Leto III. IZDAJA FIZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJI Štev. 52 UBSBONA NAROČNINA 12 DIN 'ZHA3A VSAK PONEDELJEK {'osumezna številka J din NAJNOVEJSI DOGODKh Košarka: Enotnost : Triglav 31 : 28 (15 : 18!) Namizni tenis: Kladivar : Enotnost 5:3 Polet : Rudar (4:111:0) ____________J Ob dnevu Jugoslovanske armade Na današnji dan pred 6. leti so bile ustanovljene prve regularne enote narodno osvobodilne vojske, iz katere j-e vznikla slavna Jugoslovanska armada. katere praznik slave danes vsi jugoslovanski narodi. Slavijo ga kot vseljudski praznik, ki naj ponovno izpriča pred vsem svetom, da so jugoslovanski narodi odločeni še nadalje razvijati velike pridobitve narodno osvobodilne borbe, ki jih je priborila slavna Titova armada. Upravičeno praznujemo Dan Jugoslovanske armade s ponosom, kajti zgodovina Jugoslovanske armade je hkrati zgodovina borb jugoslovanskih narodov, njihovega heroizma in požrtvovalnosti, epopeja poti, po kateri so šlo naši narodi pod vodstvom Komunistične partije v borbo za svojo svobodo in neodvisnost. V Jugoslovanski armadi, ki je največja pridobitev te borbe, so hkrati izražena vsa stremljenja in težnje jugoslovanskih narodov, zaradi katerih so šli v borbo za novo in lepše življenje. Zato so jugoslovanski narodi vlili svoji armadi vso svojo ljubezen do domovine in sovraštvo do fašističnega zatiralca. Titova armada in _ njeni borci so postali zgled, kako je treba ljubiti svojo domovino in kako se je treba žrtvovati za svobodo in neodvisnost- Ta neizmerna ljubezen do domovine in do svobode ter globoka vera v zmago so ustvarile tisti patriotizem, ki je vodi! Jugoslovansko armado skozi vse njene herojske borbe do zmage. Tudi danes je Jugoslovanska armada kovačnica novih ljudi. Budno čuvajoč pridobitve narodno osvobodilne borbe združuje v svojih vrstah sinove vse jugoslovanskih narodov in dalje goji in razvija bratstvo in enotnost, ki sta bila skovana v najtežji borbi proti fašističnemu okupatorju in domačim izdajalcem, kot trden temelj Federativne ljudsko republike Jugoslavije in kot porok srečnejše bodočnosti. Tudi danes je Jugoslovanska armada vzorna šola kako je treba posvetiti vso svoje moči in sile sreči in blaginji delovnega ljudstva, kako se je treba boriti proti sovražniku in graditi boljšo in lepšo bodočnost. Buden čuvar na braniku neodvisnosti naših narodov je Jugoslovanska armada hkrati porok za nadaljno mirno izgraditev naše domovine. V tej svoji neomajni težnji po čuvanju in ohranitvi naše neodvisnosti in mirnega napredka je Ju-goslavnska armada hkrati tudi steber svetovnega miru. Mi, fizkulturniki, pa obhajamo praznik Jugoslovanske armade še s posebnim ponosom, saj je naša Armada eden najvažnejših vzgojiteljev novih Sizkulturnih kadrov in porok, da bo naša fizkultura ob njeni podpori šla po isti poti, ki vodi k novim zmagam in uspehom. Naj živi 22. december, Dan Jugoslovanske armade v- praznik vsega našega ljudstva. PleHtarnj sestanek Fizkultume zveze Slovenije Društva za splošno telesno vzgojo — osnova fizkulture V soboto, 20. decembra je bil na Taboru sestanek razširjenega Glavnega odbora FZS, ki so so ga udeležili tudi delegati liz-kulturuih okrajev Slovenije. Sestanek je bil v glavnem namenjen razjasnitvi nekaterih organizacijskih problemov v zvezi z novo ureditvijo splošne telesne