agostinello, ki je obenem tudi ustanoviteljica in
umetniški vodja revije Tango da Pensare, pevka in igralka Anna
Maria Castelli, odlikovana z nazivom “Vitez italijanske republike”
za dosežke na umetniškem področju, ter priznani igralec, režiser
in avtor Vanni De Lucia. Na sporedu bodo skladbe Astorja
Piazzolle, Manzija, Charla, Gardela, Lepere, Moresa, Discepola,
Cobiana, Codicama in Fioramontija, nanje bodo ubrane
koreografije plesalcev Marine Martin in Massima Michette.
Ob 20. obletnici delovanja organizatorji nudijo brezplačen vstop
na prireditev.
Zadnji koncert iz niza Tango da Pensare
Foto DP
foto dd
Kultura29. novembra 20188
V MKI razstava ob 100. obletnici pisateljeve smrti
Skodelica Cankarja
  eutrudni zbiralec Ja-
nez Janežič je v letu,
ko se spominjamo
največjega slovenskega pisa-
telja Ivana Cankarja, v Me-
stni knjižnici Izola pripravil
razstavo o življenju in delu
tega velikega moža. V vitri-
nah si lahko ogledamo mar-
sikaj: prve izdaje Cankarje-
vih knjig, nekaj prevodov v
tuje jezike, bibliografijo nje-
govih del, članke iz različnih
obdobij, doprsne kipe, foto-
grafije, pisma, značke, znam-
ke, bankovce in pisemsko
ovojnico s Cankarjevim por-
tretom, naslovnice njegovih
knjig in časopisov iz tedanje-
ga časa. Med dokumenti so
zanimive tudi osmrtnice in
napisi na vencih, ki so mu
jih prinašali na grob, med
knjigami pa še delo Vesne
Zadnik Rodbina Ivana Can-
karja. Fotografije Ivana Can-
karja, njegovih sorodnikov,
prijateljev in sodobnikov
spremljajo umetniške upo-
dobitve in karikature, doda-
na je tudi fotografija pisatel-
jeve posmrtne maske. Na le-
taku ene od slovenskih poli-
tičnih strank je med drugim
zapisano: “Mi pa imamo pra-
vico do življenja! Zato bomo
ostali zvesti besedam našega
velikega pisatelja Ivana Can-
karja Mati – domovina –
Bog. Zato ne bomo segali po
tuji komunistični učenosti,
marveč ostali zvesti našemu
jeziku, domači grudi in
poštenosti”.
Ivan Cankar se je rodil 10.
maja 1876 na Vrhniki. Bil je
osmi od dvanajstih otrok. V
N domačem kraju je končalosnovno šolo, nato se je vpi-sal na realko v Ljubljani. Z
Dunaja, kjer je študiral slavi-
stiko, se je za nekaj časa pre-
selil v Sarajevo, nato pa se
vrnil v Ljubljano. Poezijo je
pisal in objavljal že v di-
jaških letih. Pesmi, balade in
romance je objavil v svoji
prvi pesniški zbirki Erotika,
ki poleg Župančičeve Čaše
opojnosti velja za začetek
slovenske moderne. Kasneje
je pisal prozo, romane, pove-
sti, novele, črtice, dramska
besedila, pa tudi književne
kritike, feljtone, na pol lite-
rarna besedila, predavanja,
razprave. V Ljubljanskem
zvonu, mesečniku, ki je izha-
jal med 1881 in 1941, je ob-
javil okrog 200 prispevkov,
med njimi balado Ivan Kaci-
janar. Večkrat je objavljal
pod psevdonimi. V svojih
delih je kritiziral tedanje po-
litične in družbene razmere.
Cankar ni bil le odličen pisa-
telj, ki je, kot je zapisal nje-
gov sodobnik, duhovnik in
pisatelj Franc Saleški Finžgar,
“gojil strastno ljubezen do
nedosežene lepote in boga-
stva slovenskega jezika in ga
proslavil tako, kakor ga ni še
nihče pred njim”, ampak se
je tudi politično udejstvoval.
Bil je izjemen politični go-
vornik in ljudski tribun, ki
so mu povsod, kamor je
prišel, prisluhnile množice
Slovencev. Velikokrat je na-
govoril slovenske rojake v
Trstu, zadnje predavanje z
naslovom Slovenci in Jugo-
slovani pa je imel leta 1913 v
Ljubljani. Med najbolj znani-
mi predavanji sta tudi Slo-
vensko ljudstvo in slovenska
kultura in Očiščenje in pom-
lajenje.
Kot piše v sinopsisu filma Ti-
soč bridkosti za eno uro ve-
selja je Ivan Cankar, “naš
prvi profesionalni pisatelj,
javni intelektualec, ki ni ni-
koli tiho. Rad se prepira,
zmerja, pljuva, četudi po
svojih ljudeh. Največkrat
upravičeno, ker so etično
vprašljivi”.
Ena od razstavljenih fotogra-
fij prikazuje slovesno odkrit-
je spomenika Ivanu Cankar-
ju. To se je zgodilo na Vrhni-
ki, 10. avgusta leta 1930, do-
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (41)
Rodbina Codelli (3)
Ljubljanskim frančiškanom je Avguštin I. daroval
marmoren oltar, prav tako je daroval oltar goriški
stolnici in Marijin oltar cerkvi sv. Ignacija na Trav-
niku, pa tudi vodnjak na vrtu kapucinov. Ustanovil
je bogate kanonikate v Ljubljani in Gorici. Leta
1747 je podaril cesarici Mariji Tereziji Habsburški
palačo iz leta 1587 in zemljišče na Travniku, ki ju
je kupil od grofov Kobencl, z namenom, da bi pa-
lača postala sedež nove goriške nadškofije, ki je na-
stala leta 1751 z ukinitvijo oglejskega patriarhata.
Cesarica Marija Terezija mu je podelila pravico do
izbire prvega goriškega nadškofa in tako je Avguštin
I. izbral grofa Karla Attemsa, čeprav je umrl pred
njegovim imenovanjem. Ob palači je dozidal ka-
pelo: ko je leta 1749 umrl v Ljubljani, so ga v skladu
z njegovo željo pokopali ravno v goriški nadškofij-
ski kapeli (kot potrjuje tudi spomiska plošča v Šte-
panji vasi pri Ljubljani, na kateri v latinščini piše:
“Dominus de Thurn, Thurnau, Dobra-
va. Fundator Archiepiscopatus et Prae-
positurae goritiensis. Sepultus in sacello
episcopali Goritiae”). Od grofov Kobencl je kupil
tudi posestvo in graščino iz 16. stoletja z obram-
bnim stolpom na griču v kraju Moš; dodal (ali ob-
novil) je še kapelo s krasnim oltarjem Vnebovzete,
ki ga je kasneje daroval goriški stolnici (najdemo
ga v kapeli na koncu leve stranske ladje, kjer hra-
nijo tudi nagrobnik zadnjega goriškega grofa Le-
narta, 1440-1500). Kapelica v Mošu hrani pomem-
bno delo slikarja Joana Barzellinija, na katerem sta
Števerjan in Gorica. Cesarica je Avguštinu I. pode-
lila patronatsko pravico tudi v Mošu: rodbina Co-
delli je imenovala župnika v Mošu do leta 1960,
ko se je tej pravici odpovedala (o tem priča plošča
v tamkajšnji župnijski cerkvi). Posestvo v Mošu je
omenjeno že v starejših virih, saj je v njem okrog
leta 1100 umrla grofica Hedvika Spanheimska oz.
Eppensteinska (oz. Hedvika iz Moša), ki ima v zgo-
dovini naše srednjeveške države Karantanije prav
posebno mesto, saj jo nekateri imajo za povezoval-
ni člen med prvo in
drugo vladarsko dina-
stijo ali vsekakor za
eno najpomem-
bnejših predhodnic
Goriških grofov. Tu-
kaj ali v neposredni bližini je že v antiki stala rim-
ska postojanka (nekateri trdijo, da je obrambni
stolp dal zgraditi sam rimski cesar Justinijan), ka-
sneje pa langobardska gastaldija z nekaterimi ari-
manijami (leta 1968 so tukaj odkrili tudi langobar-
dsko nekropolo). Kraj so v 15. stoletju opustošile
beneške in turške čete. Osvobojen je bil leta 1523,
po spopadu med Benetkami in Kambrejsko ligo.
Z ženo Marjano je Avguštin I. imel dva sinova,
Jožefa Antona II. in Franca. Franc je bil utemeljitelj
družinske veje v Gorici in Mošu, imel je devet
otrok, med temi tudi Petra Antona (1754-1822),
stolnega prošta v Gorici, književnika, pesnika in
zgodovinarja. Francetov vnuk Avguštin, tudi stolni
prošt, je leta 1848 na učilišču ustanovil stolici za
slovenski in italijanski jezik v 7. in 8. razredu; hranil
je bronasti pečat goriškega grofa Henrika II. iz leta
1307, ki je za zgodovino našega mesta zelo po-
memben, saj ravno preko njega vemo, kakšen je
bil videz goriškega gradu v srednjem veku. Goriška
veja Codellijev še obstaja in upravlja svoje posestvo
v Mošu.
Tako kot je Franc utemeljitelj goriške veje, je Jožef
Anton II.  (1718-1795) ponovni začetnik ljubljanske
po smrti prastrica Petra Antona I. Predstavniki lju-
bljanske veje
so se uveljavi-
li na Kran-
jskem kot
župani,
okrajni in
deželni gla-
varji. Sin
Jožefa Anto-
na II. - An-
ton III.
(1753-
1832), prav-
nik - je bil
od leta 1806
do leta 1809
glavar v Go-
rici. Leta
1809 se je
umaknil v
Ljubljano,
kjer je po-
stal župan v letih 1812-1813, torej v času ilirskih
provinc (“Consul Labaci sub imperatore Napoleo-
ne”, piše na spominski plošči na pokopališču v Šte-
panji vasi pri Ljubljani). Bil je vdan oblasti, a se je
vselej potegoval za meščane. Leta 1813 je bil ime-
novan za intendanta Kranjske. Od leta 1814 do leta
1831 je bil okrožni glavar v Postojni.
Codellijev kanonikat v Ljubljani je ustanovil
Peter Anton I. Codelli.
Od grofov Kobencl je Avguštin I. Codelli kupil
tudi posestvo in graščino iz 16. stoletja z
obrambnim stolpom na griču v kraju Moš; dodal
(ali obnovil) je še kapelo s krasnim oltarjem
Vnebovzete, ki ga je kasneje daroval goriški
stolnici (najdemo ga v kapeli na koncu leve
stranske ladje, kjer hranijo tudi nagrobnik
zadnjega goriškega grofa Lenarta, 1440-1500).
Jožef Anton II. Codelli (1718-1795, avtor
portreta je slovenski baročni slikar
Fortunat Bergant, 1762), sin Avguština I.
Codellija, ponovni začetnik ljubljanske
veje po smrti prastrica Petra Antona I.
Jožef Anton II. je imel brata Franca, ki
velja za utemeljitelja veje v Mošu.
Poleg graščine v Mošu je Avguštin I. Codelli zgradil (ali obnovil) kapelo s
krasnim oltarjem Vnebovzete, ki ga je kasneje daroval goriški stolnici.
Avguštin I. Codelli je od grofov Kobencl kupil tudi posestvo in
graščino iz 16. stoletja z obrambnim stolpom na griču v kraju Moš
pri Gorici.
Dimitri Tabaj
bro desetletje po pisateljevi
smrti. Slovesnosti se je ude-
ležilo na tisoče ljudi v narod-
nih nošah. Izvemo, da so o
dogodku poročali vsi tedanji
slovenski časniki, tako libe-
ralni kot katoliški in tudi, da
so “politiki v Ljubljani dva-
najst let obljubljali postavi-
tev spomenika, na koncu pa
so ga postavili Vrhničani sa-
mi, ob izdatni pomoči izsel-
jenskih rojakov iz Amerike”.
Tako bolje razumemo tudi
priloženo črno-belo razgled-
nico z rdečim napisom
“Cankarja se bojimo! Kip
Ivana Cankarja, ki ga Ljublja-
na ni hotela”.
In zakaj naj bi se Ljubljana
bala Cankarja? Ivan Cankar
se je zavzemal za jezikovno
in kulturno avtonomijo Slo-
vencev v času, ko se je “vla-
dajoča oblast raje podredila
monarhističnim zahtevam
Srbov”, izvemo v enem od
prispevkov. Njegova smrt je
bila “skrivnostna” in “nihče
si o njej ni upal odkrito go-
voriti, saj so bili vsi, ki so
karkoli vedeli o tem, ustra-
hovani in utišani. Tedanje
oblasti niso dovolile nobene
preiskave”, niti obdukcije.
Danes nekateri raziskovalci
ocenjujejo, da je šlo za poli-
tični umor. Pri tem se opira-
jo na dokumente, pisma,
spomine in ustne izjave prič,
dodaten dokaz pa so še rane
od udarcev, vidne na po-
smrtni maski. Uradna razla-
ga je sicer bila, da je bil Can-
kar pijan in je padel po stop-
nicah ter umrl zaradi posle-
dic padca.
Zanimivo je tudi pismo, ki
ga je 11. februarja leta 1958
Franc Saleški Finžgar napisal
Leopoldu Jurci. Leopold Jur-
ca je bil prošt in župnik v Pa-
zinu in je v tamkajšnjem se-
menišču poučeval slovenske
dijake. Ko so ga dijaki
spraševali, ali se je Cankar
pred smrtjo “spravil z Bo-
gom”, je Jurca o tem vprašal
Franca Saleškega Finžgarja.
Ta pa mu je odpisal: “Ko je
Ivan Cankar hudo obolel, je
bil pri njem njegov brat ka-
nonik Karlo. Vem, da sta se
tudi o tem menila, dasi je bil
Ivan tedaj res malo sposoben
za razgovore. / …/ Ko pa je
Ivan obležal v bolnišnici,
sem ga tudi jaz obiskal. Mir-
no je ležal. Ko je zaslišal moj
glas, se je potrudil, da je
odprl oči in me takoj spoz-
nal. Po kratkem uvodu sem
ga vprašal, ali bi želel sveto
odvezo. Dvignil se je v po-
stelji, sklenil roke in truden
rekel: Lepo prosim. Obudil je
kesanje in jaz sem mu pode-
lil absolucijo. Ganjen je vse
to izvršil. Sodim pa, da je že
njegov brat že prej vse to
opravil (če se prav spomin-
jam). Moj spomin mi gine
od dne do dne. Toliko lahko
povem. Pisal pa o tem ni-
sem. Saj razumete ljudi in
čas. Lepo pozdravlja, Franc
Saleški Finžgar”.
“Človek obrača, Bog obrne”,
pravi slovenski pregovor. Res
škoda, da se pri nas velika-
nov duha, kot sta Prešeren in
Cankar, na koncu spomnimo
le še kot “navadnih pi-
jančkov”. Pije namreč mar-
sikdo, in čeprav naj bi velja-
lo, da “vsak drugi Slovenec
piše”, ni veliko takih, katerih
knjige je vredno vzeti v roke.
In tudi ne veliko takih, ki za
svoje ideale zastavijo življen-
je.
Če ne drugje, se lahko o
vsem tem pogovarjamo vsaj
ob “Skodelici kave”.
Po pogovoru z Janezom Ja-
nežičem zapisala Špela Pahor
Kultura 29. novembra 2018 9
Schwentnerjeva nagrada Tinetu Logarju
Na odprtju 34. Slovenskega knjižnega sejma so Tinetu Logarju
podelili Schwentnerjevo nagrado, najvišje slovensko priznanje za
posebne dosežke v knjigotrštvu in založništvu. V utemeljitvi piše,
da je Logar s svojo nadstandardno uredniško odličnostjo v
težavnih letih za slovensko založništvo “dokazoval, da je še vedno
mogoče marsikaj izpeljati”. Logarja so knjige začarale že v
otroških letih, sčasoma pa je zrasel v literarnega hedonista. Kot
svetovalec za slovenščino na Zavodu za šolstvo je sprva urejal
berila, učbenike in drugo strokovno gradivo. V začetku 90. let je
prav tam ustanovil
Založniški center, nato ga je
pot prek Državne založbe
Slovenije, Prosvetnega
delavca in Cankarjeve
založbe vodila do Mladinske
knjige. V Mladinski knjigi se
je Logar izkazal z vodenjem
in izvedbo najzahtevnejših
projektov. Logarjev uredniški
opus premore več kot 2000
enot, med katerimi so
leksikalni projekt Slovenika,
luksuzni likovni monografiji
Neskončni Leonardo in
Večni Michelangelo,
monumentalna zgodovinska
dela Slovenska novejša zgodovina in Judtova Povojna Evropa ter
cela vrsta drugih pomembnih del slovenskih avtorjev in ne
nazadnje serija izjemno odmevnih političnih biografij. Poleg tega
je Logar vso svojo delovno dobo, ki jo je sklenil kot vodja programa
Cankarjeve založbe, deloval tudi kot lektor. Kot še piše v
utemeljitvi, je Logar s svojo “nadstandardno uredniško odličnostjo
vsa ta leta, ko se je slovenska založniška pokrajina krčila in
zapirala sama vase, dokazoval, da je še vedno mogoče marsikaj
izpeljati, tudi velike stvari - če človek le ve, kaj in kako”. Tako se
Logar vpisuje med duhovne potomce Lavoslava Schwentnerja,
velikega slovenskega založnika in knjigotržca, po katerem je
nagrada poimenovana. Priznanje Slovenskega knjižnega sejma
pa je na odprtju prejelo Društvo slovenskih pisateljev (DSP).
Priznanje so mu organizatorji sejma podelili za dolgoletno
sodelovanje pri pripravi in izvedbah osrednje slovenske knjižne
prireditve.
Nagrada Radojke Vrančič prevajalki 
Sari Virk
Nagrado Radojke Vrančič, ki jo Društvo slovenskih književnih
prevajalcev (DSKP) podeljuje za posebno uspele prevode
leposlovnih, humanističnih in družboslovnih besedil iz tujih jezikov
v slovenščino prevajalcem, starim do 35 let, je prejela Sara Virk.
Nagrado so ji namenili za prevod dveh del, Drugo nebo Maria
Benedettija (Mladinska knjiga, 2017) ter Zgodbe, basni, utrinki
Augusta Monterrosa (Cankarjeva založba, 2017). Nagrado so ji
izročili v sklopu Slovenskega knjižnega sejma. Kot piše v
utemeljitvi, Sara Virk omenjenih knjig ni le prevedla, ampak je
tudi naredila izbor iz obsežnega opusa obeh avtorjev in napisala
spremno besedo. Urugvajski pesnik Benedetti (1920-2009), eden
najbolj branih avtorjev latinskoameriškega prostora, pa tudi eden
najbolj vsestranskih in plodovitih, saj je izdal okoli 40 pesniških
zbirk, več knjig kratke proze, romanov, dram in esejev, je bil doslej
v slovenščini presenetljivo znan samo po romanu Hvala za ogenj.
Narediti izbor iz tako obsežnega, raznovrstnega, jezikovno in
slogovno na videz preprostega, a ravno zaradi tega zagotovo
toliko bolj zahtevnega opusa, je še pred začetkom prevajanja
nehvaležno opravilo, kakršno je potem seveda tudi prevajanje
avtorja, ki si je želel biti preprost in jasen, razumljiv in dostopen,
tudi aktivističen, a nikakor površinski in estradno všečen. Precej
drugačni, čeprav morda kdaj pa kdaj celo podobni, sta delo in
prevajalski izziv gvatemalskega, nekoliko pa tudi honduraškega
in mehiškega, velemojstra kratke in najkrajše zgodbe Monterrosa
(1921-2003). Za oba bi bilo mogoče reči, da videz lahkotnosti,
ljudskosti, razumljivosti obenem velja in vara. Komisijo so
sestavljali Nada Grošelj (predsednica), Drago Bajt, Aleš Berger,
Matej Hriberšek in Majda Kne.
Kratke
  petek, 17. novembra
2018, je na svojem domu
v Ljubljani za vedno zati-
snila oči sopranistka Tatjana
Kralj. S svojim nenadnim odho-
dom je pustila veliko praznino
in globoko žalost v vseh, ki smo
jo poznali in cenili njeno pleme-
nito osebnost. Rodila se je v Lju-
bljani leta 1932 v umetniški
družini: oče Tone Kralj se je za-
pisal predvsem v zavest primor-
skih Slovencev, saj je tu deloval
v najtemnejših časih fašističnega
raznarodovalnega nasilja, mati
V Mara Jeraj, slikarka, keramičarkain oblikovalka lutk, je izhajala izglasbene in pesniške družine Je-
rajevih. Gospa Tatjana je
odraščala v razburkanih časih,
doživljala zapletena dogajanja
med drugo svetovno vojno in po
njej. V starem očetu, violinistu,
koncertnem mojstru dunajske
dvorne opere in filharmonične-
ga orkestra, Karlu Jeraju je našla
prisrčnega mentorja, tako da je
po študiju gradbene tehnike in
glasbe v Ljubljani nadaljevala
glasbeno izpopolnjevanje na
Dunaju. Tu so takoj opa-
zili njen prodorni dram-
ski sopran, ki ji je odprl
vrata na mednarodna
tekmovanja in delo v tu-
jih opernih hišah. Začela
je v Sarajevu z vlogo Vio-
lette v Verdijevi Traviati,
nadaljevala v St. Gallenu
v Švici, kjer je izvajala de-
la Offenbacha, Beethovna in
Mozarta, štiri leta nastopala v
Wuppertalu v Nemčiji v delih
Wagnerja, Mozarta, Verdija, Čaj-
kovskega, Offenbacha in drugih.
Njene nastope je občinstvo spre-
jemalo z ovacijami, slavni diri-
genti so jo vabili k sodelovanju.
Leta 1972 pa se je kljub laskavi
ponudbi za delo v Berlinu tudi
zaradi svojih hčerk vrnila v Lju-
bljano. V ljubljanski operni hiši
je doživela marsikatero grenko
izkušnjo po latinskem reku 'ne-
mo propheta in patria'. Vendar
so ji tudi iz teh let ostali nekateri
lepi spomini. Po upokojitvi se je
Tatjana Kralj začela posvečati
predvsem ohranjanju spomina
na svoje pomembne sorodnike.
Seveda je na prvo mesto posta-
TKS / Predstavitev knjige Begunec nikdar
Izviren spominski
zapis
  ri tržaški založbi Mladika
je pred kratkim izšla pu-
blikacija Begunec nikdar,
v kateri je avtorica Bojana Da-
neu Don ovekovečila svoja bo-
gata spoznanja in spomine v pi-
sni obliki. Gre za izviren spo-
minski zapis o begunski preiz-
kušnji, ki jo je doživela avtorica
v mladih otroških letih med ob-
dobjem fašističnega režima in
druge svetovne vojne. Daneu
Donova se je rodila v slovenski
družini na Dolenjskem. Že njeni
starši so se pred fašizmom
umaknili v kraljevino Jugoslavi-
jo in se v tistem obdobju večkrat
preseljevali: z Vrhnike, iz Mari-
bora, Črnomlja, Beograda,
Bočarja in nazadnje po letu 1945
ponovno na rodno Primorsko.
Predstavitev knjige je bila v
četrtek, 15. novembra, v
Tržaškem knjižnem središču TS
P 360. Poleg avtorice sta na do-godku sodelovala tudi prof. JožePirjevec in urednica Mladike Na-
dia Roncelli.
Daneu Donova je pojasnila, da
je bil njen oče učitelj, ki je moral
po prvi svetovni vojni zapustiti
Trst in kot številni Slovenci oditi
v Maribor. Ko so v prestolnico
slovenske štajerske dežele vkora-
kali nemški vojaki, so učitelja
aretirali. Bojana Daneu Don se
v knjigi spominja nemške oku-
pacije, aretacij, begunstva in
krvoločnih dogodkov, ki so zaz-
namovali njeno življenje in zgo-
dovinsko obdobje.
Povod za nastanek publikacije je
bila oddaja Luane Grilanc na va-
lovih Radia Trst A, v kateri je go-
spa Daneu Donova sodelovala
kot intervjuvanka.
Po mnenju zgodovinarja Jožeta
Pirjevca je publikacija izredno
zanimiva, kajti v njej so objavlje-
ni otroški, zgodnji spomini av-
torice. “Nenavadno je, da se av-
torica na zelo natančen in pro-
doren način vsega zelo dobro
spominja. Ta dogajanja so zaz-
namovala leta narodnoosvobo-
dilnega boja, vse do konca voj-
ne”.
Avtorica je povedala, da je po
prihodu v osvobojeni Trst ostala
razočarana, kajti sijajna leta sta-
rega Trsta so bila že zdavnaj mi-
mo. Zgodovinar Pirjevec je v
uvodu v knjigo zapisal: “Osebe
in kraji si sledijo z vrtoglavim
tempom, avtorica pa jih našteva
in pripoveduje, kot da bi se
zgodba dogajala danes, s smi-
slom za detajle in natančne opi-
se ljudi, njihove značajske pote-
ze in osebne zgodbe, sredi zgo-
dovinskih dogodkov, ki so zaz-
namovali usodo Evrope”.
Bojana Daneu Don pravi, da to
knjigo poklanja predvsem mla-
dim, ki po njenem mnenju niso
dobro seznanjeni z dogodki, ki
so se pripetili med vojno in po
vojni, in se odločajo za pristope,
ki ne stremijo k sožitju in miru.
MAN
  iterarno nagrado mira za le-
to 2018 prejme slovaška in
slovenska ustvarjalka Stani-
slava Chrobakova Repar. Žirija jo
je nagradila za bogato in vsestran-
sko kulturno delovanje, posebej
na področju književnosti, kjer je
v slovenski kulturni prostor vne-
sla nov pogled na umetniško
izražanje.
S svojim književnim, prevajal-
skim in literarnovednim prispev-
kom je pesnica, pisateljica, preva-
jalka, literarna kritičarka in znan-
stvenica, urednica in založnica
Stanislava Chrobakova Repar vti-
snila markanten pečat slovenski
kulturi zadnjih dveh desetletij.
Spričo lastne primarne “drugosti”
in “drugačnosti” je z napornim
in vztrajnim prebijanjem in pre-
bitjem v nov prostor pokazala na
pomembnost in hkrati na relativ-
nost vsakršne ukoreninjenosti,
udomačenosti in mejnosti, ob
tem pa v svojem izvornem pro-
storu opazno uveljavila slovensko
književnost, piše v utemeljitvi.
S svojimi literarnokritiškimi eseji
ter prozo in poezijo je v slovenski
kulturni prostor vnesla nov po-
gled na umetniško izražanje in
L “kljub ženskam neprijaznemuokolju vztrajala in ohranila po-končno držo”.
Stanislava Chrobakova Repar, ro-
jena leta 1960 v Bratislavi, je štu-
dirala filozofijo in estetiko ter li-
terarno vedo. Na Slovaškem je bi-
la zaposlena kot znanstvena razi-
skovalka. Leta 2001 se je preselila
v Ljubljano, kjer ves čas intenziv-
no sodeluje s KUD Apokalipsa.
Od leta 2009 je samozaposlena v
kulturi.
Na Univerzi v Novi Gorici je ha-
bilitirala za docentko literature,
raziskovalno je sodelovala z Mi-
rovnim inštitutom, literarnokri-
tiško s Festivalom Pranger, v zad-
njih letih piše za Radio ARS in po-
novno za slovaški Radio Devin.
Leta 2013 je soustanovila in kon-
ceptualno zasnovala ženski odbor
Slovenskega centra Pen Mira, ki
ga je v prvem letu vodila, in leta
2017 ustanovila literarno društvo
Fraktal na Slovaškem ter istoi-
mensko literarno revijo.
Piše v slovaščini in slovenščini,
doslej je izdala 25 avtorskih knjig
in obsežnih ekspertiz ter 25
knjižnih prevodov. Večkrat je se-
stavila, uredila in objavila ob-
sežne revialne izbore slovenske
književnosti in filozofije. Za slo-
venski prostor je bila glavna ured-
nica dvojezične antologije Sto let
slovaške književnosti / One Hun-
dred Years of Slovak Literature
(2000).
V zadnjih letih je na Slovaškem
oz. v slovaščini objavila pesniško
zbirko Echoechoecho (2013),
knjigo 34 pogovorov Existencialy
I (2014), dvojezično bibliofilsko
izdajo foto-haiku Senca povezav
(2017, skupaj z Ladom Jakšo),
pred izidom sta zbirki literarnih
premišljevanj in ginokritike. V
Sloveniji oz. slovenščini so nazad-
nje izšli njeni pesniški zbirki
Obešanje na zvon (2014) in Rau-
ma Blues (2018), dvojezična zbir-
ka haikujev Fabrika porcelana
(2014) ter esejistični zbirki Agoni-
ja smisla (2015) o kulturnih poli-
tikah in politikah spola ter Inicia-
cije ali književnost onkraj vidne-
ga (2018) o reprezentacijah žen-
ske diskurzivnosti v literaturi.
Na Slovaškem je prejela dve na-
gradi za literaturo in literarno kri-
tiko, v Sloveniji je bila nominira-
na za nagrado Marjana Rožanca
(2016) in Pretnarjevo nagrado
(2017). Leta 2014 se je uvrstila
med ženske, ki navdihujejo Evro-
po v okviru projekta, ki ga vodi
Eige - European Institute for Gen-
der Equality.
Nagrado mira od leta 2013 podel-
juje ženski odbor Slovenskega
centra Pen Mira za izjemne do-
sežke na področju literarne
ustvarjalnosti in celostne osebno-
stne drže. Žirijo so sestavljali Mar-
tina Ožbot kot predsednica ter
člani Marko Golja, Alenka Jenster-
le Doležal, Jerneja Jezernik in Bo-
gomila Kravos.
Letošnje nominiranke so bile še
Maja Gal Štromar, Polona Glavan,
Jana Kolarič, Darja Korez Ko-
renčan, Mirana Likar Bajželj, Pa-
tricija Šašek, Tina Vrščaj in
Dušanka Zabukovec, so sporočili
iz odbora.
Nagrada mira
Letošnja dobitnica je Stanislava
Chrobakova Repar
Foto damj@n
vila dela očeta Toneta Kral-
ja, predvsem njegove cer-
kvene stenske poslikave, ki
jih je zob časa že močno
načel. V ta namen je usta-
novila in vodila Fundacijo
Toneta Kralja za zbiranje
sredstev v restavratorske na-
mene. Posebno se je zavze-
mala za poslikave v cerkvah
na Premu in v Avbru, ki so-
dijo, posebno prva, v slikar-
jevo najzgodnejše ekspre-
sionistično obdobje. Zbira-
la je podatke o očetovih de-
lih in bila neizmerno hva-
ležna za vsako novo spoz-
nanje, vsak arhivski drobec.
Po njeni zaslugi je pred ka-
kim letom izšel tudi izbor
pesniških del njene stare
matere Vide Jeraj (Franice
Vovk). Z veliko zavzetostjo
je zbirala in ohranjala dela
skladatelja Lucijana Marije
Škerjanca (soproga njene tete
violončelistke Oli Jeraj); ustano-
vila je tudi istoimensko fundaci-
jo, da bi ta dolga leta zapostavlje-
ni skladatelj dobil pravo mesto v
slovenski glasbeni zakladnici.
Navdušenje, vztrajnost, optimi-
zem in vera v uspeh, tudi v za-
pletenih trenutkih, so izžarevali
iz vsakega pogovora z njo.
Čeprav je v življenju in poklicu
doživela veliko težkih preiz-
kušenj, ponižanj, razočaranj, je
ohranila izreden občutek za pra-
vičnost, odgovornost, spošto-
vanje in resnico, imela je veliko,
ljubeče srce. Naj počiva v miru!
Spomin nanjo bomo najlepše
počastili, če bomo podpirali nje-
no začeto delo pri ohranjanju
naše skupne kulturne dediščine,
imenitnih in enkratnih del nje-
nega očeta, s prispevki za Funda-
cijo Toneta Kralja (Ustanova za
ohranjanje umetniške dediščine.
Gerbičeva 11, 1000 Ljubljana,
Tel. 01 283 43 60. Žiro račun
50106-678-000-0710593. Ma-
tična št. 1349456000. Davčna št.
24187259.
V. K.
Smrt v umetniških vrstah
V večnost je odšla
Tatjana Kralj
Kraljeva kot Leonora v Trubadurju,
(Wuppertal, 1971), arhiv družine
Tržaška29. novembra 201810
Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet
slovenskih organizacij z zaskrbljenostjo spremljata
dogajanje na Občini v Trstu v zvezi s predlogi novega
pravilnika za tržaške občinske vrtce. Skrbi nas
predvsem usoda treh slovenskih vzgojnih središč, in
sicer vrtca, ki deluje v sklopu Dijaškega doma, ter
vrtcev Oblak Niko in Modri delfin.
Prvotni predlog spremembe pravilnika, ki ni
predvideval obveznega znanja slovenščine za
vzgojitelje v treh navedenih vrtcih, je de facto ukinjal
slovenske občinske vrtce v Trstu.
Zaskrblja nas med drugim tudi položaj, ki ga v novem
pravilniku dobivajo slovenski vrtci. Doslej so obstajali
namreč kot ločene slovenske sekcije vrtcev s
specifičnimi predpisi. Predlog novega pravilnika pa
ukinja poleg obveze, da obvlada kader slovenščino,
tudi njihovo avtonomijo, saj je govor le o nekaterih
slovenskih sekcijah, za katere niso izpostavljeni
nobeni pogoji.
Ne nazadnje pa je mimo predlogov sprememb
pravilnika ta poziv tudi priložnost, da omenimo
dosledne težave s kadri, ki so stalnica v
funkcioniranju slovenskih občinskih vrtcev v Trstu. V
preteklih letih se je namreč pogosto dogajalo, da so
odgovorni občinski uradi v te strukture nameščali
osebje, ki ni obvladalo slovenskega jezika.
Ob tovrstnih predlogih smo prepričani, da bo tržaški
župan znal primerno reagirati in opravljati vlogo
garanta za slovensko narodno skupnost v Trstu, kot
jo je doslej. Prepričani smo tudi, da bo ob navedenem
dogajanju znal prepričati tržaški občinski svet tudi z
argumenti in dogovori, ki jih je ob številnih stikih
sklenil s predstavniki naših ustanov. Prav tako
verjamemo, da bo znal uveljaviti tudi zagotovila, ki
jih je v preteklih dneh podal diplomatskemu
predstavniku Republike Slovenije v Trstu.
Slovenska narodna skupnost v Italiji je okrog tega
vprašanja enotna. Prepričani smo namreč, da je
slovenski jezik temeljni element obstoja in razvoja
manjšinske skupnosti, ki ima po zakonskih predpisih
pravico do izobraževanja v svojem jeziku. Vrednost
našega prepričanja pa je še krepkejša ob dejstvu,
da gre za otroke in njihove družine. Iz tega razloga
podpiramo vsa prizadevanja staršev otrok, ki so v
preteklih tednih izrazili svoje nelagodje ob dogajanju,
ki prinaša v tem nelahkem trenutku dodatno
napetost med različnimi komponentami našega
mesta.
Walter Bandelj, predsednik SSO
Rudi Pavšič, predsednik SKGZ
DSI / Gosta dr. Ivan Čuk in dr. Aleks Leo Vest o sokolih
Dejstvo, da je bil Sokol del
OF, je samo mit
  revarani sokoli so več kot
petsto strani zajetna knjiga
izpod peresa športnih de-
lavcev in pedagogov na Fakulteti
za šport Univerze v Ljubljani dr.
Ivana Čuka in dr. Aleksa Lea Ve-
sta, ki sta se poglobila v arhive,
preučevala spomine in pričevan-
ja ter življenjepise članov komu-
nistične partije, da bi prikazala
delo Sokola na Slovenskem v
času med obema vojnama in
njegovo ukinitev. Knjigo sta
predstavila v Društvu slovenskih
izobražencev, večer je vodil Ivo
Jevnikar.
Pred več kot desetimi leti sta se
lotila sokolov, ko sta bila na
znanstvenem posvetu o Viktorju
Murniku, starosti sokolov, ki je
za slovenstvo naredil veliko. Ta-
krat sta se vprašala, zakaj so bili
sokoli ukinjeni, če so bili tako
pomembni in soustanovitelji
Osvobodilne fronte? Poglobila
sta se v partijske arhive, da bi ra-
zumela, kaj govorijo levi sokoli
o sebi. Knjiga je znanstvena mo-
nografija, in kot je dejal dr. Aleks
Leo Vest, nima zveze s politiko:
“Skušala sva se držati dokazljivih
virov. Iskanje resnice v Sloveniji
je res težka naloga, a lahko samo
ta pripelje do sprave”. Material
sta uredila kot potekajo revolu-
cije, in sicer po posameznih fa-
zah.
Dr. Ivan Čuk se je najprej zausta-
vil pri oblikovni plati knjige, ki
ima provokativno naslovnico,
saj je na njej upodobljen kragulj,
ki sodi v družino jastrebov, ne pa
P sokol. Kragulj je napadalen, podpazduho pa ima vtetoviran srp skladivom, saj so esesovski vojaki
imeli vtetovirano krvno skupi-
no, da se je vedelo, kam sodijo.
Rdeča nit knjige pa je, da velja sa-
mo to, kar je napisano s krvjo,
kar so razmišljali sokoli, ki so bili
podrejeni komunistom. Ključno
vprašanje se glasi - zakaj je bil So-
kol ukinjen po drugi svetovni
vojni, če je bil ustanovni člen
OF? Dr. Čuk je najprej razložil
sokolsko misel med obema voj-
nama, to je vzgojo, ki vpliva na
štiri vrste vzgoje: telesno, moral-
no, narodno in demokratično.
Če katerakoli od teh vzgoj zman-
jka, to ni več sokolska vzgoja. So-
kol je bil v Kraljevini Jugoslaviji
pravno zelo urejena organizaci-
ja. V njihovi knjigi so urejene
pravice in dolžnosti zveze, pravi-
la župe, društva itd. Uradni pred-
stavniki Sokola so bili staroste -
edini legitimni predstavnik in
zastopnik, ki podpisuje doku-
mente. Zanimivo je, da po sov-
jetski revoluciji pride v Kraljevi-
no Jugoslavijo veliko ruskih mi-
grantov in beguncev in jih
upoštevajo za enakopravne člane
Sokola.