vzgoje. Sestanek je otvoril predsednik FZS tov. Zoran Polič, ki je v svojem uvodnem govoru dejal: Oblika današnjega dela ne odgovarja obstoječim prilikam. Treba je postaviti mejo, kje pričenja šport in kje se konča splošna telesna vzgoja. Društva so pri svojem delu hirala, ker so forsirala šport, niso pa posvečala paž-nje splošni telesni vzgoji Danes postavljamo v reorganizaciji dve obliki dela v enotni organizaciji; to so društva za splošno telesno vzgojo in društva za šport. Društva za splošno telesno vzgojo morajo postati osnova naše fizkulture, iz katere bodo prestopali nadarjeni poedinci v športna društva, katerih namen je ižkijučno vr-honstvo. Razlikovati moramo društva za splošno telesno vzgojo od starih predvojnih telovadnih društev. Nova društva z,a splošno telesno vzgojo morajo posredovati poedincem vse športne panoge; z druge strani pa moramo pazili, da ustanavljamo športna dru- štva le tam, kjer so za to res stvarni pogoji, kjer je zadostno število kvalificiranih športnikov. Doslej smo hoteli, da imajo društva čimveč športnih sekcij, danes pa združujemo vse te sekcije v enotno društvo za splošno telesno vzgojo, ki mora obsegati vse športne panoge. Samostojne sekcije pa organiziramo le tam, kjer so za to možnosti v tekmovalnem kadru. Dolžnosti vodnikov so, da bodo iskali med člani splošne telesne vzgoje nove nadarjene tekmovalce in jih pravilno usmirjali v športna društva. Samostojna društva formirajo tudi planinci in šahisti, tako da dobimo v novi organizaci ji nekako takole shemo: pri FZS imamo 4 glavne oddelke, ki pa vsi spadajo pod nadzorstvo glavnega odbora in sekretariata FZS. Ti odbori $o: а) odbor za splošno telesno vzgo|o, б) športni odbor (z vsemi panogami), c) odbor za planinstvo in alpinizem in d) odbor za šah. Na okrajih imamo predvsem odbore za splošno telesno vzgojo, na terenu pa bodo obstojala društva za splošno telesno vzgojo, športna društva in društva za planinstvo in alpinizem. Fizkulturni aktivi na vasi morajo svoje delo razširiti in stremeti za tem, da čimprej postanejo društva. Sindikalni aktivi pa morajo postati mobi-Uzatorji za splošno telesno vzgojo in vključevati svoje članstvo v splošno telesno vzgojo. Svojo samostojnost Ia» hko ohranijo le močni sindikalni aktivi, ki pa marajo brezpogojno opustiti svojo »nedeljsko« fizkulturo in sprejeti ter izvrševati načrt za splošno telesno vzgojo. V diskusiji je zavzemalo majvečjo pozornost vprašanje, kje naj se določi mejo med športnikom in članom splošne telesne vzgoje. Diskusija pokazala več gledanj in dala več predlogov, vendar pa končne odločitve še ni bilo in bo o tem še razpravljal sekretariat FZS. Vzgoja fizkulturaika iti f izkultnrntl plan Sledil je refeirat glavnega sekretarja FZS tov. Vlada Jurančiča, ki se je dotaknil predvsem vzgoje fiz-kultunniika in fizkulturnega plana. Poudaril je, da mora biti naša propaganda bolj vzgojna, da mora konkretno pokazati razlike med fizkulturo v naši ljudski državi in mod športnimi kupčijami v kapitalističnih deželah. Veliko pažnjo moramo posvetiti vzgoji naših vaditeljev, trenerjev in funkcionarjev. Trenerji morajo biti poleg svoje strokovne izobrazbe tudi politično im ideološko na visoki stopnji, kajti mladina vidi v njih ideale in jih hoče posnemati. Druga važna naloga v vzgoji kadirov je disciplina mod športniki in