Kakšen pa je bil odnos Komuni-
stične partije do Sokola? Poime-
novala ga je za fašistično organi-
zacijo in ga je do leta 1932 hotela
uničiti s propagandnimi in na-
padalnimi akcijami. Najbolj po-
memben dokument je bil v par-
tijskem arhivu iz decembra 1932.
Naredili so analizo, kaj predsta-
vlja Sokol: je odlična organizaci-
ja, ker ima veliko denarja, ima
mladino, na katero se lahko vpli-
va preko vzgojnih sredstev, je na-
rodno zavedna in odprta za nove
ideje. Ugotovili so tudi, da bi lah-
ko partija z lahkoto prevzela so-
kolsko organizacijo.
Prve komunistične člane soko-
lov so zaprli in jih takoj obsodili,
ko so jih odkrili. Odmeven je bil
celjski proces. Vodstveni kadri
sokolske organizacije so se takrat
zavedeli, da je nekaj narobe in
jih hoče nekdo prevzeti. Bilo je
namreč veliko infiltracij v lju-
bljanski in novomeški župi. Ko-
gar so označili za komunista, je
šel na proces. Avtorja sta v delu,
ki je izšlo pri Študijskem centru
za narodno spravo, pokazala, da
v OF niso vstopili sokoli, temveč
nekaj posameznikov, ki so se
odločili v okviru OF sodelovati
pri izvedbi stalinistične re-
volucije. Sistematično so
izkoriščali narodno zavest
v sovražno nastrojenost
proti oblastem, vzgajali so
mladino v komsomol-
skem duhu in vnašali po-
litiko v društveno okolje;
polarizirali so članstvo ter
izbirali primerno ideo-
loško vodljive vaditelje.
Zadnji cilj je bil prevzem
Sokola na Taboru. Na ta-
borskem procesu, ki je tra-
jal štiri mesece, so doka-
zali, koga je treba izključiti
iz društva.
Legalni Sokoli so ustanovili So-
kolski svet in Sokolsko legijo. Ko
so se želeli priključiti k OF, niso
našli skupnega jezika o tem,
kakšna naj bo bodoča skupna
država. Komunistični sokoli so
8. julija 1945 pripravili Zbor slo-
venskih sokolov. Nanj so lahko
prišli le delegati s partijskim do-
voljenjem ter se samoukinili.
Dejstvo, da je bil Sokol del OF, je
torej samo mit.
Dr. Čuk in Leo Vest sta v treh le-
tih temeljitega dela pregledala 15
tisoč življenjepisov preživelih
komunistov, od teh naj bi bilo
1.200 članov sokolske organiza-
cije.
Metka Šinigoj
Opčine / Cerkev sv. Jerneja 
Recital sakralne glasbe
  petek, 23. novembra, je
bil v župnijski cerkvi sv.
Jerneja na Opčinah na
sporedu koncert v organizaciji
Slovenske prosvete in Društva
Finžgarjev dom. Številna publi-
ka je prisluhnila vrhunskemu
nastopu svetovno znanega pev-
ca Luke Debevca Mayerja, ki se
je prvič po dvajsetih letih po-
novno predstavil na Opčinah.
Luka Debevec Mayer se je rodil
v Argentini slovenskim staršem.
Umetniški čut mu je bil tako re-
koč položen v zibelko, saj so bili
njegovi starši nadarjeni umetni-
ki: mama Marica Mayer je bila
amaterska igralka in režiserka,
oče Lojze pa zborovski pevec.
Luka je že kot 27-letni mladenič
začel nastopati v slovitem gle-
dališču Colon v Buenos Airesu,
kjer se je preizkusil že v petde-
setih različnih vlogah. Pevsko
kariero razvija z nastopi v naj-
prestižnejših južnoameriških
dvoranah z vodilnimi orkestri.
Štiri leta zapored je bil izbran
kot najboljši pevec iz Argentine.
Debevec se je v sklopu pevskih
festivalov ali samostojnih tur-
nej že večkrat predstavil tudi v
Evropi. Pred kratkim je izdal
svojo prvo zgoščenko, ki je sad
petindvajsetih let turnej s sa-
kralno glasbo, predvsem po Slo-
veniji in zamejstvu. Petkov reci-
tal sakralnih arij in pesmi v
openski cerkvi predstavlja eno
izmed prvih postojank v sklopu
turneje za predstavitev nove
zgoščenke, ki nosi naslov V živi
spomin. Kot je po koncertu sam
povedal, mu je zelo pri srcu, da
se je po dolgih letih lahko spet
predstavil med zamejskimi Slo-
venci, saj se tukaj počuti zelo
domače.
V slovenski skupnosti v Argen-
tini se je izoblikovalo veliko
V pevskih talentov: junija letossmo lahko na koncertu, ki ga jeprav tako organizirala Sloven-
ska prosveta, v tržaškem gleda-
lišču Verdi prisluhnili izvrstni-
ma Bernardi in Marku Finku.
Večer z Lukom Debevcem Ma-
yerjem je bil torej še ena odlična
priložnost, da spoznamo umet-
niško nadarjenost argentinskih
Slovencev.
Na petkovem recitalu je Luka
Debevec Mayer arije in pesmi
tako slovenskih kot tujih avtor-
jev prepletel z govorjenimi mi-
slimi, ki so nastop povezale v
zaokroženo celoto. Publika je
bila naravnost očarana nad nje-
govim mogočnim basovskim
glasom in širokim pevskim raz-
ponom. Kot je povedala Lučka
Peterlin Susič, ki se je v imenu
organizatorjev po koncertu pev-
cu uradno zahvalila, se je cerkev
na trenutke kar tresla od njego-
vega petja. Pri nekaterih, bolj
nežnih skladbah, pa je znal
preiti tudi v pianissimo, da je
vsa cerkev zadrževala dih. Ob
koncu takih skladb je sledilo ne-
kaj trenutkov tišine, preden je
publika “planila” v bučen
aplavz. Da bi lahko še kdaj po-
doživel prijetne občutke s kon-
certa, si je ob koncu marsikdo
nabavil zgoščenko, prijazni iz-
vajalec pa je bil vsem pripra-
vljen podeliti avtogram.
Na klavir in orgle je Debevca
spremljal Diego Licciardi,
vrhunski dirigent, pianist, orga-
nist in skladatelj iz Buenos Aire-
sa, ki pevca večkrat spremlja na
recitalih in projektih sakralne
glasbe, tudi na evropskih turne-
jah. Licciardi je posebej za Lu-
kov glas napisal mašo za bas in
klavir, ki bo doživela krstno iz-
vedbo v letu 2019.
Mojca Petaros
Tržaško knjižno središče
Ivan Rudolf –
Predstavitev zbornika
  petek, 23. novembra, so
v Knjižnem središču v
Trstu premierno pred-
stavili nov zbornik ob 120.
obletnici rojstva Ivana Rudolfa
(1898–1962), ki je izšel pod
okriljem Muzeja novejše zgo-
dovine Slovenije.
Avtorica in urednica zbornika
Irena Uršič je med predstavit-
vijo poudarila, da tega zborni-
ka ne bi bilo brez treh dejavni-
V kov. “Prvi je zapuščina IvanaRudolfa, ki jo je Ivanov sin SašaRudolf podaril Muzeju novejše
zgodovine Slovenije in je tako
postala del nacionalne kultur-
ne dediščine. Vsi pri našem
muzeju smo zelo hvaležni za to
obogatitev”, je dejala.
Uršičeva je poudarila, da je
drugi pomemben vidik izkaza-
no sodelovanje dvajsetih pi-
scev, ki so ključni raziskovalci
Rudolfove zapuščine. Med nji-
mi so ugledne osebe, ki so Saša
Rudolfa tudi osebno poznali.
Tretji dejavnik, ki je omogočil
izid te publikacije, pa je fi-
nančna podpora Ministrstva za
kulturo.
Predstavitev zbornika, ki je
kronološko zasnovan, je za-
mišljena kot sprehod. Ivan Ru-
dolf je bil eden osrednjih pri-
morskih liberalnih narodnja-
kov, ki so svoje življenje med
Primorsko, Ljubljano, Bližnjim
vzhodom in Afriko namenili
protifašističnemu in protinaci-
stičnemu delovanju med obe-
ma svetovnima vojnama in
med drugo svetovno vojno.
Edinstveno delo je opravil na
afriških tleh, kjer je pod okril-
jem Jugoslovanskega odbora iz
Italije in s podporo Britancev
zbral okoli 4.500 ujetnikov,
večinoma primorskih Sloven-
cev, in med njimi elito sloven-
skih padalcev misij britanskih
tajnih služb.
Prispevki v zborniku so plod
raziskovalcev, med njimi emi-
nentnih imen, ki že vrsto let
odstirajo tuje in slovenske vire
in z raziskavami širijo vedenje
o vseh razsežnostih primorske-
ga antifašizma. Med pisci so tu-
di osebnosti s Tržaškega, ki so
Ivana Rudolfa bolj ali manj
osebno poznale. In navsezad-
nje s prispevkoma o očetu spre-
govorita hči Neva Rudolf Ga-
beršček in sin Saša Rudolf. Prav
Saša Rudolf je Muzeju novejše
zgodovine Slovenije po razsta-
vi Prekomorci leta 2014 podaril
izjemno dokumentarno in fo-
tografsko zapuščino svojega
očeta. Že dodobra obravnava-
na v zgodovinopisnih delih je
v obsežnem zborniku še zlasti
poudarjena.
Avtorjev, ki so se z veseljem
odzvali sodelovanju pri pisanju
zbornika, je točno dvajset; to
so: dr. Gorazd Bajc (o Jugoslo-
vanskem odboru iz Italije in
kraljevem gardnem bataljonu),
dr. Mira Cencič (o TIGRU), Raf-
ko Dolhar, ddr. Damir Glo-
bočnik (o časopisu Bazovica v
Kairu), Ivo Jevnikar (o Rudol-
fovem delu v Egiptu in povoj-
nem Trstu), dr. Milček Komelj
(o umetniškem ustvarjanju),
Ivo Kralj, Marij Maver, Saša
Martelanc, Boris Pahor, dr. Jože
Pirjevec (o odnosih z Britanci),
Jurij Rosa (o Rudolfovi družini
Učenikovih v Vrabčah), Neva
Rudolf Gaberšček, Saša Rudolf,
ddr. Marija Stanonik (o zaslu-
gah za slovensko besedo v Afri-
ki), mag. Marko Štepec (o Ru-
dolfu med prvo svetovno voj-
no), Drago Štoka, dr. Blaž Tor-
kar (o pripadniku narodne
straže in borcu za severno me-
jo), dr. Jerca Vodušek Starič (o
patriotu obveščevalcu) ter
urednica publikacije Irena
Uršič, ki je pozornost usmerila
na dediščino spominov in fo-
tografskih posnetkov.
Na predstavitvi je bilo poleg
najavljenih predavateljev, Baj-
ca, Štoke, Jevnikarja, prisotnih
še veliko drugih avtorjev pri-
spevkov Rudolfovega zbornika.
Na večeru so osebne spomine
na Rudolfa podali Rafko Dol-
har, Drago Štoka, Ivo Kralj in
Marij Maver.
Rudolfov sin Saša je med pred-
stavitvijo razkril, da je očeta
spoznal šele, ko je bil star se-
dem let, prej je z mamo samo
molil pred očetovo fotografijo.
Saša Rudolf se je zavedal, da je
z darovanjem očetove za-
puščine Muzeju novejše zgo-
dovine Slovenije zagotovil
večjo vidljivost tej zgodovinski
tematiki in nadaljnje varovanje
teh dragocenih dokumentov.
MAN
Foto damj@n
Foto Maver
SSO in SKGZ zahtevata obvezno znanje slovenščine 
vzgojiteljev v slovenskih vrtcih v Trstu
Tržaška 29. novembra 2018 11
Obvestila
Slovensko pastoralno središče vabi
slovenske vernike na adventno
predavanje Marija v duhovnosti
papeža Frančiška; predaval bo
stolni župnik in dekan v Kopru dr.
Primož Krečič. Predavanje bo v
četrtek, 29. 11. 2018, ob 20. uri v
Šentjakobskem kulturnem domu,
ulica Concordia 8.
V petek, 30. novembra, s pričetkom
ob 18.00, bo na sedežu Centra za
okoljsko urbano vzgojo v
Svetoivanskem parku, v ulici Weiss
14, dvojezično srečanje o pomenu
naših medijev za skupnost. Vstop
je prost. Prisrčno vabljeni!
SPD Krasje in Glasbena matica vabita
na koncert zbora Tabora mladih
pevcev Primorske pod vodstvom
Petre Grassi, ki bo v soboto, 1.
decembra, ob 18. uri v dvorani
Konservatorija G. Tartini v Trstu.
Glasbeni dogodek ima podporo
ZSKD, Urada vlade RS za Slovence
v zamejstvu in po svetu in
Konservatorija G. Tartini ter
pokroviteljstvo Generalnega
konzulata RS v Trstu.
Gledališki vrtiljak vabi v nedeljo, 2.
decembra, na predstavo Pika piše
sv. Miklavžu v izvedbi gledališke
skupine Enostavno prijatelji. Prva
predstava bo na sporedu ob 16.
uri, druga ob 17.30. Za animacijo
bo poskrbel ŠC Melanie Klein.
Otroke bo po vsaki predstavi
obiskal sv. Miklavž. V dvorani
Marijinega doma pri Sv. Ivanu, ul.
Brandesia 27.
Področni svet za Trst in Milje vabi še
posebno mestne vernike na
pobožnost molitve rožnega venca
(tudi v slovenščini) na praznik
Brezmadežne, v soboto, 8. 12.
2018, ob 11.30 na trgu Garibaldi
pri stebru z Marijinim kipom.
Na praznik Brezmadežne, v soboto,
8. 12. 2018, ob 16. uri bo v kapeli
Marijinega doma v ul. Risorta 3
slovesen blagoslov s shodom
članic Marijine družbe Marije
Milostljive, ob sodelovanju pevcev
združenega pevskega zbora ZCPZ
– vabljene vse Marijine častilke in
častilci.
Področni svet Pastoralnega središča za
Trst - Milje in Vincencijeva konferenca
vabita ob prihajajočem Božiču na
obisk gostov v domu za starejše
ITIS, ul. Pascoli 31, v torek, 11. 12.
2018: v cerkvi v I. nad.  (z dvigalom
na oddelek Margherita, nato levo)
bo ob 16.10 molitev rožnega
venca, nato ob 16.30 sv. maša, ki
jo bo daroval g. Tomaž Kunaver ob
somaševanju g. Klemena Zalarja,
sodelujejo pevci zbora od Sv.
Vincencija, skavti in skavtinje - po
maši prijateljsko druženje.
Darovi
Za rojansko glasilo Med nami
darujeta Lizeta Janežič 10 evrov in
Marija Zanevra 10 evrov.
Za Novi glas: v spomin na draga
Marka Stavarja in Ireno Žerjal
daruje Davorin Devetak 50 evrov.
Misijonski krožek Rojan je prejel: 
Za slovenske misijonarje:
Misijonski odsek Mačkovlje 2.300
evrov.
Darove lahko nakažete tudi na:
ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO
IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000
0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
ul. Cordaroli 29
34135 Trst
ZCPZ / Pesem jeseni 2018
Lep, tradicionalen nastop
tržaških zborov
  veza cerkvenih pevskih
zborov in Slovenska pro-
sveta sta tudi letos, že 53.,
organizirali revijo odraslih zbo-
rov Pesem jesni 2018.
Priljubljena pevska revija je
bila v dvorani frančiškanske
skupnosti ob cerkvi sv. Ma-
rije Velike v Trstu. Kot zani-
mivost naj povemo, da je bi-
la starinska stavba, v kateri
je bil koncert, v 18. stoletju
sedež pomorske šole, ki jo je
dala zgraditi cesarica Marija
Terezija.
Prisotne je na začetku poz-
dravila predsednica Zveze
cerkevnih pevskih zborov iz
Trsta Rossana Paliaga. “Do-
volite, da se zahvalim pa-
trom frančiškanom iz cer-
kve sv. Marije Velike, gospo-
du Mariju Maverju in msgr.
Francu Vončini za prisotnost in
podporo”, je dejala.
Paliaga je spomnila, da se bliža
adventni čas in z njim tudi tra-
dicionalna revija Nativitas. Pred-
sednica je podala še misel, veza-
no na minulo praznovanje Ma-
Z tere Božje zdravja. “V tej cerkvismo pred kratkim praznovalislovesnost Svete Marije Zdravja.
Naj vas ta blagoslov zdravja
spremlja med prazniki, da bi
vedno lepo zapeli na vseh ad-
ventnih in božičnih koncertih”,
je dodala.
Večer je povezovala Klara Kravos,
ki je najprej povabila na oder
pevce MePZ Sv. Jernej z Opčin.
Pevci so pod taktirko Jana Bana
zapeli Oblaki so rudeči, Danevo-
vo Sveto noč, Pojdemo na prejo
Brede Šček, ki jo je zbor izvedel
ob 125. obletnici avtoričine
smrti.
Moška vokalna skupina Lipa iz
Bazovice se je pod vodstvom
Anastasie Purič predstavila s pe-
smimi Dobar večer ljuba dekle,
Planinska roža ter Smo fantje z
vasi. Sledila sta Združeni mešani
pevski zbor Repentabor pod
vodstvom Andreje Gerželj
Breščič ter Ženski pevski zbor
Prosek-Kontovel pod vodstvom
Marka Štoke.
Vokalno so se izkazali pevci
MePZ iz Mačkolj, ki jih vodi di-
rigent Matej Lazar. Pevski zbor si
je zaslužil bučen aplavz za iz-
vrstno izvedene pesmi V okolici
tržaški, Pohojena travca in
slovensko ljudsko Gularja
sen tiela jmiet.
MePZ Skala-Slovan iz Gro-
pade je pevski program iz-
vedel ob klavirski spremlja-
vi Paola de Cristinija. Pevci
so izvedli Foersterjevo Pe-
vec, Avsenikovo Viharnik
vrh gora ter Oči boje lavan-
de Denisa Maričiča.
Predzadnji pevski zbor je
bil devinski MoPZ Fantje iz-
pod Grmade; pevci so pod
taktirko Hermana Antoniča
ubrano zapeli Na poljani,
Razstanek in O večerni uri.
Pevski večer je sklenila Žen-
ska pevska skupina Barko-
vlje s pesmimi Le pridi, le pridi,
sem sam doma, Kraška jesen in
Ne čakaj na maj. Ob klavirski
spremljavi Simona Kravosa je
ženski pevski sestav vodila Alek-
sandra Pertot.
MAN
Okrogla miza Knjižnice Dušana Černeta
Italijanski poklon
Alojzu Rebuli
  četrtek, 22. novembra,
je Knjižnica Dušana Čer-
neta v palači Gopčević v
dvorani Bobi Bazlen priredila
okroglo mizo v italijanskem je-
ziku o pred kratkim preminu-
lem pisatelju Alojzu Rebuli. Na
okrogli mizi z naslovom Alojz
Rebula in njegovo književno de-
lo so spregovorili Elvio Gua-
gniani, Marija Pirjevec in Mar-
V tina Clerici.Uvodoma je pozdravila gospaGabriella Norio v imenu eno le-
to starega Julijskega knjižnične-
ga sistema, ki združuje 27
knjižnic. Knjižnica Dušana Čer-
neta je s podporo omenjenega
Julijskega knjižničnega sistema
poskrbela za izid nekaterih Re-
bulovih del v italijanskem jezi-
ku.
  eprav je Praprot zaradi
geografske lege in bogate
vinogradniške dejavnosti
ena izmed najbolj prepoznavnih
vasi tržaškega Krasa, je o njegovi
preteklosti pričalo malo besedil.
Vse do danes, ko je na pobudo
Društva vaške skupnosti ob 700-
letnici prve omembe vasi in 70-
letnici postavitve spomenika pa-
dlim to vrzel zapolnila etnolo-
ginja Jasna Simoneta. Na predsta-
vitvi knjige z naslovom Praprot,
ki je bila v petek, 23. novembra,
v osmici Zidarič sredi vasi, je av-
torica v pogovoru s kustosinjo v
Slovenskem etnografskem muze-
Č ju, Polono Sketelj, razčle-nila vsebino dela. To jezahtevalo temeljito ob-
delavo zbranih virov, kar
ni bilo lahko. Praprot je
bil v preteklosti tako ve-
zan na Šempolaj - tudi
zato ker ni imel lastne
cerkve -, da je skorajda
neopazno šel skozi stoletja. A
življenje v vasi je bilo tako kot v
sosednjih vaseh. Kot je poudarila
Polona Sketelj, avtoričina nek-
danja mentorica na univerzi, je
monografija zgodba o posebno-
sti, različnosti in podobnosti vasi
in vaščanov. Jasna Simoneta je
namreč delo zasnovala na zgodo-
vinski umestitvi vasi od prazgo-
dovine do srede 20. stoletja, ko
pripoved zaživi tudi v pričevanju
vaščanov, ki bralca pospremijo v
polpreteklo in sedanje življenje
tega kraškega roba. Domačini so
se v nelahkih okoliščinah okle-
pali zemlje in njej zau-
pali svoje vinogradniške
želje.
Pred predstavitvijo knji-
ge, na kateri je devinsko-
nabrežinska županja
Pallotta v imenu uprave
izročila prispevek za de-
lo, so v kleti rezidence
Gruden, le nekaj metrov
stran od osrednjega do-
gajanja, odprli fotograf-
sko razstavo. Posnetki o
življenju, šegah in nava-
dah v Praprotu izhajajo
iz Magajnovega fonda
in družinskih predalov
vaščanov. Kot je poudarila pred-
sednica društva Pia Cah, sta raz-
stava in knjiga namenjeni mlajši
generaciji vaščanov. Poznavanje
preteklosti je namreč neomajen
kamen, kraški kamen, ki ga izru-
vamo iz zemlje, da bi zgradili
hišo spomina.
Zgonik / Lep praznik za celotno skupnost 
Srebrna poroka
zakoncev Žbogar
  ružinski praznik je lah-
ko tudi praznik za širšo
skupnost. Osebno ve-
selje, ki je priložnost za litur-
gično češčenje in zahvalo ljube-
mu Stvarniku za vse milosti, ki
nam jih dodeljuje, pa je tudi pri-
ložnost, da se ta milost širi in
oplaja prisotne. Te misli so nas
navdajale v torek, 20. novem-
bra, ko smo se zbrali v starodav-
ni, mali podružni cerkvi sv. Ur-
ha v Samatorci, ob srebrni po-
roki Marine Milkovič in Dimi-
trija Žbogarja, ki so s svojimi tre-
mi otroki, Petrom, Veroniko in
Tino, želeli med večerno mašo,
v občestvu s sorodniki, prijatelji
in drugimi farani, obnoviti tudi
svoje poročne obljube.
Domači župnik, g. Jože Mar-
kuža, je v homiliji lepo izposta-
vil misel, da so podobni dogod-
ki priložnost, da se tudi prisotni
otroci polno zavejo pomena za-
konskega življenja in še globlje
dojamejo vrednoto družine, ki
je kot osnovna celica vsake
D družbe izrednega pomena.Za praznično vzdušje v cerkvi jeposkrbel Družinski zbor Mavri-
ca, pri katerem sodelujejo tudi
Žbogarjevi in ki v Zgoniku po-
gosto sooblikuje nedeljske maše
s petjem duhovnih popevk. Od
ustanovitve ta instrumentalno-
pevska skupina sodeluje tudi na
dekanijskih revijah cerkvenih
zborov ter skuša z različnimi
pobudami poživiti pastoralne
priložnosti v župniji.
Srebrna poroka družine Žbogar
iz Samatorce je bila posredno
priložnost, da smo tudi kot žup-
nijska skupnost doživeli nekaj
spodbudnega, se še bolj poveza-
li in lahko tako obogateni bolj
zavestno pričakujemo bližnji
prihod goriškega nadškofa,
msgr. Redaellija, ki bo v krat-
kem obiskal našo župnijo, da bi
lahko skupaj na čim bolj učin-
kovit način obdelali številne pa-
storalne in organizacijske izzive,
ki so pred nami.
šk
Zakonca Zora Tavčar in Alojz Re-
bula sta knjižnici Dušana Čer-
neta zaupala pomembno število
knjig in revij iz domače knjižni-
ce, ki zdaj tvorijo fond Knjižnice
Zore Tavčar in Alojza Rebule.
Med večerom je predsednik Čer-
netove knjižnice Ivo Jevnikar
pojasnil, da je knjižnica na po-
dlagi deželnega projekta iz leta
2011 v sodelovanju z založbo
San Paolo iz Milana izdala v ita-
lijanščini tri Rebulova dela. “Ta-
krat smo izbrali en roman, da bi
bralci spoznali njegovo lepo-
slovno plat, potem zbirko teo-
loških meditacij Smer nova
zemlja in zbirko Rebulovih ese-
jev, predavanj, referatov in član-
kov, ki jih je sam napisal v itali-
janščini za italijansko publiko.
To je tudi izvirna knjiga, ki je v
slovenščini še nimamo”, je pou-
daril Jevnikar.
Marija Pirjevec je med preda-
vanjem povedala, da za Rebulo,
ki ga je fašistični režim oropal
pravice izobraževanja v slo-
venščini: “Materni jezik ni bil le
izrazno sredstvo, ampak sred-
stvo za izražanje narodne pri-
padnosti in samobitnosti”.
Univerzitetni profesor in literar-
ni kritik Elvio Guagniani je pou-
daril neprecenljiv doprinos, ki
ga je Alojz Rebula zapustil tu-
kajšnjemu prostoru na štičišču
različnih kultur. “Njegov prispe-
vek tako italijanskemu kot slo-
venskemu svetu je zelo velik,
pomagal nam je razumeti, kaj
pomeni biti Slovenec v Trstu in
kaj biti Italijan v tem mestu. To
je avtor, ki je v svojih publikaci-
jah zapisal pretresljiva pričevan-
ja o narodnem zatiranju, zapu-
stil pa nam je tudi sijajne strani,
s katerih odseva izjemna člo-
večnost. Vedno je poudarjal po-
membnost dojetja smisla člove-
kovega življenja in bivanja v tem
kompleksnem trenutku”, je po-
vedal.
Na srečanju je sodelovala tudi li-
terarna prevajalka Martina Cle-
rici, ki se je literarnemu ustvar-
janju Alojza Rebule približala v
študentskih letih, ki je na tržaški
prevajalski šoli napisala diplom-
sko nalogo o Rebulovih nove-
lah. Clerici je povedala, da je pi-
satelja Rebulo vzljubila preko
univerzitetne profesorice Marije
Pirjevec. “Zelo težko ga je pre-
vajati, ker gre za pisatelja, ki ga
označujeta izjemna kultura in
poglobljeno znanje. Tudi njegov
jezik je stilistično zelo izbran in
izoblikovan”.
MAN
Foto damj@n
Foto damj@n
Praznično v Praprotu
Izšla je knjiga 
o preteklosti vasi
Foto damj@n
Videmska / Aktualno29. novembra 201812
TAKI SMO (61)Katja Ferletič
Black Friday - nakupovalni praznik, ki vznemirja
tudi nas
Petek, 23. novembra, je bil t. i. “Black Friday” oz.
črni petek. To je uradno dan po zahvalnem dne-
vu, t. i. “Thanksgiving Day”, pomembnem praz-
niku v angleško govorečih deželah, ko se ljudje
zahvaljujejo drug drugemu za dejanja ali besede,
in je pomemben del predvsem ameriške kulture.
Prav tako je tudi Black Friday postal zelo pomem-
ben dan v ZDA, zadnja leta pa tudi pri nas.
S “črnim petkom” se začne obdobje mrzličnega
božičnega nakupovanja, med katerim trgovci nu-
dijo blago s popusti in po izredno ugodnih ce-
nah. Za “črni petek” veliko trgovin izjemoma
odpre svoja vrata že v zgodnjih jutranjih urah,
ko množica ljudi, ki je prespala celo na pločnikih
pred izložbami, navali v trgovino v upanju, da si
lahko po znižani ceni prilasti zadnji model tele-
fončka, televizijo, plašč ali celo poročno obleko.
“Črni petek” je s časom prevzel globlji socialni
in gospodarski pomen, postal je ekonomski ka-
zalnik o potrošniških zmogljivostih Američanov,
tako da ga tudi finančni analitiki podrobno
preučujejo. Po ZDA se je “Black Friday” uveljavil
tudi v Evropi in drugod po svetu, obstaja pa ve-
liko teorij o tem, kako je nastala ta tradicija in
zakaj se ta-
ko imenuje.
Zaslugo za
prvi “črni
petek” naj
bi imeli di-
rektorji ne-
wyorške ve-
leblagovni-
ce Macy's,
ki so leta
1924, v pe-
tek po zah-
valnem
dnevu, organizirali pisan sprevod, da bi spodbu-
dili ljudi k božičnim nakupom. Od tedaj dalje je
vsako leto na črni petek večje število trgovcev
uvedlo popuste na svoje blago. Nekateri trdijo,
da se je pojem “Black Friday” prvič pojavil v 60.
letih v mestu Filadelfia (Pennsylvania, ZDA), a
imel je predvsem negativen pomen, saj so ame-
riški policaji tako preimenovali petek po zahval-
nem dnevu, ko je za tekmo footballa med ame-
riško vojsko in ameriško mornarico -
“Army vs Navy” v mesto navalilo izredno število
ljudi, kar je povzročilo zastoje na cestah in vse-
splošno zmedo. Vsako leto je bil ta petek “črni
petek” za policaje, ker so se morali soočati z vzne-
mirjeno množico po cestah in trgovinah. Pojem
pa se je kmalu razširil tudi drugod, tako je tudi
New York Times leta 1975 označil ta dan kot
“najbolj nemiren dan v letu za nakupe in pro-
met”, seveda v negativnem smislu. Da bi trgovci
bolje izkoristili ta dan in mu dali vabljivo, pozi-
tivno podobo, so ga celo skušali preimenovati v
veliki petek - “Big Friday”, a ker marketinška po-
teza ni bila učinkovita, so si v 80. letih izmislili
novo zgodbo o njegovem nastanku. Trgovci so
svojim strankam povedali, da se črni petek ime-
nuje tako iz proračunskih razlogov, saj označuje
dan, ko so končno začeli poslovati z dobičkom,
ki so ga v svoje računovodske knjige beležili s
črno barvo - do tega petka naj bi poslovali z iz-
gubo in račune beležili z rdečo barvo (“red to
black concept”). Zgodba je gotovo izmišljena, a
dejstvo je, da pogostokrat prodaje v božičnem
obdobju veliko pripomorejo k pozitivnemu kon-
cu letnega poslovanja podjetij.
V zadnjih letih se je pojavil še en mit, ki daje po-
sebno grozljivo zasnovo tradiciji “črnega petka”
in zatrjuje, da so v 19. stoletju lastniki bom-
bažnih plantaž na jugu ZDA lahko na ta dan ku-
pili sužnje po znižani ceni. V bolj zapletenih ra-
zličicah zgodbe je poudarjeno, da so se bogati
lastniki zemljišč po dnevu zahvale začeli pripra-
vljati na zimo z nakupom nove delovne sile za
trdo delo na poljih, pri tem pa so izkoriščali
ugodne ponudbe trgovcev črnopoltih sužnjev.
Teorij je veliko. Ne smemo pa pozabiti, da za an-
gleško govoreče narode pomeni “črni petek” še
veliko drugega: študenti tako imenujejo dan, ko
imajo navadno končne izpite, za kristjane je dan
Kristusovega križanja, za ekonomiste je zgodo-
vinski dan velikega finančnega šoka oz. grozlji-
vega padca cene zlata, ki ga je ameriška borza
doživela v petek, 24. septembra 1869, po katerem
je veliko ljudi izgubilo vse svoje posestvo. Za
večino ameriškega prebivalstva pa je postal Black
Friday zgolj dan za nakupovanje.
Da bi še posebno spodbudili prodajo, so si v zad-
njih letih
trgovci iz-
mislili celo
“črni te-
den”, z
ugodnimi
popusti in
posebnimi
ponudba-
mi, ki stopi-
jo v veljavo
že v pone-
deljek pred
črnim pet-
kom. V Evropi se je ta navada uveljavila še po-
sebno z nastopom interneta in spletnih trgovin,
saj je splet popolnoma združil svet, tako da so
spletni trgovci leta 2005 uvedli celo “Cyber Mon-
day” oz. ponedeljek, namenjen digitalnemu na-
kupovanju. “Kibernetski ponedeljek” je prvi po-
nedeljek po črnem petku in je namenjen predv-
sem nakupovanju elektronskih in visoko tehno-
loških predmetov. Danes se online popusti de-
jansko začenjajo že v petek in se nadaljujejo čez
vikend do ponedeljka in poslužujejo se jih vse
velike spletne trgovine, ki nudijo elektroniko,
modo ali design.
Pred leti smo po televiziji šokirani gledali, kako
v Ameriki skupine odraslih, zrelih ljudi prenočijo
na pločnikih pred veleblagovnicami in na črni
petek, ob odprtju vrat, ko se komaj zdani, nemu-
doma in agresivno planejo med trgovinske poli-
ce in iščejo zaželjeni predmet. Gledali smo dnev-
nik in se čudili, da se lahko ljudje prerivajo,
zmerjajo in pretepajo za telefonček ali obleko po
znižani ceni, da lahko popusti spremenijo na-
vadne ljudi v neusmiljene plenilce. Paziti mora-
mo, da ne bomo Američane prav v vsem posne-
mali in da, s širjenjem globalizacije, ne bomo
postali tudi mi ozaveščene žrtve potrošništva,
čeprav nas tudi zgodba o Pepelki uči, da nam
lahko lep par čevljev popolnoma spremeni
življenje, če jih kupimo po znižani ceni, pa je še
toliko boljše!
MoPZ Srečko Kumar iz Kojskega v Goriških Brdih
Srebrn na zborovskem
tekmovanju v Pragi
  a začetku novembra je
Moški pevski zbor Srečko
Kumar, ki prihaja iz Koj-
skega v Goriških Brdih in prepeva
pod dirigentskim vodstvom Bog-
dana Kralja, dosegel enega izmed
večjih uspehov v svoji zgodovini.
Na 32. mednarodnem zborov-
skem tekmovanju in festivalu Pra-
ga Cantat 2018 v Pragi je v kon-
kurenci številnih vokalnih sesta-
vov, prihajajočih iz 13 različnih
držav z vsega sveta, osvojil v dveh
različnih kategorijah tako srebrno
kot tudi zlato priznanje.
Moški pevski zbor Srečko Kumar
že 40 let združuje okrog 20 pevcev
iz Brd, od Kožbane do Cerovega.
Ime nosi po posebni in izjemni
glasbeni osebnosti, ki je prihajala
N iz Kojskega. Srečko Kumar je meddrugim postavil temelje glasbenišoli na Obali, bil pa je tudi eden
odločilnih pri snovanju glasbene-
ga šolstva na Goriškem. Delovan-
je zbora se je od leta 2015, ko je
vodenje prevzel Bogdan Kralj,
spremenilo, saj se vokalni sestav,
ki pevce združuje v ljubezni do
petja in skupnega druženja, na-
vadno ni udeleževal zborovskih
tekmovanj. V letu 2018 pa so se
odločili, da sprejmejo ta izziv.
V kategoriji moških zborov je na
tekmovanju Praga Cantat vokalni
sestav s skladbami Jacobusa Gal-
lusa (Vae Nobis), Franza Schuber-
ta (Die Nacht), Zorka Prelovca
(Bela breza) in z obvezno skladbo
Bedricha Smetano (Veno) pre-
pričal strokovno žirijo in dosegel
srebrno priznanje. Prejel pa je tu-
di posebno nagrado za najboljšo
izvedbo obvezne Smetanove
skladbe, ki jo je nato še enkrat za-
pel na zaključnem slavnostnem
koncertu ob podelitvi priznanj in
nagrad v prekrasni dvorani Držav-
nega gledališča v Pragi pred skoraj
900 pevci.
Moška vokalna skupina je dosegla
še eno visoko priznanje, in sicer v
kategoriji ljudske pesmi, v
kateri tekmujejo prav vsi
zbori, prijavljeni na tekmo-
vanje Praga Cantat. V tej ka-
tegoriji se je zbor predstavil
z izključno slovenskimi ljud-
skimi pesmimi v priredbah
slovenskih skladateljev, zlasti
Primorskih. Med njimi so bi-
le rezijanska Tana sarte v pri-
redbi Pavleta Merkuja, Luba
vigred se rodi enega najpo-
membnejših sodobnih slo-
venskih skladateljev, Lojzeta
Lebiča, pa tudi priredba ene-
ga najvidnejših goriških
skladateljev, Patricka Quag-
giata, Ko lani sem tam mimo
šel ter Tri Istrske Alda Kumarja.
Moški pevski zbor Srečko Kumar
je žirijo prepričal z dobrim pro-
gramom ter lepim in homoge-
nim zvokom. Predvsem pa je na-
redil vtis z izbranimi slovenskimi
ljudskimi pesmimi, ki so zborov-
sko tekmovanje v Pragi zagotovo
vsebinsko bogato dopolnile. Zbor
je tako dobil še ustno pohvalo
češkega žiranta za predstavitev in
seznanitev tako žirije kot zborov
in poslušalcev z odlično sodobno
slovensko zborovsko ustvarjalno-
stjo.