gledal-(Nadaljevanje na zadnji strani) NOGOMETNA TEKMA V PROSLAVO DNEVA JUGOSLOVANSKE ARMADE Hajduk : Partizan l:o (o:o) Beograd, 21. dec. V okviru proslavo Dneva Jugoslovansko armade je bila odigrana prijateljska nogometna tekma med Partizanom in Hajdukom. Na igrišču CDJA se je zbralo okrog 6000 gledalcev, ker je bil dan nenavadno mrzel in igri šče pokrito s snegom. Po zelo zanimivi in napeti igri je zmagal Hajduk z rezultatom 1:0 (0:0). Hajduk: Stinčič, Kokeza, Broketa, Batanič, Katnič, Luštica, Mrčič (Ju-ričko), Radovnikovič I., Arapovič (Ne-doklan), Vukas, Radovnikovič II. Partizan: Šoštarič, Brozovič, Golič, Čajkovski, Firm, Atanackovič, Senčar, Mihailovič, Jczerkič, Bobek, Simo-novi|ki. Čeprav je bil teren zelo težaven, je bila tekma tehničufl na visoki stopnji. Igra je potekala v glavnem povsem enakopravno, čeprav je bilo od časa do časa eno in drugo moštvo v premoči. Moštvo Hajduka je pokazalo v tej igri veliko požrtvovalnost in borbenost, igralci pa so se odlikovali tudi z lepo tehnično in kombinacijsko igro. Moštvo Partizana je prav tako igralo dobro in se odlikovalo z naglimi napadi, ki pa so se razbili ob čvrsti obrambi Hajduka. Edini gol je padel v 38. minuti drugega polčasa. Vukas je streljal iz daljave, Šoštarič pa je v padcu odbil žogo, ma katero je starta! Nedoklan in jo poslal v prazna vrata. Po tem golu je bilo za obe moštvi še nekaj prilik, da bi dosegli gol, toda rezultat je oetai do konca tekme nespremenjen. V moštvu Hajduka ni igral Frane Matošič, vendar pa se njegova odsotnost ni občutila. V moštvu Hajduka se je odlikovala zlasti obramba, v napadu pa je bil najboljši Vukas. V moštvu Partizana je bila prav tako obramba dobra, v napadu pa se je odlikoval Bobek. To je bilo prvič, da je Hajduk premagal Partizana v Beogradu. Rezultat predstavlja dokajšnje presenečenje. Sadil je Radivoje Golič iz Beograda. V predigri je drugo moštvo Partizana igralo proti prvemu moštvu beograjske Slavije. Tekma se je končala neodločeno 0:0. Dinamo % Lokomotiva 1:1 (o:l) Zagreb, 21. dec. Danes je bila odigrana prijateljska tekma med Lokomotivo in Dinamom. Tokrat Dinamu ni uspelo premagati žilavega moštva Lokomotive, čeprav ga je v prvenstvenem tekmovanju I. zvezlne lige premagal z 2:0. Današnja igra Dinama je bita nekoliko boljša od zadnjih tekem, kljub temu pa ni zadovoljila. Razen Plešeja, Pukšeca in Kokotoviča so igrali vsi pod običajno formo. Oiurža se, da moštvo Dinama nima kondicije. Lokomotiva je igrala zelo dobro in požrtvovalno. Čeprav je imel Dinamo več od igre, ni mogel doseči zmagovitega gola. Za Lokomotivo je dosegel gol Bobek II. v zadnji minuti prvega polčasa, za Dinamo pa W61fl v B. minuti drugega polčasa. Zaradi slabega vremena je prisostvovalo tekmi samo 3000 gledalcev. Sodil je Lazič iz Zagreba. V predigri je nastopila mladina Lokomotive proti mladini Lokomotive z Reke. Tekma se je končala z zmago Zagrebčanov 2:1 (1:0). Crveiaa zvezda : Slsga 2:2 (l:o) Novi Sad, 21. dec. Pred 3000 gledalci je bila danes odigrana prijateljska tekma, v kateri je jesenski prvak II. zvezne lige Sloga predvedla proti Cr-veni zvezdi boljšo igro in bi zasluženo zmagala, kar ji ni uspelo edinole zaradi neodločnosti njenega napada. Gole so dosegli: v 35. minuti Karan-filovič za Slogo, v 6. minuti drugega polčasa je Mitič izenačil, v 30. miinaiti je dosegel Šapinac drugi gol, izenačil pa je v 42. minuti Aca Petrovič. Najboljši igralec tekme je bil Milovanov od Sloge. Tekmo je godil Gabrič iz Novega Sada. Prvega posveta drsalcev sta se udeležila samo dva delegata Ufe*s* pt*iiil£e dcpuieafo, mif se sz^vesde mu---- mavavzia drsalmea Na pobudo Strokovnega odbora za umetno in hitrostno drsanje pri 1ZS je bil sklican na dan 14. t. m. prvi posvet drsalcev, ki sta sc ga pa udeležila samo dva delegata in to iz Trbovelj in Maribora, docim niti MFO iz Ljubljane uiti ostala društva niso poslala na posvet nobenega delegata, kar smatra odbor za največjo malomarnost in nerazumevanje za napore strokovnega odbora za čim večji razvoj drsalnega športa. Isto tako ni opravičila, da se posveta niso udeležili delegati z Jesenic. Kranja, Celja, Ptuja, Kočevja L t. d. Strokovni odbor dobro ve, do je tudi v teh krajih ogromno zanimanje za ctrsianje in da bi se z večjo aktivnostjo in sposobnostjo referentov drsanje mnogo bolj razvilo in dobilo oni razmah, ki ga imamo v Ljubljani, posebno še, ker so vremenske prilike v teh krajih mnogo ugodnejše. Referat, ki ga je imel tov. Kavšek je bil zelo obširen, saj je obravnaval ves petletni plan za razvoj in popularizacijo drsanja, statistiko, propagando, tekmovanja, darila in podobna Po izvajanjih inž. Bloudka bomo v petletnem planu zgradili prirodna drsališča povsod, kjer bodo le vremenske prilike dopuščale, seveda pa prvenstveno v onih krajih, kjer bo dovolj mladega kadra. Sklepi posveta so: Mestni fizkultumi odbor in okrajni ftokulturai odbori naj skličejo sestanek društvenih referentov za drsanje ter skupno pripravijo plan za leto 1948. V plan se morajo vnesti: planiranje, izgradnja in povečava drsališč, potreba opreme, številčno povečanje kadra mladincev-tekmovalcev, statistika itd. Tozadevna pojasnila prejmejo v kratkem vsi MFO in OFO. Poročila o planu morajo biti predložena dk) vključno 1. marca 1948 Strokovnemu odboru za umetno in hitrostno drsanje pri FZS. Vsa društva, ki imajo drsališča, so obvezana, da prirede prvi teden po otvoritvi drsališča svoj dan drsanja. S primernima lepaki in kino revijo naj pripravijo teren za čim večje po- 1--... - co iTSc-*. —- —t — i— — — — j ' lUati^ost polariziranje drsalnega dne. Sodelujejo naj vsi, kdor koli ima drsalke, od najmlajših pa do najstarejših. Na dan drsanja naj organizirajo tek na 500 m za mladince in 1500 m za člane. Pravico tekmovanja ima vsakdo, čeprav ni včlanjen v društvu. Poročil« o izvedbi drsalnega dne morajo društva poslati v objavo Poletu in izčrpno poročilo strokovnemu odboru za umetno in hitrostno drsanje pri FZS. V vseh okrajih naj se pripravi izložbeno okno ter primerno opremi z gesli o drsanju, raznimi posnetki iz življenja na drsališču in literaturo, v kolikor je na razpolaga Za vso Jugoslavijo bo v kratkem izdelan lepak, ki bo predstavljal življenje na ledu. kar bo brez dvoma še bolj dvignilo zanimomje za drsanje. V kratkem izide razpis za republiško mladinsko prvenstvo v umetnem drsanju, na katerega so vsa društva, ki imajo drsalno sekcijo, obvezna poslati 5—10 mladincev. (Kraj in datum prvenstva bo naknadno objavljen.) Mestni fizkultumi odbori im Okrajni fizkultumi odbori naj bi ustanovili postaje, kjer bi mladina dobila na posodo drsalke. Prav tako naj pristopijo MFO in OFO, FD k izdelavi