Metka Sulič
S 1. strani
V Benečijo na ...
  ublikacijo je ob 75-let-
nici Kobariške republike
spisal predsednik Funda-
cije Poti miru v Posočju in
soustanovitelj Kobariškega
muzeja, Zdravko Likar. V
njej opisuje zgodovino
širšega osvobojenega ozem-
lja v času druge svetovne voj-
ne, ki je nastalo takoj po ka-
pitulaciji Italije, obsegalo pa
je Posočje do Gorice, Be-
nečijo in Rezijo, sedež in
center dogajanja pa je bil Ko-
barid. Kobariška republika
je, kot je poudaril avtor, tra-
jala pičlih 52 dni, bila pa je
pomembno zgodovinsko
poglavje za Primorsko, Be-
nečijo in Furlanijo. Knjigo je
občinstvu predstavil Giorgio
Banchig, o njej pa je spregovo-
ril tudi avtor sam.
P Tretje novembrsko srečanje jebilo namenjeno pravljicam inmitom iz Terske in Nediških
dolin. Tokrat je občinstvo lah-
ko pobliže spoznalo dve po-
membni deli o bogatem ljud-
skem izročilu na območju Be-
nečije, in sicer zbirko pravljic,
legend in pripovedk neutrud-
ne zbirateljice in zapisovalke
Brune Balloch, Lučice na ok-
nah, ter pričevanje o srečanju
in spoznavanju bajnih žena,
knjigo Krivopete, izpod peresa
Barbare Ivančič Kutin, doma iz
Bovca. Knjigi je predstavila Da-
nila Zuljan Kumar. Naj omeni-
mo, da je prva res bogata in za-
nimiva antologija številnih pri-
povedk, legend, navad in vero-
vanj z območja, ki sega od Su-
bida, Mažerol in Čenebole, vse
do Prosnida in Barda. 172
zgodb je napisanih v terskem
narečju in italijanščini, gre pa
za bogato ustno izročilo, ki se
je ohranilo vse do danes, tako
da se je prenašalo iz roda v rod.
V knjigi Krivopete avtorica Bar-
bara Ivančič Kutin pripoveduje
o osebnem srečanju, spozna-
vanju in razumevanju bajnih
ženskih figur, za katere je sicer
slišala že v otroštvu na
Bovškem, pobliže pa se je z nji-
mi seznanila ravno ob razisko-
valnem delu v Benečiji ter ob
knjigi Ade Tomasetig, v kateri
je kar 47 različnih zgodb o kri-
vopetah.
Zadnje srečanje ob knjigi, ape-
ritivu in prigrizku je bilo na-
menjeno kulturnemu delavcu
in raziskovalcu beneškega na-
rečja in izročila Paolu Petricigu.
Živa Gruden in Miran Košuta
iz Trsta sta spregovorila o nje-
govi zbirki člankov Scritture, za
izdajo katere sta poskrbela Štu-
dijski center Nediža in Alvaro
Petricig. Gre za bogato, ob-
sežno zbirko člankov o jeziku,
narečju in pisavi le-tega, ki so
bili sicer že objavljeni v Novem
Matajurju. V njih se avtor zav-
zema za pravilno pisanje ne-
diškega narečja s slovenskim
črkopisom, ugotavlja njegov
kulturni in družbeni pomen
ter ga obravnava kot enako-
pravnega knjižnemu jeziku.
Obenem pa poudarja, da ne
smemo nasedati političnim za-
vajanjem in pozabiti, da je be-
neško narečje le eno izmed
najbolj zahodnih slovenskih
narečij in da je z materinščino
tesno povezano.
SDGZ in SERVIS pripravljena na nov izziv
Obvezno izdajanje
e-računov v letu 2019
  1. januarjem 2019 bo posta-
lo obvezno elektronsko izda-
janje računov (faktur) za vsa
podjetja v Italiji. Informatsko
opremljena oz. usposobljena pod-
jetja lahko uredijo to v lastni režiji.
Zakonodaja predvideva, da se pod-
jetja lahko tudi poslužujejo po-
srednikov za zadostitev tej novi
obveznosti, ki bo revolucionarna
glede na dosedanji način izdajan-
ja, zbiranja in arhiviranja knjigo-
vodskih listin na osnovi papirja.
Podjetja bodo lahko izdajala elek-
tronske račune (e-račune) v for-
matu XML z osebnim računalni-
kom ali preko mobilne aplikacije
(pametnega telefona ali tablice),
posredniki pa bodo poskrbeli za
prenos e-računov na davčni urad
(agencijo za prihodke). Preko po-
srednikov se bo upravljal tudi tok
pasivnih oz. prejetih e-računov. S
povezavo na določene spletne
strani bodo podjetja imela vpo-
gled v lastne izdane in prejete e-
račune, katere bo možno tudi ti-
skati v PDF formatu.
V zadnjih časih oglašujejo mnogi
ponudniki na tem področju, zlasti
S velika IKT podjetja za upravljanjein shranjevanje datotek “v obla-ku” (cloud). Za upravljanje in elek-
tronsko arhiviranje računov sta se
aktivirala in usposobila tudi Slo-
vensko deželno gospodarsko
združenje in servisno podjetje
SERVIS doo-srl, ki že dalj časa opra-
vlja svetovanje na tem področju in
usmerja podjetja k najbolj racio-
nalni izbiri. Agencija za prihodke
je za pošiljanje e-računov uvedla
poseben informacijski sistem iz-
menjave: t. i. “Sistema di Inter-
scambio” – SdI. Uvedba novega
obveznega sistema prinaša precej
komplikacij pri pošiljanju in upra-
vljanju “aktivnih” računov, se pra-
vi izdanih računov za prodajo bla-
ga ali storitev. Vzporedno bo tudi
prišlo do velikega toka “pasivnih”
računov, ki jih podjetja prejmejo
od dobaviteljev. To lahko privede,
v primeru, da se podjetja ne
odločijo za ponudnika, do napol-
nitve njihovih nabiralnikov certi-
ficirane elektronske pošte (PEC),
saj je to kanal, preko katerega jav-
ne uprave komunicirajo s podjetji.
In pride do neprijetnih situacij, ko
ne bomo mogli več dobivati ali
sprejemati ne certificirane pošte,
ne elektronskih računov.
Za rešitev teh težav je predvidenih
več možnosti in ponudb glede na
različne profile in potrebe podjetij:
od količine upravljanih računov
do načina izdajanja e-računov, za
fizične osebe in podjetja ali za
račune javnim upravam (fatture-
PA), od elektronskega arhiviranja
do upravljanja gotovine in banke
za izdane ali prejete račune. Vzpo-
stavitev novih elektronskih knji-
govodskih postopkov bo na razpo-
lago preko raznih aplikacij, ki de-
lujejo na pametnih telefonih, na
tabličnih in navadnih računalni-
kih. Za informacijo o novih po-
stopkih upravljanja je na razpola-
go tudi več demonstrativnih vi-
deoposnetkov, najbolj koristen pa
je seveda sestanek z usposoblje-
nim osebjem, ki sledi novi storitvi.
S klicem na pristojno službo
SDGZ-SERVIS v Trstu (tel.
04067248) in Čedadu (tel.
0432730153) lahko določite ter-
min za sestanek. V kratkem bo slo-
venska stanovska organizacija sku-
paj s podjetjem Servis priredila jav-
no srečanje o tej temi; vse člane
SDGZ, stranke in morebitne inte-
resente pa poziva, da se najprej po-
zanimajo na sedežih in podružni-
cah SDGZ-Servis o vseh novostih,
ki so predvidene po prvem januar-
ju.
Slovenija 29. novembra 2018 13
Nekdanji begunci v Argentini vabljeni, da se vrnejo v domovino
Deklaracija o migrantih,
zaskrbljenost in protesti!
  azmere in odnose v
Sloveniji so v preteklih
dneh zaznamovali nova
dejstva in dogodki, ki gredo v
prid obema opcijama v politiki.
Vlada si je povečala samozavest
s sporazumi o rešitvi plačnih
zahtev in groženj s stavko dela
uslužbencev javnega sektorja
in z odobritvijo dodatnih
dodatkov vsem upokojencem v
Sloveniji. Le-teh pa je že več kot
650.000. Tudi premier Marjan
Šarec je pridobil nekaj
dodatnega priznanja in prestiža
v delu splošne javnosti in delu
politike, ker je, vsaj za zdaj,
obrzdal trenja v vladi, zlasti
tista, ki jih je povzročila
ministrica Alenka Bratušek. Na
drugi strani političnega
prizorišča pa opozicija ohranja
in nemara tudi povečuje svojo
vlogo in delež v družbi in
državi. To predvsem zaradi
obnavljanja sodelovanja med
Slovensko demokratsko
stranko, Novo Slovenijo,
krščanski demokrati in
Slovensko ljudsko stranko, ki jo
ponovno vodi Marjan
Podobnik. Vse tri stranke
politične desnice so dosegle
podporo in uspeh na zdajšnjih
lokalnih volitvah. Udeležba
volivcev ni bila okoli 40
odstotkov, kot so sprva
napovedovala poročila z volišč
in volilnih štabov strank,
R ampak je znašala nad 50odstotkov. Slovenskademokratska stranka je v
prvem krogu volitev prejela
16,73 % oddanih glasov in 537
mandatov v občinskih svetih,
kar je največ med vsemi
političnimi strankami in
volilnimi gibanji v državi.
Nova Slovenija-krščanski
demokrati je prejela 6,39 %
glasov in 176 mandatov v
občinskih svetih, prenovljena
Slovenska ljudska stranka pa je
prejela 6,21 glasov volivcev in
bo v novih občinskih svetih
imela 218 mandatov, to je
sedežev.
Navedeno pa seveda pomeni
samo eno plat, tisto najbolj
ugodno in pomembno,
dogajanja v Sloveniji in njeni
politiki. Trenja in spori med
strankami in vrhunskimi
politiki se namreč nadaljujejo
in jim ni videti konca, vse pod
oznako demokracije. V prvem
krogu lokalnih volitev so
župane izvolili v 156 občinah,
medtem ko bo v 56 občinah
potreben drugi krog. Ta bo v
nedeljo, 2. decembra. Najbolj
ostra soočenja med kandidati
za nove župane potekajo v
mestnih občinah Maribor,
Koper in Nova Gorica. Janez
Janša, predsednik SDS, je ob
oceni izidov lokalnih volitev
menil, “da Slovenija še ni
prebujena, se pa drami. Kadar
se zgodi, da politična levica
uspeva, pa Slovenija stoji, tava
ali pa se celo premika nazaj”.
Med dogodki tekoče kronike
zelo odmeva spopad mnenj o
tolmačenju globalnega
sporazuma Združenih narodov
o migracijah. Opozicija je
prepričana, da gre za dogovor
in obvezo mednarodne
skupnosti o enakem ravnanju z
zakonitimi in nezakonitimi
migranti. Ti bi lahko
svobodno, nemoteno in brez
ovir potovali čez meje vseh
držav, s tem pa uničevali tudi
istovetnost, kulturo, vrednote,
pa tudi način življenja
slovenskega naroda. Vlada
zavrača predlog opozicijskih
strank, da bi o omenjenem
sporazumu razpisali tako
imenovani posvetovalni
referendum. Zunanji minister
dr. Miro Cerar in z njim vlada
namreč odločno zatrjujeta, da
globalni sporazum Združenih
narodov o migrantih ni pravno
zavezujoč in zaradi tega
nezakonitim migrantom ne
odpira državnih meja. Toda v
Sloveniji tako imenovana
deklaracija o migrantih, ki naj
bi jo sprejeli na slovesni seji
Združenih narodov 10.
decembra, v nekaterih okoljih
in množičnih občilih politično
že učinkuje. Po njihovem
omenjanje ilegalnih migrantov
in navajanje njihovih namer,
“pomeni sovražni govor, ki je
kazniv”. Vsekakor večina
Slovencev deklaracijo zavrača
in ji nasprotuje, boji se
množičnega prihoda novih
nezakonitih migrantov ter je
zaskbljena zaradi stališč in
Nekaj pojasnil o politični aktivnosti Alberta Rejca
Paberkovanja o TIGR-u (1)
  politični aktivnosti
Alberta Rejca, voditel-
ja primorske anti-
fašistične organizacije TIGR
(Trst-Istra-Gorica-Reka), je bilo
že veliko napisanega in pove-
danega, a vedno znova odkri-
vam tudi veliko površnosti in
netočnosti pri obravnavanju
življenjske usode tigrovcev in
njihovega boja. Naj na nasled-
njih straneh opozorim na ne-
kaj takih primerov.
Zgodovinarka dr. Milica Kacin
Wohinc je tole poročilo o Al-
bertu Rejcu (1899–1976), “ne-
varnem antifašistu in sloven-
skem iredentistu” v času fašiz-
ma, našla v osrednji politični
kartoteki (Castellario Politico
Centrale – 25437) v Rimu. Po-
datki so iz njegovega dosjeja št.
4271 in jaz pišem o njih v
močno skrajšani obliki.
O času njegovega delovanja v
Italiji so o njem zapisali, da “je
znan po svojem nepopustlji-
vem nasprotovanju Italiji in da
je dejaven v širjenju slovenske-
ga iredentizma v Julijski Kraji-
ni”.
“Je inteligenten z zadostno
stopnjo omike, saj je obiskoval
srednje šole v Gorici in začel
študij prava na Kraljevi univer-
zi v Rimu. Med svojim bivan-
jem v kraljevini se je aktivno
udejstvoval v protiitalijanski
propagandi, skupaj z najbolj
zagrizenimi filoslovanskimi
elementi tega območja. Od le-
ta 1923 do 1928 je bil tajnik
Pokrajinskega odbora sloven-
skega liberalnega društva Edi-
nost za Goriško in goriški do-
pisnik časnika Edinost, propa-
gandnega glasila istoimenske-
ga društva, ki je izhajalo v
O Trstu”.“Rejec je eden najvidnejšihpredstavnikov slovenskega li-
beralnega gibanja v deželi. Ves
se posveča politiki in časnikar-
stvu. Na splošno ima zdravo
moralno držo, ni bil nikdar
obsojen, je inteligenten in ak-
tiven, deležen velikega ugleda
v tujerodnem okolju, je pogu-
men nasprotnik, a hkrati pre-
viden, tako da se ni nikdar ob-
našal uporniško, temveč se je
vedno pokazal spoštljiv do za-
konov in pokoren oblastem”.
Ta tako pozitivni opis značaja
enega vodilnih tigrovcev, ki ga
vsebuje prvi del zapisa
fašistične policije o Rejčevem
delovanju med obema vojna-
ma, je dr. Kacinova objavila
pod naslovom Dosje leta 1998
v Rejčevem zborniku Domovi-
na, kjer si, ki ga je izdala GMD
ob stoletnici njegovega rojstva.
Začudila pa sem se, da ga ni dr.
Kacinova v svoji zgodovini Pri-
morski upor fašizmu 1920–
1941 iz leta 2008, pri kateri je
soavtorica dr. Marta Verginella
(izšla je pri Slovenski matici),
vsaj navedla kot dokument ali
bibliografijo. Škoda, saj svojim
bralcem ne zamolči samo svo-
jega spisa, ampak tudi vso dru-
go literaturo, ki je v zborniku:
tako na primer nekaj stvari, ki
jih je napisal Rejec sam, govor
dr. Branka Marušiča o Rejcu iz
leta 1985, Rejčev življenjepis,
ki sem ga napisala jaz, njegova
žena, itd., kar pa bi lahko bi-
stveno obogatilo razumevanje
TIGR-a.
Po umiku obeh bratov Rejec v
Jugoslavijo leta 1929 so po-
ročila italijanskih diplomatov
iz Jugoslavije manj zanesljiva.
Iz njih je razvidno, da ne vedo
o Rejcu nič konkretnega: ob-
tožujejo ga na splošno, da vodi
iz Jugoslavije teroristične akci-
je pod poveljstvom dr. Čoka,
da ga denarno podpirajo itali-
janski antifašisti iz Pariza – kar
vse ne drži. Rejec sam ni nik-
dar držal puške v svojih rokah.
Pač pa sta že pred Rejčevim
prihodom v Ljubljano Danilo
Zelen in Tone Černač od junija
1928 na začetku na svojo ini-
ciativo s pokanjem strašila po
gozdovih Primorske. V letih
1929–1930 do njegove aretaci-
je sta se redno sestajala s
tržaško mladinsko odporniško
skupino, jo učila sestavljati pe-
klenske stroje in po njihovih
navodilih streljala na posebej
aktivne fašiste v okolici Trsta.
Po smrtni obsodbi treh vodil-
nih iz te skupine po septem-
bru 1930 niso več streljali na
ljudi, da so se izognili nadal-
jnjim smrtnim žrtvam med ti-
grovci.
Maks Rejec po umiku v Jugo-
slavijo, razen morda prve ted-
ne, ni imel več nobenih stikov
s TIGR-om. Po opravljeni gim-
nazijski maturi je študiral pra-
vo, ga v štirih letih končal, na-
pravil doktorat na Dunaju, se
oženil z zdravnico dr. Leljo
Novak in nastopil službo kot
advokatski pripravnik v pisar-
ni politika dr. Draga Marušiča.
Povsem nerealna in izmišljena
je tudi trditev Franceta Golo-
ba, tigrovca iz Baške grape, ki
jo je natvezel italijanskim za-
sliševalcem, da bi bil Maks iz
Jugoslavije osebno prišel k
njim propagirat TIGR.
/ dalje
Tatjana Rejec
ravnanja vladajoče koalicije.
Letos je minilo 70 let od
pomembnega dogodka za
Slovenijo in njeno zgodovino,
namreč množičnega
priseljevanja slovenskih
povojnih političnih in drugih
beguncev v Argentino.
Politična koalicija, ki je na
oblasti, je obletnico zamolčala,
njena ideološko pogojevana in
odvisna množična občila pa so
o dogodku le bežno in tudi
pristransko poročala. Sicer pa je
o beguncih na voljo dovolj
informacij v knjigah, spominih
in pričevanjih posameznikov.
Gre za begunce, ki so
morali zapustiti
domovino, po vojni pa so
daljši čas preživeli v
različnih taboriščih, v
Avstriji in Italiji, preden
jim je tedanji argentinski
predsednik, general Juan
Peron, na prošnjo in
vztrajna prizadevanja
duhovnika Janeza
Hladnika, dovolil prihod
in naselitev v tej
južnoameriški državi.
Omogočeno jim je bilo,
da so si ustvarili novo
prihodnost, obenem pa
so begunci ohranili svoj
jezik in kulturo 12 tisoč
kilometrov daleč od
prvotnega ognjišča v Sloveniji.
Ko je argentinski predsednik
Juan Peron ugodil prošnji
nadvse prizadevnega in
zavzetega duhovnika Janeza
Hladnika, je dovolil prihod in
naselitev 10 tisoč beguncev iz
Slovenije. Vendar jih je po
nekaterih virih od začetka leta
1947 in v naslednjih obdobjih
prispelo skupaj okoli 6 tisoč.
Od vseh beguncev bi
domnevno lahko sestavili okoli
930 slovenskih družin v novi
domovini.
Toda pojavile so se nekatere
nove domneve in trditve o
stališčih nekdanjih beguncev
do njihove prvotne domovine,
Slovenije. Tako dr. Dejan
Valentinčič, preučevalec
položaja Slovencev v zamejstvu
in po svetu ter stanja narodnih
manjšin v Sloveniji, navaja
pogovor, ki ga je med obiskom
v Argentini imel “z enim
vodilnih mislecev tamkajšnje
slovenske skupnosti, dr.