preprostih drsalk po načrtu Bibra Jožeta. Poskrbeti je treba, da ne bo nikogar, ki se radi poman jkanja drsalk ne bi mogel drsati. povsod, kjer so dane prilike, naj društva in aktivi ustanove sekcijo za drsanje. Vsak drsalec-tekmovaleo bo moral v letu 1948. tekmovati za fiz- Svetovna prvaka v umetnem drsanju parov Lannyjeva in Bauguiot kulturni znak, ker v nasprotnem primeru ne bo pripuščen k tekmovanjem. Opozorilo velja tudi našim najboljšim dmsalcem. Pozivamo MFO, OFO, FD, FA, da se točno drže sklepov posveta in da takoj pristopijo k delu za uresničenje plana in razmah drsalnega športa. B. J. IZDELAJMO Sl SAMI PREPROSTE DRSALKE Ker je vojna vihra uničila mnogo materiala tudi za drsanje in ker tudi v inozemstvu ni mogoče nabaviti toliko drsalk (posebno ljudskih), da bi zadostile našim potrebam, je bilo nujno potrebno pristopiti k izdelavi cenenih doma izdelanih drsalk. Nikakor ne smemo pustiti, da bi drsanje radi pomanjkanja drsalk ne šlo naprej svoje razvojne poti. Kakor vse ostale športne panoge, tako mora tudi drsanje zajeti vso našo mladino, kjer koli le dopuščajo » 'žitna i’ , fiocUiota-paM t -. | ' 5 to. -1 SU\ys i ftlosl * .Lin SUJja la ___________ta _------------: . k-kS«'* etot^M »J ictiioc tnosfa Slatna 2 a Hi sl bettao^n^tna UsUca S Ut]a 2, lidctaoo težilo ta Sitima k \remenske prilike gradnjo pri rodnih drsališč. Vsako leto bomo imeli več drsališč in s tem večje povpraševanje po drsalkah. Z našimi preprostimi drsalkami, po načrtu tov. Bibra Jožeta pa bomo mnogo pripomogli k nadaljnjemu razmahu drsanja. Ce pomislimo, da so naši predniki drsali s podobnimi lesenimi drsalkami in postali prav odlični drsalci, smo tudi mi trdno prepričani, da bodo naši najmlajši fiz-kulturniki z veseljem poprijeli za delo in si napravili sami lesene drsalke. Kaj je glavno za začetnika? Da se nauči pravilne osnovne vožnje po ledu in osnovne like za prehod v loke ali kasneje ze prehod v pravo umetno drsanje? Brez dvoma pa je, da bodo s temi preprostimi drsalkami vsi naši sedanji in bodoči drsalci pridobili vse osnove, ki so potrebne začetniku, kajti brez teh osnovnih likov je nemogoče priti do pravilnega umetnega drsanja. Kako si torej naredimo cenene leseno drsalke? Iz suhega brezovega lesa brez grč si izžagamo ave deščici (nosilca) dolžine ca 27.3 cm (dolžina čevlja), debeline 5 cm in širine 8.5 cm (širina čevlja). V spodnji ožji del nosilca urežemo v sredino 3 cm globok žleb. ki je 2—5 mm širok (širina odgovarja debelini rezila). Skozi celo širino nosilca izvrtamo tri do 2 cm široke in 0.5 cm visoke odprtine, skozi katere potegnemo jermena za pritrditev drsalk na nogo. Srednjo odprtino naredimo nekako izpod ozkega srednjega dela stopala. (Glej sliko 1.) Nosilec je na prednji in zadnji strani zaokrožen, stranice pa so ravne. Lahko pa si vsak po svojem okusu in iznajdljivosti naredi celi nosilec po obliki čevlja (noge). Rezilo: Vzamemo kos železa ali jekla (najboljše je jeklo) dolžine ca 30 cm (dolžina mora biti taka, da gleda konec rezila 2 cm izza nosilca in 2 do 2.5 cm izpred nosilca), širine 5 cm, debeline 2—3 mm. Proti obema koncema rezila izžagamo po dva lističa širine 2.5 cm in višine 3 cm. (Glej sliko 2 in 2 a.), Predno pritrdimo rezilo v most odmaknemo po en listič na desno im po enega na levo stram, ki nam kasneje služita za pritrditev na zunanjo stran nosilca. Rezilo je na prednjem kraju zaokroženo navzgor, zadnji kraj rezila pa je popolnoma raven. Rezilo pa lahko na zadnjem kraju tudi opilimo za 1—11/2 mm. Da se pa noga, ki je pritrjena z jeremend na most, vsled odrivanja in raznih nagibov ne bi premikala, pritrdimo na prednji in petni strani mosta zaščitnike, kakor Našim dopisnikom Vse naše dopisnike, tako stalne kot priložnostne, obveščamo, da nam v bodeče pošiljajo čim več dopisov o udejstvovanju fizkulturni-kov njihovega kraja v splošni telesni vzgoji. Pošljejo lahko tudi daljše sestavke, napisane na reportažni način ali pa samo statistične podatke o številu obiskovalcev splošne telesne vzgoje in podobno. NEDELJSKIM DOPISNIKOM! Vsi naši nedeljski dopisniki naj nam pošljejo najkasneje do konca decembra svoje fotografije z označbo rojstnega dne in poklica, da jim priskrbi uredništvo za prihodnje leto legitimacije za prost vstop na vse športne tekme. UREDNIŠTVO kože slika 3 in 4. Na petno stran lahko damo tudd cel zaščitnik, kt pa ne sme biti višji od pete. (Glej sliko 6.) Ko smo tako pripravili dva mosta, rezilo, dva jermena in zaščitnike, sestavimo našo drsalko. Rezilo vtaknemo v žleb, v katerega mora trdno pristojati, lističe pa pritrdimo z vijaki na zunanjo stran mosta. (Glej sliko 3.) V odgovarjajoče zareze pritrdimo zaščitnike, potegnemo skozi odprtine oba jermena in drsalka je pripravljena. Sedaj pa mladi fizkultumiki z veseljem na dalo in na svidenje na ledu! 9 _pp • • fW' ubvenui. FD Škofja Loka bo zgradita nov fizkutiuvni dom Razmah iizkulture na industrijski kovinarski šoli v Mariboru Začelo se je novo šolsko leto. Dosedanje število učencev je bilo zelo majhno. Petletni plan pa zahteva nove kadre, nove strokovnjake, tako da je tudi šola dobila drugačno sliko. V njej je polno mladih ljudi, ki bodo s svojim znanjem doprinesli mnogo za izvršitev plana. Če pa hočemo res dobre, zdrave in krepke ljudi, jih moramo vsestransko vzgajati. Zato se je tudi uvedla na šoli fizkul-tura. Večina mladincev je iz podeželja in iz proletarskih družim, katerim ni bila dana možnost spoznavanja športnih panog in je to za njo čisto nova stvar. Začetek je bil težak. Treba je bilo delati tako, da se je zbudilo v mladini zanimanje in veselje za udejstvovanje v fizkulturi in to le z igrami, za katere so imeli največ zanimanja. V dveh mesecih se je pokazal zelo velik uspeh. Mladinci so se spoznali z osnovnimi elementi iger in športnimi panogami, s pravilno razlago so spoznali tekmo-vamje za fizkultunm znak. Od 240 je prijavljenih za fizkulturni znak 18? učencev in od teh je že eden nositelj srebrnega in dva bronastega znaka. Iz navedenega je razvidno, da obstoja veliko zanimanje za fizkulturo. ■Tudi jesenskega krosa se je udeležilo 50 % učencev, ki so z marljivim treningom in pripravami dosegli 'lepe rezultate. Začeli so že tudi izpolnjevati norme iz raznih panog kot: pohod, met bombe, kolesarjenje, teki na 60 in 100 m. Sicer se vidi, da nimajo še dovoljmo treninga, ker ne morejo še doseči rezultatov, ki so jim postavljeni. V teku 20 dni so že opravili 205 norm, iz česar je razvidno, da imajo res voljo, da si do konca šolskega leta vsi osvojijo fizkulturne znake in da bodo šolo častno zastopali ne samo pri delu in učenju, ampak tudi v fizkulturi. Do-sedaj je zelo razvita šahovska