Markom Kremžarjem”. Le-ta
naj bi mu na vprašanje, kdaj je
začela življenjska moč
Slovencev v Argentini upadati,
odgovoril: “Po osamosvojitvi
Republike Slovenije.
Pričakovali smo vabilo, vrnite
se nazaj, dobrodošli boste med
nami, dajmo skupaj graditi
novo državo. Takšnega vabila
pa iz Slovenije nikoli ni bilo”.
Pomembno je, da vrnitev
nekdanjih beguncev in
njihovih svojcev iz Argentine
pospešuje leta 1992
ustanovljeno izseljensko
društvo Slovenija v svetu. Njen
predstavnik Boštjan Kocmur,
tudi sam povratnik, je v
pogovoru za Novi glas povedal,
da se je v času od
osamosvojitve Slovenije iz
Argentine vrnilo okoli 500
Slovencev, nekdanjih beguncev
ali njihovih potomcev.
Dobrodošli so vsi, ki se čutijo
zavezani slovenstvu. Društvo
poskuša pridobiti nove
povratnike, tudi z geslom, ki se
glasi: “Vrnite se, bratje in
sestre, in skupaj bomo gradili
še lepšo Slovenijo”.
Marijan Drobež
Prelom v dolini, upanje domovini
Vipavska dolina je bila od nekdaj najbolj
pomladno oziroma demokratično usmerjena.
Med prav vsemi okraji v Sloveniji je na prvih
demokratičnih volitvah l. 1990 Milan Kučan
dobil najmanj. To Vipavci radi in s ponosom
povemo. A ne glede na to je dolina svojega
prvega župana iz pomladne opcije dobila šele
leta 2018, 28 let kasneje. Čeprav so se nekateri
župani kitili s podporo kake pomladne poli-
tične stranke, pa so v resnici služili interesom
globoke države. Ali globoke, zelo globoke do-
line. V političnem smislu je sončna Vipavska
dolina podobna temačni globeli.
Zmaga nad večnostjo
Zmaga zoper to elito, ki onemogoča zdrav
podjetniški razvoj, drži v rokah občinsko
upravo, lokalne medi-
je, državne službe in
celo prenekatera za-
sebna podjetja, je zato
pravi čudež. Ekono-
mist Goran Kodelja je
premagal župana, ki je
hotel mandat nadalje-
vati še po 24 letih.
Župan je hotel biti 28
let. Osemindvajset. Si
lahko predstavljate,
koliko je 28 let? Cela
večnost. Ne vem, kako
je v demokraciji možno imeti večnega župa-
na. Kodelja je tako premagal samo samcato
večnost … To je prelom.
Tehnokrat
A ne gre samo za dejstvo, da je na čelo ene od
obeh občin slednjič uspelo priti demokratu.
Novi vipavski župan Goran Kodelja je tudi iz-
jemno uspešen podjetnik. Tekstilno podjetje
Lisca je ne le spravil na zeleno vejo v času, ko
so mnoga druga tekstilna podjetja propadla,
ampak ga je spremenil v zgodbo o uspehu.
Tehnokrat, ki v zameno za glasove ni niko-
mur hotel nič osebno obljubljati, ampak je re-
kel, da bo o vsem tem odločal občinski svet.
Krajanu, ki je potožil zaradi lukenj na svoji
ulici in s tem pogojeval svoj glas na volitvah,
je rekel, da se je oglasil pri napačnem. Take
odločitve namreč sprejemajo strokovne
službe in občinski svet. Česa podobnega v
predvolilnem času ne najdeš zlepa. Vsi kandi-
dati po vrsti obljubljajo vse, kar se da, tudi če
dobro vedo, da obljube ne bodo mogli izpol-
niti.
V službi narodu
Zakaj se je človek, ki je bil izredno uspešen di-
rektor firme, odpovedal položaju in se na svo-
je lastne stroške podal v politiko, kjer bo nje-
gova plača bistveno nižja? Večina ljudi bo re-
kla, da je v ozadju interes oziroma korupcija.
Večina ljudi, ki vstopa v politiko, ima namreč
take namene. Kodelja pa ni tak tip. Za politiko
se je odločil, ker hoče nekaj narediti za svojo
dolino. Čuti se odgovornega za svoje rojake.
Zato se je dal v službo ljudstvu.
Sam tega ne pove glasno, ker bi se mu mnogi
posmehovali in ker bi
v tem svetu brez vred-
not lahko to izpadlo
kot samovšečna in ce-
nena laž. Zato je prav,
da to povemo mi. In
zato govorimo o prelo-
mu.
Poslovati z državo in
ostati pošten
Osebno sem se že ob
odprtju svojega podjet-
ja odločil, da z državo
ne bom posloval.
Ostati hočem namreč pošten, na državnih
razpisih pa brez korupcije praviloma ne gre.
Brez modre kuverte ali dobrih zvez na razpi-
sih v veliki večini primerov ne moreš priti
skozi.
Zato sem še toliko bolj vesel, da ima Vipava
novega župana, ki obljublja transparentnost.
Ne zase ne za medije, s katerimi sodelujem,
ne želim nobene politične podpore. Dovolj
mi je dejstvo, da bodo razpisi pošteni. Da bo
posel z občino dobil najboljši med prijavljeni-
mi. Tudi zato, še tretjič, govorim o prelomu.
Zakaj to pišem? Če kdo misli, da se prilizu-
jem, se moti. Prilizovanja ne maram, pa tudi
Kodelja ne. Ker velikokrat brez dlake na jeziku
kritiziram, je prav, da tudi pohvalim. To je
namreč nova politika, to je nov obraz. Le-ta
daje novo upanje dolini. Pa tudi – domovini.
DALMATINOTino Mamić 9
Aktualno29. novembra 201814
Izredni občni zbor Zadružne kraške banke
Zadružne banke pred
zgodovinskim korakom
  vropska unija je že
pred leti (2014) zah-
tevala strukturne
reforme bančnega siste-
ma, ki bi utrdile stabilnost
bank. Na podlagi zakona
49/2016 so tudi zadružne
banke v Italiji stopile v no-
vo obdobje delovanja, saj
jim je zakonodajalec do-
volil samostojno poslo-
vanje, a le pod okriljem
matične družbe, ki si
prevzame odgovornost za
njihovo poslovanje, jamči
sistemu večjo stabilnost,
boljšo zaščito prihrankov
in hitrejšo prilagoditev tržnim in
zakonskim pravilom.
Kljub reformi bodo zadružne
banke nadaljevale svoje poslan-
stvo, ki se bo odražalo v vzajem-
nosti, podeljevanju kreditov pre-
težno članom (vsaj 50 %) in pri
poslovanju v teritorialni pristoj-
nosti (vsaj 95 %), namembi vsaj
70 % dobička v nedeljivo rezervo.
Možnost proste izvolitve upravi-
teljev in nadzornikov s strani
skupščine članov banke pa bo so-
razmerna z uspešnostjo poslovan-
ja banke.
E
Matična družba bo v lasti za-
družnih bank, saj je po zakonu
predvideno, da bodo le-te imele
večinski delež (vsaj 60 %). Glavna
naloga matične družbe pa bodo
nadzor, koordinacija in posta-
vljanje smernic posameznim
bankam v skupini. Odnose med
posamezno zadružno banko in
matično družbo bo urejala kohe-
zijska pogodba. Boljše ali slabše
poslovanje posamezne banke bo
posledično vplivalo na njeno
večjo ali manjšo avtonomijo.
Uspešnost poslovanja se bo ocen-
jevala na podlagi (model Risk ba-
sed) kapitalske ustreznosti, kvali-
tete portfelja kreditov, učinkovi-
tosti poslovnega modela, likvid-
nosti in uspešnega vodenja.
Predsednik Zadružne kraške ban-
ke, Adriano Kovačič, je na izred-
nem občnem zboru ZKB 18. no-
vembra na Opčinah predstavil re-
formo kot priložnost, ki lahko
spodbudi učinkovito prilagajanje
tržnim in zakonskim zahtevam v
korist komitentom, članom in te-
ritoriju. Podatki ZKB kažejo na
stalno izboljšanje pri poslovanju,
a namen uprave je nadaljevati na
tej poti in se še dodatno izboljšati:
“Delovanje pod okriljem Cassa
centrale banca daje ZKB dodatne
možnosti razvoja”!
Pozornost do uporabe slovenske-
ga jezika in spoštovanje slovenske
specifike odslej ne bo skrb samo
slovenske bančne zadruge, am-
pak tudi matične družbe, ki je iz-
kazala posebno pozornost in
občutljivost do nemške, slovenske
in francoske narodne skupnosti v
Italiji z vključitvijo posebnega čle-
na v statut matične družbe.
Nov statut ZKB, ki je pogoj za pri-
stop k matični družbi Cassa cen-
trale banca, je bil sprejet soglasno.
Vsi člani, ki so posegli v razpravo
(Monika Milič, Klavdij Brajnik,
Dario Peric, Saša Primožič, Robert
Devetta, Martin Brecelj) pa so pri-
poročili, naj ZKB ostane zvesta
poslanstvu krajevne slovenske
banke in naj ohrani navezanost
na teritorij!
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev 
v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 27. novembra 2018, ob 13. uri
NATUROPATSKI NASVETI (223)Erika Brajnik
Čebula (2)
Čebula vleče iz telesa strupe in odvečno vodo.
Večkrat se mi je že zgodilo, da so se ciste na led-
vicah korenito zmanjšale ali izginile z obkladki
iz čebule. Seveda je to potrdil zdravnik z ultraz-
vokom.
Ko otrok kašlja, lahko obkladek iz čebule posta-
vimo čez noč na predel pljuč med lopaticami.
Najbolj pa mi je čebula ljuba zato, ker krepi led-
vice.
Čebula krepi tudi
srce, predvsem za-
to, ker redči kri in
preprečuje nasta-
nek krvnih strdkov.
Tako je srcu lažje,
saj je zanj bistvena
razlika, ali pumpa
gosto ali redko kri.
Bolj se utrudi, če je
kri gostejša. Čebula
preprečuje tudi po-
rast holesterola in
ureja krvni pritisk.
Čebula ureja nivo sladkorja v krvi, zato je
odlična za tiste, ki imajo diabetes, deluje tudi
diuretično, torej odpravlja vodo iz telesa, seveda,
če jo uživamo surovo. Dobra kombinacija je
čebula in fižol v solati. Nekoč so ljudje pojedli
veliko take solate, zdaj pa gre ta vrsta solat skoraj
v pozabo.
Surova čebula ugodno deluje tudi na zobno skle-
nino in mikrobioto ust.
Čebula in koža
Sveže stisnjen sok čebule zmešamo z oljčnim ol-
jem in namažemo po mozoljih, saj jih sok čebu-
le posuši, ker deluje protivnetno in protibakterij-
sko. Sok čebule akne posuši in prepreči nadaljnje
vnetje. Pazite, preprečite stik z očmi!
Ta preparat lahko
mažete tudi po
brazgotinah po tele-
su, predvsem če je
brazgotina mastna,
polna “fibroema-
toznega” tkiva.
Čebula je polna vi-
taminov, ki hranijo
kožo, A, C in E ščiti-
jo kožo proti staran-
ju in prostim radi-
kalom. Zato svetu-
jem, da sok čebule
zmešamo z oljčnim
oljem in ga utiramo 1-krat na teden po obrazu.
To bo spodbudilo mikrocirkulacijo, žveplo bo
vezalo nase toksine in vaša koža bo bolj sijoča in
vitalna.
/ dalje
www.saeka.si
Smo že pri kon-
cu novembra in
božično vzdušje
se je v polni me-
ri pričelo tudi
na naših kon-
cih: na Goriško
prihaja Andre-
jev sejem, tradi-
cionalna poulična prireditev, ki vsako leto poživlja
mestno središče in je danes poznana predvsem po
adrenalinskih atrakcijah in vrtiljakih, stojnicah s
hrano, z “mandulati”, “fritellami” in drugimi
sladkarijami ter raznovrstno kramo. V času sejma
so glavne ulice mesta zaprte za promet in stojnice
se vijejo po mestnem središču. Korenine sejma se-
gajo v srednjeveški čas; posvečen je sv. Andreju, ki
ga praznujemo 30. novembra, sledijo pa mu dnevi
praznično obarvanega decembra z božično-novo-
letnimi praznovanji in nizom ostalih prazničnih
prireditev v mestu. Nekoč je sejem trajal celo 15
dni in se je pričel prvi ponedeljek po godu sv. An-
dreja. Bil je neke vrste
kmečki sejem, na ka-
terem so ljudje kupo-
vali in prodajali tudi
živino. Vsak mestni
trg se je tedaj razliko-
val od ostalih po vrsti
ponudbe: imeli smo
lončarje, klobučarje,
prodajalce tekstila,
peke, obrtnike s svojo
suho robo in leseni-
mi izdelki, ulične
muzikante in slikarje.
Tudi v preteklih dese-
tletjih je bil sejem
vsako leto dobro obiskan; kar trlo se je ljudi. Na
stojnicah niso prodajali, kot danes, plastične šare
ali “magičnih” predmetov, ki naj bi bili nujno po-
trebni v gospodinjstvu, pač pa na sejmu so si gospe
rade kupovale copate, čevlje, novo metlo ali
občasno tudi kako novost ali poseben kuhinjski
pripomoček, ki je navadno, po prvem tednu upo-
rabe, pozabljen obležal v omari. Izbira blaga na
sejmu je bila dobra, čeprav so trgovci glede na kon-
kurenco, ponudbo in povpraševanje kar preveč
prosto oblikovali cene. Nekateri sejemski trgovci
in obrtniki so na enem koncu tedna prodali več
kot v trgovini v enem ali dveh mesecih, med dru-
gim so poznali navade in potrebe ljudi in jim tako
izdelke prilagodili. Nekoč so prihajali z vozovi, ki
so jih vlekli konji ali voli, danes pa se že cel teden
pred sejmom po mestu kar tre množica večjih in
manjših kombijev. Otroci so bili tudi v preteklosti
navdušeni nad pisanimi barvami in ropotanjem
vrtiljakov oz. “ringlšpila” oz. “karočk”. Igrali so
na “Mačka v žaklju”, neke vrste srečelov s sicer ze-
lo skromnimi nagradami. Nekatere otroke so ma-
mice razveselile in so jim kupile pisane papirnate
figurice, ki so jih morali doma prilepiti na lepenko
(uporabljali so doma narejeno lepilo iz moke in
vode) in nato izrezati. Celo sladko “fritello” so si
včasih privoščili, bila pa je ogromna in mastna,
tako da so jo le s težavo v celoti pojedli. Fantje so
se radi preizkušali v streljanju na tarče, ni manjka-
lo niti pečenega kostanja in pisanih balončkov, ki
so po navadi nesrečno odleteli visoko v nebo.
Tudi jaz sem kot otrok nestrpno čakala Andrejev
sejem, mestne božične lučke, vonj po “mandola-
tu”, “fritellah” s čokolado in ostalih sladkih do-
brotah ter možnost zabave na vrtiljakih. Navadno
sem s starši sejem obiskala v soboto zgodaj zjutraj,
ko se je še dalo hoditi med stojnicami, v ponedel-
jek, ko smo otroci morali v šolo, pa sta se mama
in tata vrnila, saj sta imela takrat veliko možnosti,
da sta med stojnicami srečala tudi svetega Mi-
klavža, ki je kupoval darila za pridne otroke. Za
naš obisk sejma sem imela navadno možnost iz-
bire: starši so mi lahko kupili igračko ali pa mi
plačali krog na vrtiljaku. Težko je bilo izbrati … Že
cel teden pred sejmom sem “tuhtala”, kaj naj bi,
končno pa sem vedno zelo racionalno izbrala
igračko, ki ni “minljiva” kot krogec na vrtiljaku.
Ker sem bila tako pridna, skromna in ubogljiva
deklica in nikoli nisem sitnarila, me je po navadi
tata kljub vsemu pospremil tudi na kak vrtiljak.
Spomnim se hiše strahov in čarovnic ter steklene-
ga labirinta - verjetno edini dve ponudbi, ki jih na
sejmu najdemo še danes. Po obisku vrtiljakov in
stojnic smo navadno šli na malico. Zatekli smo se
v gostilnico, kjer je tata naročil polpete in kozarec
vina, z mamo in bratcem pa smo pili čaj. Tata je
vsako leto pripovedoval, kako se je navadno, kot
mlad fant, najraje se-
grel s krožnikom
vročih “trip”, naša
malica s polpetami
pa je postala prava
družinska navada.
Mraz spremlja Andre-
jev sejem že skoraj
tradicionalno. Prav
pride prodajalcem
šalov, rokavic in kap,
ki na račun nizkih
temperatur prodajo
kak izdelek več, in se-
veda gostincem, saj je
sejem v preteklosti
ljudem pomenil tudi družabno srečanje in veliko
se jih je po dolgem sprehajanju med stojnicami,
kot jaz z družino, rado zateklo v bare ali gostilne.
Iz teh prostorov so se dvigovali živahni glasovi kle-
petavih in dobro razpoloženih ljudi, dišalo pa je
po topli, vabljivi hrani, ne samo po polpetah, pač
pa še posebno po mineštrah, klobasah in golažih
in, kot se spominja moj tata, po “tripah”, ki so
navduševale marsikoga.
“TRIPE”
Sestavine:
1 kg kuhanih “trip”- vampov (lahko že narezanih),
polovico čebule, 1 strok česna, 1-2 žlici paradižni-
kove mezge, 1-2 žlici moke, 2 žlici olivnega olja, 1
lovorov list, vejica timijana, šopek peteršilja, pol
kozarca belega vina, sol, poper (ali sladka paprika),
košček slanine ali pršuta, voda.
Priprava:
Na olju popražimo sesekljano čebulo in cel česen
(kasneje ga odstranimo), tako da porumenita. Do-
damo pršut ali slanino, mezgo in kuhane “tripe”.
Posebej zavremo vino, da alkohol izhlapi in ga na-
to vlijemo v “tripe”. Dobro premešamo in še malo
popražimo, dodamo toliko vode, da jih prekrije-
mo, sol, poper, lovorov list, timijan in polovico
sesekljanega peteršilja. Pokrito kuhamo približno
eno uro.
Posebej v majhnem lončku zmešamo dve žlici
moke z vodo in zmes vlijemo v “tripe” (nekateri
namesto vode uporabijo zriban kruh). Dodamo
še ostali peteršilj in še malo pokuhamo, pri tem
pa dobro pazimo, da se “tripe” ne zažgejo.
“Tripe” so boljše, če malo počivajo in če jih pred
serviranjem potresemo z naribanim sirom. Bog
žegnaj!