sekcija, ki marljivo vadi in zboljšuje mladi kader. Največje veselje pa imajo za odbojko in za nogomet, za katera porabijo vsak prosti čas. Izvolili so si tudi svoj fizktiltimi.i od--bor, kateremu je zaupano vse delo in napredek fizknlturnega gibanja na šoli. S pravilno vzgojo na zdravi osnovi, kot to zahteva današnji družbeni red. lx>mo še naprej vodili našo inla-diino, da bo pravilno usmerjena delala za dobrobit naše države in za izpolnitev njenega plana. Bedrač Valerijan Fizkulturniki aktiva Begunje so zavihali rokave Priznamo, da smo 3 leta skoraj Spali. Z izjemo nekaj masovnih prireditev im udeležbe naših članov na drugih tekmovanjih predvsem v emuča-nju ni F A Begunje pokazal nlkakega dela. Res je, da mi bilo mogoče najti primernega travnika, niti zimske dvorane, kjer naj bi mladina imela svoje zatočišče, krajovni čimiteilji pa so polagali premalo pažnije, da bd se svet za to predvidel že prej jn so mislili, da je bolje, da raste regrat im korenje, kakor da bi skakata tam mladina, za katero je na kmetih ob vsakem času dosti dela. Ko so ee vendar uredili važnejši gospodarski problemi, smo pnišlj na vrsto tudi fizkulturniki. Vse kaže, da bo naša volja do dela dobila osnovo, to je kraj, kjer se bomo zbirali in kjer bomo merili svoje sile. Na žalost moramo jniznati, da je bilo sedaj le preveč mladine po gostilnah in da jih bo treba izvleči v naravo im v telovadnico. Z združitvijo okoliških krajev v fizkuRurno društvo dr. Fr. Prešeren, kamor spada tudi naš aktiv, nam bo znatno pomagamo pri oživljanju našega dela. Tekmovanje in obveze, katere smo Si kot aktiv zadali, nas vzpodbujajo, ker nikakor nočemo biti zadnji. Pričeli »mo pri skaifcaiinfioi. Z inž. Bloudkom smo prebodli® vse pobočje in našli končno idealen toren, kjer se V ponedeljek 15. decembra je bila v Škofji Loki v dvoranj Fizkulturne-ga doma III. skupščina FD Škofja Loka. Udeležila se ga je približno ena tretjina vsega registriranega članstva, kar pa je vsekakor premalo in kaže, da se še vedno vsi člani ne zavedajo svojih dolžnosti. Med drugimi so bili navzoči tudi zastopniki 0F0 Škofja Loka, zastopniki odbora OF, LMS in AFŽ, dalje zastopniki fizkultumih ak. tivov škofjeloške tkalnice, predilnice, tovarne klobukov ter JA. Uvodni referat je imel bivša podpredsednik tov. Gerjol, ki je v glavnem podal predlog dela društva tekom leta, nakazal nove smernice in naloge v prihodnjem letu. Zatem so sledila poročila vodij sekcij s podrobnimi podatki o delovanju v posameznih panogah. Pri tem se je videlo, da so storili fizkulturniki Škofje Loke na nekaterih mestih precejšen korak naprej od lanskega leta, ponekod pa so še vedno bolj zadaj ali pa celo tam, kot lami. Medtem ko so se nekateri člani trudili, da bi vsestransko dvigniti nivo fizkulturnega gibanja, so drugi še vedno najraje stali ob strani in bi® člani le bolj na papirju. Jn pravilno le bilo. da so bili ti deležni ostre kritike. Za poročili so bile podane obveze in slika lokalnih gradenj v letu 1948. Predvsem bo treba do konca preurediti telovadnico, postaviti vanjo orodje in zgradi® novo skakalnico. Največje delo bo vsekakor gradnja novega fizkulturnega doma, ki bo vsestransko odgovarjal razvoju fizkulture, gradnja plavalnega bazena in pa preureditev letnega telovadišča. Kot nadaljnje delo sta predvideni postavitvi planinskih koč na