Ka
tja
 F
er
le
tič
STARE JEDI V NOVIH LONCIH (18)
Foto damj@n
Poziv Igorja Gabrovca predsedniku Fedrigi
Priznanja padlim 
v 1. svetovni vojni!
   okviru spominskih
svečanosti ob stolet-
nici pričetka in kon-
ca prve svetovne vojne je Dežela
Furlanija Julijska krajina sodelova-
la pri sestavi spiska padlih na obeh
straneh bojne črte, ne glede na nji-
hovo uniformo in zastavo, ter za-
beleženja njihovih imen v t. i. zla-
to knjigo. Pobuda je bila uokvirje-
na v osnovni smisel deželnega za-
kona št. 11 iz leta 2013, ki temelji
na spominu in počastitvi vseh pa-
dlih in na celovitem ovrednotenju
kulturnozgodovinskega pomena
velike evropske tragedije. V niz po-
“V bud spada tudi izdaja posebnespominske medalje z zabeleženimimenom, priimkom in činom vsa-
kega padlega vojaka. Za pomoč pri
izvedbi projekta, ki je od vsega
začetka naletel na veliko zaniman-
je, je deželna uprava izbrala
društvo Military Historical Center.
Le-to naj bi poskrbelo za kovanje
začetnih približno šestnajst tisoč
medalj in za njihovo podelitev
svojcem padlih. Žal, se zdi, da se
je nato v postopku nekaj zataknilo
in da se je kovanje spominskih
priznanj zato prekinilo.
/ str. 15
Aktualno 29. novembra 2018 15
  časih, ko imam kaj prostega časa,
ga prav rada posvetim prijatel-
jem, ki se počutijo sami, ali ti-
stim, ki so v stiski. Prepričana sem nam-
reč, da nima nikakršnega smisla, da se
človek napaja s svojimi težavami in pri-
tožuje nad življenjem. Samo okrog sebe
poglejmo in spoznali bomo, da nismo
edini, ki se spopadamo z usodo. Morda
bomo v pogovoru z drugimi celo spoz-
nali, da nam ne gre tako slabo, kot si mi-
slimo, in da smo kljub manjšim neprili-
kam pravzaprav srečni. Nikoli namreč ni
tako hudo, da ne bi moglo biti še hujše.
Pred dnevi sem se pogovarjala z drago
prijateljico, ki je po nesrečnem naključju
skoraj popolnoma izgubila vid. Vsakič,
ko pomislim, kako hudo je, če svet okoli
tebe nenadoma izgubi barve in če sve-
tlobe ni nikjer več, me enostavno strese.
Prijateljici je težko predvsem, ker je lju-
bila svobodo. Ker je ljubila življenje. Kar
je še najhujše, pa je, da je zaradi slepote
izgubila tudi prijatelje in znance. S temo
je prišla tudi samota. In čeprav živi na
vasi, ni nikogar, ki bi trkal na njena vra-
ta.
Kako močno se je spremenil svet v zad-
njih desetletjih. Nekoč so ljudje na vaseh
potrebovali drug drugega. Ne govorim o
mestu, kjer je bilo od nekdaj težko, kajti
mesto je veliko, ljudje v bloke prihajajo
od vsepovsod, ostajajo nekaj let in potem
spet odhajajo. Tako da so si drug druge-
mu tujci in večkrat sploh ne vedo, kdo je
za sosednjimi vrati. Pa čeprav tudi v me-
stu ni bilo vedno tako. Vsaj v predmestju
ne. Tam smo v času mojega otroštva še
trkali na sosedova vrata zaradi kave, kle-
peta ali soli, ki smo jo pozabili kupiti v
trgovini. In otroci smo se še igrali in
srečevali na ulici.
Na vasi je bilo nekdaj čisto drugače. Na
vasi so bila vsa vrata vedno odprta. Spo-
minjam se, kako je bilo pri nas,
pri moji noni pravzaprav, v Ba-
zovici. Vedno so prihajali... so-
sede, prijatelji, moški zaradi de-
la, starejše ženske na klepet, ne-
kateri samo zato, da bi videli,
kako raste vnukinja. Ljudje na vasi. Od
nekdaj sem si želela, da bi spadala med-
nje. Da bi šla živet tja, kjer dnevi mine-
vajo počasneje. Kjer čas utripa drugače,
kjer se tisto, čemur Andrej Šifrer pravi
mestni svet, konča. Jaz mestnega sveta
namreč nikoli nisem marala. In mi je
uspelo, da sem ušla. Najprej v Sesljan, ka-
mor se je že zasejalo mesto, pozneje v Ko-
stanjevico. Na Krasu. Kjer sem doživela
vas. V dobrem in slabem. A ljudje smo
taki, da na vse, kar je slabega, pozabimo.
In ohranimo to, kar je bilo dobrega v
spominu. Koliko je pravzaprav teh spo-
minov... Večeri, ko smo se dobivali pri
sosedih, vahti, božična polnočnica in čaj
na toplem. Deževni popoldnevi, ko smo
skupaj preganjali čas ob kozarcu vina, in
dolgi poletni dnevi, ko smo se srečevali
na njivah in na poti domov. Vaški mar-
ket, kjer smo bili nekako vsi doma, in
mlaj, ki smo ga dvigovali vsako leto. Na
vasi nikoli nisi sam. Morda najmlajši. Ti-
sti, ki jih je že vklenil vrtinec virtualnih
besed. A naša generacija na vasi ne pozna
samote. Naša generacija se še oklepa tiste
lepe preteklosti, ki je že zdavnaj ni več.
Tako omamno vabljiv je bil tisti čas, ki je
polzel veliko počasneje, in tisto praske-
tanje ob 'špargertu', ki je grel in obenem
dišal po kruhu, zelju in klobasah. Pesem
nekje, morda harmonika, morda samo
otožen glas trobente. Odprta vrata, skozi
katera je že slišati pozdrav tistih, ki se še
niso izgubili v rutini vsakdana.
Rutina in to neznosno hitenje. Ujeti smo
v kolesje, ki se vrti vedno po istem tiru.
Ujeti v samoto in dolgčas, ki sta okičana
z bogastvom in razkošjem. Prijateljica mi
je zadnjič pripovedovala o tej rutini. O
tem, kako ji teži. Vsak dan se z avtom vo-
zi na delo v Čedad, vsak dan po isti poti,
vsak dan po istih ovinkih, vsak dan se
vožnja konča na istem parkirišču, naj-
večkrat celo na istem parkirnem mestu.
Radio preganja samoto. Drugega ni. Be-
sed ni, glasov ni, nobene pesmi. Čeprav
je bencin vsak dan dražji, se vsi posa-
mično vozimo na delo in po opravkih.
Tako zelo smo navezani na udobje... in
veliko manj na sočloveka. Take poti po-
stanejo počasi rutina. Ne vidiš več dreves,
ne vidiš barv, ki se spremin-
jajo, ne vidiš reke ob cesti,
niti hiš in vasi. Ponavljajoče,
brezpomembno... ponavlja-
joče do neskončnosti. Oziro-
ma do konca. Do trenutka,
ko življenje spolzi.
Nekega dne se je zgodilo, da
se ji je avto pokvaril. Ni ime-
la druge izbire, kot da se v
službo odpelje z avtobusom.
Čeprav je pot dolga in za-
mudna. Ničesar posebnega
ni pričakovala. Morda je mi-
slila, da bo tudi ta pot rutina.
Pa ni bilo tako. Nekako, kot
bi se vračala v preteklost. Ne-
kako, kot bi se znašla v pov-
sem drugem, tujem svetu, ki
živi in utripa čisto blizu,
vzporedno z njenim vsak-
danjim hitenjem.
Do avtobusa je morala peš.
Zavohala je jesen, prvo me-
glo, vlago, ki je objemala
gozd, vonj po mahu. Komaj
se je začelo daniti in tišina je
bila še večja in mogočnejša.
Morala bi nekje kupiti vo-
zovnico, a ni bilo nikjer
ničesar odprtega. Pomislila
je, da bo morala pač plačati
nekaj dodatka, in se vdala, da bo cena
vozovnice nekoliko višja. Čakala je sama
zase, nekje na robu pločnika, ljudje so
počasi prihajali. Poznali so se. Vsi. Men-
da so se vozili vsak dan skupaj v Čedad.
Nekaj vaških posebnežev, starejša gospa,
vinski bratec... vsi brez vozniškega dovol-
jenja in brez avtomobila. Pozdravljajo se,
sprašujejo, kako je kdo spal, govorijo o
vremenu in opravkih. Če kdo zamuja, so
v skrbeh, da ni zbolel ali se mu ni kaj ne-
pričakovanega zgodilo. Imajo se skoraj
radi. Morda iz navade, morda ker so te
vožnje del njihovega življenja. Velika
družina. Ko pripelje avtobus, voznik vsa-
kega posebej pozdravi in povpraša po
počutju. Vzdušje je veselo, kljub megle-
nemu jutru. Samo prijateljici je nerodno.
Šoferju pove, da nima vozovnice. Ni pro-
blemov, se ta nasmeje, saj se vsakomur
zgodi. Da ne bi plačala višje cene, ji po-
nudi, da bo avtobus ustavil pri naslednji
gostilni, ona bo izstopila in kupila vo-
zovnico, on pa bo počakal. Odpeljal bo
takoj, ko se bo vrnila. Potnike nepredvi-
deni postanek ne moti. Nikomur se ne
preveč mudi. Živijo nekje na robu vsega
in naglica vsakdana se jih ni še dotaknila.
Dan poteka počasi, avtobus vozi počasi,
klepet se izgublja v megli. Kot bi se kole-
sje ustavilo. Dva moška izstopita in na
hitro spijeta kavo. In druščina se nato v
napol praznem avtobusu veselo odpelje
proti Čedadu.
Pot domov je podobna. Nekdo izmed
stare druščine zamudi. Voznik čaka, vsi
so zaskrbljeni, bojijo se, da se mu je
kaj zgodilo. Ko je že mimo dobrih
deset minut, priteče z velikim zavo-
jem v roki. Vsi se oddahnejo, smeje-
jo se. In začne se razprava o pravkar
minulem dnevu. Voznik seveda so-
deluje, se smeje in sprašuje. Prijatel-
jica molči. Gledalec je. Spoznava
svet, za katerega sploh ni vedela, da
obstaja. Preprost svet, ki je kot prizor
iz preteklosti. Igralci so ljudje, ki živi-
jo v njeni soseščini. A preveč smo
ujeti v vsakdan in rutino, da bi se še
poznali med seboj. Preveč hitimo,
presami smo, ko se vozimo s svojimi
nadvse udobnimi jeklenimi kon-
jički. Prijateljica ve, da se je za tre-
nutek ujela v preteklost, ki je že
zdavnaj minila. Svet preprostih lju-
di, ki morda pogrešajo razkošje, a ne
vedo, kako pohotna zna biti samota
vsakdana. Vas, ki živi samo v zakuli-
sju, posebneži na robu vsega. Prete-
klost, ki ima okus po žlahtnem vinu
in sladkih jagodah. Čas, ujet v tre-
nutke tistih, ki živijo nekje izven
našega vsakdana. Ljudje, ki so izbrali
drugačnost in življenje v zakulisju.
Ali je zanje izbirala samo usoda.
Prijateljica zasanjano pripoveduje
zgodbo o vaških posebnežih in av-
tobusu, ki je peljal skozi meglo v
Čedad. Kako teži vsakdanja rutina, zavz-
dihne. In kako polzijo dnevi, ko jih sploh
ne vidimo in ne okušamo več. Skoraj
srečna je, da je za nekaj dni ostala brez
avtomobila in spoznala čisto drugačno
podobo svoje male soseščine. Čas, ki utri-
pa drugače, bi rekel Šifrer. Podobo pre-
prostih ljudi, ki se brez naglice vozijo v
mesto z avtobusom.
Suzi Pertot
V
  ončno smo po dolgih le-
tih v Gorici spet dočakali
premierno uprizoritev
nove predstave Slovenskega
stalnega gledališča. In kakšne
predstave! Takšne, o kateri smo
že dolgo sanjali vsaj tisti dolgo-
letni spremljevalci našega gle-
dališča, ki si od časa do časa
zaželimo fino, filigransko stka-
no predstavo klasičnega sloga,
po dolgi vrsti inovatorskih, ne
vedno najbolj posrečenih
odrskih postavitev, kot si jih v
iskateljski vnemi zamišljajo za-
gnani režiserji mlajših genera-
cij. K usmerjanju umetniških
vajeti za eno izmed letošnjih
predstav je že v prejšnji sezoni
lanski umetniški koordinator
SSG Igor Pison povabil večkrat
nagrajenega režijskega mojstra
Dušana Mlakarja, ki je tudi v
SSG ustvaril marsikateri odrski
dragulj. Prav tak dragocen biser
je postala predstava Videz vara,
ki je izšla izpod, tudi zaradi mla-
dostnih travm, jedkega peresa
avstrijskega pisatelja in drama-
tika Thomasa Bernharda (1931-
1989). V svojih delih naperja
ostro kritiko proti avstrijski
družbi, politiki, korupciji... V
življenju ni imel sreče, tudi lju-
bezni ni poznal; vdan je bil v
svojo trpko usodo in to svoje
gledanje na svet prikazoval v
svojih delih. Za njegove roma-
ne so značilni dolgi, večkrat
vsebinsko prazni monologi, ki
jih izgovarjajo njegovi protago-
nisti. Opisane vsakdanje situa-
cije in vpletena filozofska
vprašanja so odraz osebnega
protagonistovega pogleda na
svet. Prav tako dolgi monologi,
ki naj bi spretno prikrivali re-
K snične misli dveh bratov, ki jihizrekata, označujejo tudi njego-vo dramsko delo Videz vara
(1983), ki je slovensko praizved-
bo doživelo prav v goriškem
Kulturnem domu v ponedeljek,
19. novembra 2018. V slovenski
jezik je jedko besedilo, ki ga
omilijo humorne nianse, spret-
no prelila Mojca Kranjc. Iz
trpkega tragikomičnega teksta
veje dih staranja in samote, ki
jima ne moreta uiti protagoni-
sta, dva brata oz. polbrata. Pri
enem in drugem se izmenoma
srečujeta ob torkih in četrtkih
in ta dneva iz dna srca so-
vražita, pa vendar ne moreta
prekiniti teh srečanj, ki nekako
razgibata njuni linearni življen-
ji. Njuni odnosi so vse prej kot
idilični. Eden izmed njiju je
Karl, ki ga čisto na začetku pred-
stave najdemo, kako si v ureje-
nem stanovanju, kjer ima vsak
del pohištva strogo začrtan pro-
stor in seveda svoj spomin,
striže nohte in z gnevom pravi,
da “ne bi smeli živeti toliko
časa, da za striženje
nohtov uporablja-
mo ista očala kot
pri branju filozof-
skih razglabljanj”.
Samotarski Karl se namreč po-
naša s svojim filozofskim bran-
jem. Zato se ima za prodornega
intelektualca. V stanovanju
mora imeti vse urejeno, per-
fektno; tudi glasba mora biti
natančno izvedena, kot je zme-
raj opozarjal svojo družico Ma-
thildo, ki je igrala klavir, a je
igranje opustila prav zaradi nje-
ga. V tej njegovi natančnosti ga
neznansko moti dejstvo, da se
mu trgajo nogavice ravno na
prstih! Včasih je bil ekvilibrist
in rokohitrc. To se mu zdi ime-
niten poklic in se postavlja s to
svojo izbiro. Njegov polbrat Ro-
bert je bil nekdaj neukrotljiv
otrok in je proti volji staršev šel
za igralca. Žal mu je igralsko pot
prekinilo vnetje grla in zdaj se
kot betežen starec nenehno
sooča z minevanjem vsega. Nji-
ju vežejo čudni bratovski odno-
si, mešanica sovražnih občut-
kov in ljubezni, ki se jih ne mo-
reta otresti. V igri ni nič katar-
zičnega. Smrt Mathilde, s kate-
ro je Karl preživel šestintrideset
let svojega življenja, čeprav se z
njo ni poročil, je oba iztirila.
Nanjo je bil navezan tudi Ro-
bert in prav njemu je zapustila
svojo vikendico. Tega Karl ne
more požreti. Svojo jezo pa tudi
samoto zaupa Maggiju, Mathil-
dinemu kanarčku. Brata odbija
marsikaj, a vendar se vseeno
družita, da ne bi bila sama. Se-
veda ničesar ne rešita s svojimi
vzajemnimi obiski. Vsak ostaja
pri svojem in s svojim govorjen-
jem skuša prikrivati resnico
drugemu. Čeprav veliko govo-
rita, si v resnici ne povesta nič!
Karla zmeraj bolj peče to, da je
Mathilda vikendico prepustila
Robertu. Zato je prav besen.
Dva taka kompleksna dramska
lika sta lahko odigrala le dva
izredna, zelo izkušena igralca,
ki znata do najmanjše podrob-
nosti orisati značajske odtenke
nastopajočih protagonistov. Če
ne bi bilo na odru Iva Bana,
dolgoletnega, zdaj že upokoje-
nega prvaka ljubljanske Drame,
prejemnika Borštnikovega
prstana (1996), in Vladimirja
Jurca, v zadnjih desetletjih edi-
nega blestečega, markantnega
igralskega imena v majhnem
ansamblu SSG, bi predstava go-
tovo ne zaživela tako krepko,
izrazito in prepričljivo. Po-
slušati dolge samogovore iz
njunih ust je pravi užitek. Bese-
de se pretakajo premišljeno, na-
tančno in zazvenijo v vsej vse-
binski polnosti. Pa tudi opazo-
vati njuno mimiko in gestiku-
lacijo je enkratno. Kaj vsega
znata izraziti že samo s pogle-
dom in s trzajem na obrazu. Res
sta mojstra! Imenitno sta ure-
sničila režiserjeve želje in ustva-
rila izjemno predstavo, pri ka-
teri se vse dogaja v protagoni-
stih, saj pravega dogajanja na
odru ni. Res je lepo srkati gle-
dališko umetnost iz takih iz-
brušenih, kristalno čistih umet-
niških čaš! V režiji Dušana Mla-
karja, ki se je tako že šestič
srečal z nelahkimi Bernhardo-
vimi teksti in premišljeno, tudi
skozi tančico ironije, osvetlil av-
torjeve misli, sta Ivo Ban in Vla-
dimir Jurc spet pokazala svojo
vrhunsko oblikovalno moč.
Morda smo se starejši gledalci
tudi malce poistovetili s prota-
gonistoma, saj človek z leti po-
staja bolj čudaški... To bi rad si-
cer nekako prikril, a mu vedno
ne uspe.
Predstava, ki je privlačna in te-
koča, čeprav je vse osredinjeno
na notranje čutenje orisanih
dramskih oseb, je odlična tudi
z vizualnega vidika. Prizorišče
je elegantno dunajsko stano-
vanje (pa še prav taka vikendi-
ca), kot si ga je zamislila sceno-
grafka Petra Veber v popolnem
sozvočju z režijskim konceptom
in poetiko.
Kostumi, ki odražajo življenjski
stil opisanih likov, so delo iz-
jemnega kostumografa Alana
Hranitelja, kateremu je bil v po-
moč Andrej Vrhovnik. Glasbe-
no opremo je izbral sam režiser
Dušan Mlakar in z njo še bolj
poudaril poetični izraz celotne
predstave, v kateri “nastopata”
še pravi kanarček in zlata ribi-
ca.
Z dolgotrajnim aplavzom se je
publika – gledalcev pa bi bilo
lahko več! – hvaležno poslovila
od čudovitih izvajalcev. Prav ta-
ko bučen aplavz sta igralca in
vsi sooblikovalci predstave
doživeli tudi na prvi, dopoldan-
ski ponovitvi predstave Videz
vara, ki je bila v torek, 20. no-
vembra, v isti goriški dvorani za
goriško višješolsko mladino.
Predstava bo še dolgo živela v
spominu vseh, ki so si jo ali si
jo še bodo ogledali.
Iva Koršič
Na robu naglice vsakdana ...
Ljudje
S 14. strani
Priznanja padlim ...
  ako so mnoge družine,
ki so se prijavile kasneje,
ostale praznih rok”, je
izpostavil deželni svetnik SSk
Igor Gabrovec v vprašanju, ki
ga je naslovil na deželno upra-
vo.
“V zadnjih tednih sem prejel
več pozivov razočaranih po-
tomcev vojakov, ki so pra-
vočasno vložili prošnjo,
opremljeno z vso predvideno
dokumentacijo, in so zato
upravičeno pričakovali pode-
litev simbolnega priznanja v
spomin na svoje drage”, je de-
jal Gabrovec. Predstavnik
stranke Slovenska skupnost v
svojem dopisu poudarja, da je
T nerazumljiva in tudi nenapo-vedana prekinitev kovanja me-dalj več kot leto dni pred urad-
nim iztekom pobude pov-
zročila nepotrebno krivico ti-
stim, ki medalje niso še prejeli.
Gabrovec zato opozarja dežel-
nega predsednika Massimilia-
na Fedrigo, da je dokončna
uresničitev tega projekta tudi
del njegovih predvolilnih ob-
vez, in ga zato poziva, naj
deželna uprava poseže in za-
gotovi dostojen konec pobude
ter naj se s tem izogne kri-
vičnemu razlikovanju med pa-
dlimi različnih držav in narod-
nosti, ki so danes združene
pod isto evropsko streho.
Abonmajska sezona SSG v Gorici / Premiera: Videz vara
Samota starajočih se duš
Aktualno29. novembra 201816
  oletje je idealen čas za po-
hode po naravi, raz-
mišljanja, srečanja s samim
sabo in sočlovekom. Take počit-
nice nam že vrsto let nudijo eno-
tedenske duhovne delavnice v ju-
liju in avgustu v tišini doline Sve-
tega Janeza v samosta-
nu Žičke kartuzije pri
Slovenskih Konjicah.
Poslopja samostana so
sicer večji del po-
rušena, ostali pa so še
nekateri bivanjski pro-
stori. Delavnice vodi
zdravnica, psihiatrinja
in psihoterapevtka Cvi-
jeta Pahljina po metodi
logoterapije, ki jo je v
20. in 30. letih utemel-
jil dunajski zdravnik,
Freudov učenec, Viktor
Emil Frankl. Sama
zdravnica Cvijeta Pa-
hljina se je učila na Du-
naju pri Franklovi
učenki Elizabet Lukas. Pahljina se
je sicer rodila na Hrvaškem; po-
ročila se je s slovenskim zdravni-
kom, s katerim živi v Celju. Cvi-
jeta ima 75 let, a še vedno izo-
bražuje zdravnike, terapevte, šol-
nike, starše in mladino. Pobud-
nico taborov dr. Cvijeto Pahljino
smo povprašali za intervju. Zah-
valjujemo se ji za prijaznost, ki
nam jo je namenila.
Kako bi opisali svojo življen-
jsko pot in kaj je logoterapija?
V Slovenijo sem prišla pred več
kot 40 let iz Hrvaške; Slovenija je
P moja druga domovina. Rojenasem na otoku Rabu, najlepšemotoku na svetu. Slovenija je tudi
zelo lepa, predvsem pa je polna
čudovitih ljudi. Vesela sem, da
sem postala del te dežele.
Počutim se kot most med dvema
narodoma. Zelo rada gradim mo-
stove med ljudmi. Mislim, da ve-
zi, ki se prepletajo, lahko ohran-
jajo mir in pomagajo graditi zlato
mrežo zaupanja. Z logoterapijo
sem se srečala proti koncu svoje
poklicne zdravniške in psihia-
trične poti. Filozofija Viktorja
Frankla in tudi njegovi praktični
prijemi so mi bili zelo blizu. Ugo-
tovila sem, da sem temelje te fi-
lozofije že ves čas uporabljala.
LOGOS, grška beseda za smisel,
je osnova, na kateri je znameniti
dunajski nevropsihiater Viktor E.
Frankl (1905-1997) zgradil svoj
psihoterapevtski pristop. Logote-
rapija govori o smislu kot o
osnovni človeški potrebi in se
sklada z Nitschejevim stavkom:
“Kdor v življenju ve Zakaj, noben
Kako mu ne bo pretežek”.
Kaj pomeni “smiselno živeti”
in kako bi lahko označili teo-
rijo Viktorja Frankla?
Pri V. E. Franklu ne gre le za teo-
rijo, ampak na lastni koži potrje-
no filozofijo. Kot Žid je bil
namreč zaprt v Auschwitzu in
drugih koncentracijskih tabo-
riščih. Ko je bil ob koncu vojne
osvobojen, je v devetih dneh
in devetih nočeh napisal knji-
go s pomenljivim naslovom
Kljub vsemu rečem življenju
da. Zadnji slovenski prevod
ima naslov Človek v iskanju
smisla. V tej avtobiografski
knjigi je poudaril razloge, za-
radi katerih so nekateri
preživeli. Navedel je tudi pri-
mere oficirjev SS in paznikov,
ki so ohranili človeško dosto-
janstvo in v odnosu do ujetni-
kov kazali sočutje. S tem je V.
Frankl pokazal, da je človek
sposoben izbire ne glede na zah-
tevnost situacije, v kateri se na-
haja, ter se lahko odloča med do-
brim in slabim po lastni presoji,
po lastni svobodni volji. S tem se-
veda tudi prevzema odgovornost.
Človek sliši svojo vest, a njegova
je odločitev, ali jo bo poslušal ali
ne. V. Frankl je predstavil človeka
kot duhovno bitje, ki odloča o
tem, kakšen bi hotel biti. Sposob-
ni smo pogledati sebe “od strani”
in ugotoviti, ali bi radi kaj spre-
menili. Človek je povabljen, da je
“ kokreator”, soustvarjalec, sebe
in življenja. Da bi sebe spremeni-
li, pa mora obstajati močan ra-
zlog, sicer sprememba ni lahka.
Naše vedenje namreč vpliva na
naše možgane. Ustvarjajo se ve-
denjski vzorci, ki imajo podlago
v elektromagnetskih impulzih, ki
tečejo po krogih nevronov in se
ves čas utrjujejo. Sprememba je
boleč proces. Do nje bo prišlo, če
smo motivirani.
Kako, da ste izbrali prav Žičko
kartuzijo kot prostor za duhov-
no rast?
Najbolj pogosto pride do spre-
membe, če nas življenje pripelje
do take točke, da se zgrudimo na
tla. Takrat se ustavimo in naen-
krat zagledamo polno nebo
zvezd. Ena od teh utripa zame...
Ko se nam vse v življenju podre,
pride ta trenutek, kot je rekel V.
Frankl: “Iz ruševin se najbolje vi-
dijo zvezde”. Takrat, pred 20 leti,
me je navdušil ta Franklov sta-
vek. Ker živim v bližini ruševin
Žičke kartuzije, sem pomislila,
kako dobro bi bilo, če bi mladi
del svojih počitnic preživeli med
mogočnimi zidovi, sredi čudovi-
te narave. Zvezdnato nebo nad
katedralo brez strehe ponuja pri-
ložnost, da se človek poveže s sa-
mim seboj in z Bogom. Potem bo
pa lažje tudi našel pot do sočlo-
veka in uredil odnose z najbližji-
mi, ki jih je navadno najteže ure-
jati.
Kakšen namen imajo vaši ta-
bori in kako so sestavljeni?
Program, tako kot ga imamo za-
stavljenega, sloni na štirih delav-
nicah: biblični, psihološki, likov-
ni in glasbeni. Ob tem ni potreb-
no, da bi bil kdo strokovnjak na
kateremkoli od teh področij. Gre
za iskanje lastnih odgovorov na
vprašanja: Kdo sem? Kakšen smi-
sel ima to, da sploh obstajam?
Kakšen bi bil lahko v tem trenut-
ku? Kaj so moji življenjski cilji?
Katere so moje vrednote? Ali sem
se že srečal z Bogom? Že celih 20
let, kolikor pač obstaja ta duhov-
ni tabor v Žički kartuziji, si ude-
leženci zastavljajo ta vprašanja in
ob pomoči mentorjev iščejo od-
govore. Mentorji opravljamo svo-
je delo brezplačno, ker želimo
pomagati ljudem najti sebe, najti
stik z drugimi in Bogom. Po-
membno se nam zdi tudi razisko-
vati lastne likovne in glasbene ta-
lente, ki v prepevanju in slikanju
popestrijo tabor.
Kdo in kdaj se lahko udeležuje
vaših taborov?
Tabor za duhovno rast v Žički
kartuziji sprejema otroke, srednjo
generacijo in starejše.
Lahko pridejo zakonski
pari ali cele družine, lah-
ko pa tudi posamezniki.
Tabore imamo vedno v
poletnih mesecih. Konec
tabora je vedno v začetku
septembra. Letos je bilo to
v nedeljo, 9. septembra,
popoldan, ko smo se
srečali, poveselili in ob 19.
uri darovali sv. mašo za
vse udeležence tabora, za
njihove svojce in za vse, ki
so se nam želeli pri-
družiti. To je bil naš do-
prinos ob svetovnem dne-
vu boja zoper samomor.
Maša ob baklah in utri-
panju svečk, kot tudi
večerni obhodi med ted-
nom, so posebno doživetje, ki
pusti močno sled v dušah prisot-
nih in jim pomaga hoditi po
življenjski poti naprej. Morda do
naslednjega duhovnega tabora...
Karlo Nanut
  Cvijeta Pahljina
Počitnice malo drugače
POGOVOR 
SKPD F. B. Sedej Števerjan / Mladinska gledališka skupina M+
Predstava Baron sedi na veji
nagrajena na Čufarjevih dnevih!
  ladinska gledališka
skupina M+, ki deluje
pod okriljem SKPD F.
B. Sedej v Števerjanu, je na le-
tošnjih 31. Čufarjevih dnevih, je-
seniškem festivalu ljubiteljskih
gledališč, prejela nagrado NOVA
GAZ za kolektivno kvalitetno de-
lo vseh ustvarjalcev za predstavo
Baron sedi na veji, ki jo je po lite-
rarni predlogi romana Baron na
drevesu italijanskega avtorja Itala
Calvina za mlade števerjanske
igralce dramatizirala in zrežirala
gledališka igralka Patrizia Ju-
rinčič, članica SNG Nova Gorica.
Slovesna podelitev nagrad je bila
v četrtek, 22. novembra, ko so se
sklenili festivalski dnevi, ki so
potekali od 14. novembra dalje.
Ob lanski, 30. jubilejni izvedbi
tega znanega festivala, na katere-
ga je bil kar nekajkrat uvrščen tu-
di dramski odsek PD Štandrež in
bil nagrajen, so se prireditelji
odločili, da bodo poleg odraslih
ljubiteljskih gledaliških skupin,
na podlagi izbora, pristopa, iz-
vedbe, svežine, poguma in ino-
vativnosti, ocenjevali tudi mla-
dinske gledališke stvaritve in jim
podelili priznanje in skulpturo
NOVA GAZ. Le-to so poimenova-
li po istoimenski črtici Toneta
Čufarja. Letošnji selektor, igralec
in režiser Iztok Valič, je v tokratni
tekmovalni spored uvrstil 8 odra-
slih in 6 mladinskih predstav.
Strokovno žirijo za mladinske
predstave so sestavljali Alenka
Bole Vrabec, univerzitetna diplo-
mirana igralka in knjižna preva-
jalka, Kaja Novosel, diplomantka
dramaturgije in scenskih umet-
nosti, ter David Ahačič, gledališki
režiser in igralec.
M V festivalskih dneh se je na odruGledališča Toneta Čufarja polegšteverjanske zvrstilo še pet mla-
dinskih gledaliških skupin: Gle-
dališče Glej iz Ljubljane s pred-
stavama Gospodarji po motivih
Goldíngovega Gospodarja muh
in avtorsko predstavo Pajčevina,
Amaterski mladinski oder iz No-
ve Gorice, ki deluje pod okriljem
SNG Nova Gorica, z avtorskim
projektom Šest oseb išče Willia-
ma, Gledališče Toneta Čufarja z
Jesenic s predstavo Zoc po moti-
vih kratkih črtic Ivana Cankarja
in Mladi oder Ruše s predstavo
Mali princ po Antoinu de Saint
Exuperyju.
Nagrado Nova GAZ je prejel tudi
Amaterski mladinski oder iz No-
ve Gorice s predstavo Šest oseb
išče Williama, in sicer za izvirno
odrsko doživetje.
V kategoriji odraslih gledaliških
skupin je nagrado za najboljšo
žensko vlogo prejela Stanka Po-
ročnik za vlogo Ministrice za
zdravje in Vseslovenske matere v
predstavi Norci (Koroški deželni
teater Slovenj Gradec; za naj-
boljšo moško vlogo je bil nagra-
jen Nejc Jezernik za vlogo Skiner-
ja v predstavi Skiner večni štu-
dent (Little Rooser Production
Mali Kamen). Publika in strokov-
na žirija sta si bili tokrat enotni:
obe sta kot najboljšo predstavo
izbrali Petelinji zajtrk, ki je nasta-
la v koprodukciji Gledališča To-
neta Čufarja z Jesenic in Šentja-
kobskega gledališča Ljubljana v
režiji gledališkega igralca Gojmir-
ja Lešnjaka – Gojca.
Igralcem števerjanske Mladinske
gledališke skupine M+, njihovi
režiserki in vsem zakulisnim de-
lavcem iskreno čestitamo vsi, ki
spremljamo njihove umetniške
vzgibe in verjamemo v njihovo
nemirno, venomer nekaj novega
iščočo ustvarjalno dušo.
IK
Dramska družina SKPD F. B. Sedej / Gledališče na ocvrtem
Zimzeleni humorno trpki
šansoni Iztoka Mlakarja
  ledališče na ocvrtem,
programsko raznolik
abonmajski niz v glav-
nem ljubiteljskih gledaliških
predstav, ki ga je letos tretje leto
priredila Dramska družina SKPD
F. B. Sedej pod pokroviteljstvom
Zveze slovenske katoliške prosve-
te in ob sodelovanju Javnega
sklada za kulturne dejavnosti
Republike Slovenije, novousta-
novljene Zlate gledališke
mreže, Sveta slovenskih orga-
nizacij ter Vinoteke Števerjan-
ski griči, se je v četrtek, 22. no-
vembra 2018, preselilo v zgor-
nje prostore župnijskega doma
F. B. Sedej v Števerjanu. To pa
zato, ker je tokratno srečanje z
gledališko umetnostjo izobli-
koval gledališki igralec ti-
sočerih izrazov – je namreč tu-
di enkraten mim in panto-
mim! -, Iztok Mlakar, že dolgo
vrsto let član igralskega an-
sambla SNG Nova Gorica, pa tudi
izredno spreten avtor komedij-
skih tekstov, prežarjenih z glasbo
in vsebinsko zelo povednimi son-
gi. V Števerjan je pravzaprav
prišel v preobleki imenitnega,
edistvenega tovrstnega kantav-
torja, kakor ga poznajo širše po
Sloveniji. A tudi ko poje, se nje-
gova igralska duša razživlja, zato
je toliko bolj prijetno in zabavno
poslušati njegove šansone, ki
opevajo preproste ljudi, tudi po-
sebneže, ki jih nikjer ne manjka,
pa vsakdanje težave, s katerimi se
morajo spopadati ljudje, in njiho-
vo željo, da bi se uprli in osvobo-
dili utesnjujočih družbenih spon.
Zaradi vseh življenjskih tegob, pa
tudi iz veselih razlogov, marsikdo
od njih rad zavije v gostilno in se
G ga tam pošteno nasrka. V Mlakar-jevih vselej tenkočutnih in zelopremišljeno stkanih pesmih, v
katerih je zmeraj občutiti sočutje
do preprostih ljudi, ne manjka ni-
ti ljubezen, ta, ki žene naprej naš
svet. O vsem tem je žlahten ko-
medijant in iskren kantavtor ob
spremljavi zvestega “poliinstru-
mentalista” Davida Šuligoja za-
pel tudi občinstvu v Števerjanu,
ki si je izborilo svoj sedež v mali
dvorani z rezervacijo. Prostori so
bili namreč omejeni; Mlakar na-
jraje prepeva pred manjšo skupi-
no poslušalcev. Publika je z na-
smehom na obrazu, včasih pa tu-
di z otožnostjo v očeh, spremljala
vse njegove pesmi, ki jih oz-
načuje primorska narečna govo-
rica – ali kar “mlakarščina”, kot
jo nekateri imenujejo. Vsaka pe-
sem je seveda imela primeren
uvod. Tudi to je bilo izredno pri-
jetno poslušati in gledati, kako so
se na Mlakarjevem obrazu izriso-
vale neštete izrazne nianse, polne
vsebin. Približno dve uri progra-
ma sta minili, kot bi trenil. Tema-
tika njegovih pesmi se je najprej
sukala okrog stvarjenja prvega
človeka - ko je Bog ustvaril Evo se
je seveda vse zakompliciralo! – in
tudi pesmi zlodeja. Poslušalci so
med drugim poslušali, da smo
ljudje, ko se postaramo, kot obra-
bljeni čevlji, a dokler smo v dvo-
je, par, nam je še zmeraj lepo. Ne-
katere pesmi, ki jih je izbral za
števerjanski večer, so bogatile nje-
govo zelo privlačno dramsko
stvaritev Pašjon, spoštljivo spisa-
no po izročilu evangelijev in Sv.
pismu. V programu pa nista mo-
gli manjkati niti hudomušna pe-
sem o Francu Frančeškinu, čigar
god so prijatelji proslavili v nje-
govi dobro založeni kleti med ste-
klenicami vina, “šalami”, pršuti...
Ogromnega so seveda pojedli in
popili – takrat so bili namreč vsi
ljudje bolj debeli - in “balada”
Štefana in Bertolin, “ki je bil
strašen temperament / zarad nje-
ga su babe, ku bi se reklo, pada-
vale v žveniment”. Refren: “Mo-
ja Štefana, življenje in smrt, / ti si
za mene tko ku rajski vrt /, ma
Boh ni tou, da bi jest ratal toj
mož, / bla soj cajt si moja, več
moja na boš”! , je zapela vsa dvo-
rana in se Iztoku Mlakarju s to-
plim, dolgotrajnim ploskanjem
zahvalila za čudovit glasbeno gle-
dališki večer, prepojen s humor-
jem, a tudi z veliko preproste, a
tako zelo življenjske modrosti.
Po vsem tem so se še kako prilegli
kozarček rujnega, ki so ga kot vse-
lej ponudili vinogradniki iz Vi-
noteke Števerjanski griči, in pa
ocvrte dobrote, ki so jih pripravili
iznajdljivi kuharji SKPD F. B. Se-
dej iz Števerjana.
IK