Lubniku in Ratitovcu ter sankališče. Pri tem pa je treba poudariti, da bo to delo prostovoljcev, predvsem pa delo mladine in fizkulturni-kov samih. Na občnem zboru so bili izvoljeni tudi nov upravnik, nadzornik, disciplinski odbor in pa delegati za okrajno skupščino. Novi predsednik društva je tov. Adolf Gerjol, podpredsednik Jesenovec Stane, sekretar Volčan-šek Marica, strokovni sekretar pa Kalan Franc. V odbor je pritegnjenih precej mladih moči, starejši pa jim bodo s svojimi izkušnjami in nauki pni delu, ki čaka vse v bodočem letu, vedno radi v koristno pomoč v borbi za dvig in uspešen razvoj fizkullur-nega gibanja v Škofji Loki. že mesec dni marljivo dela. Posamezniki si komaj vzamejo čas, da pojedo, in so že pri delu. Sekajo drevje im grmovje, rujejo skale, poglabljajo teren. Ob sobotah in nedeljah pa nas je toliko, da smo skoraj drug drugemu napoti. Še večji izkop na naletu in v spodnjem izteku, pa bodo glavna dela končana. Še eno soboto in nedeljo, potem pa naj le zapade sneg. Ne mislimo pa samo na zimo. Salon restavracije »Begunščioas, ki razen veseličnih dni stoji prazen, nam je lastnik Avsenik rade volje odstopil, za telovadbo. Treba nam je le še nekaj orodja, da bo za mladino privlačnejše, pa smo prepričani, da se udeležba ne bo zmanjšala, ampak se bo še znatno povečala. Razumljivo je, da bo treba pregovoriti še KLO, da nam nekje odstopi primeren travnik za letno telovadišče. Upamo, da bomo uspeti. Z našim letom v telovadnici in na smučeh jih bomo navduši® tudj za le.tng telovadišče. Čakajo nas še razvalina požgane smučarske koče v Dragi. Tudi to bomo v najkrajšem času obnovili. Če bodo potrebne surovine na razpolago, se nam bo to posrečilo že v prihodnjem letu. Z zimskim delom smo pričeli, v letnem bomo polagali račune ter pokazali, da smo vredni fizkulturnega društva dr. France Prešeren. Odgovori dijakom III. državne gimnazije v Maribora Prav radi Vam odgovarjamo na Vaša vprašanja, v kolikor nam je seveda to mogoče. Tabel tekem za fizkulturnd znak ne moremo objaviti, ker jih je preveč, svetujemo Vam pa, da si nabavite knjižico o tem tekmovanju, • v kateri boste našli prav vse zaže-ijene podatke. Knjižico lahko nabavite za 15 din pri Mestnem fizkultur-nem odboru v Mariboru. O hokeju na travi Vam ne moremo povedati nič natančnejšega, ker ga doslej v Sloveniji še niso igrali v nobenem društvu, vemo le toliko, da je zelo podoben hokeju na ledu, le da se igra na nogometnem igrišču z okroglo žogo rn s palicami, ki so močnejše in nekoliko drugače zavite kot pri hokeju na ledu. Letošnji kros »Humaniteja* je Idi izveden dne 25. februarja v Parizu. Zmagal je sovjetski sredmjeprogaš Pugačevski, ki je v avgustu 1945 nastopil tudi že v Ljubljani. Najboljši od jugoslovanskih tekačev je bil Djordje Stefanovič, ki je dosegel tretje mesto, kar predstavlja največji mednarodni uspeh jugoslovanskih dolgoprogašev, na šestnajstem mestu pa je bil Jugoslovan Mihalič. Z udarniškim delom grade jeseniški fizkulturniki vzpenjačo na Črnem vrhu Start za jesenski kros v Št. Petru pri Gorici Ekon. tehnikam najboljši v tekmovanju za fiz. znak Naša profesorica fizkulture, tov. Bradeška Sanda je zadnjič lepo napisala v Ljudski pravici, kako smo na Ekonomskem tehnikumu tekmovali za fizkultumi znak. 8. dec. je bil za nas, dijake Ekon. tehnikuma, velik in pomemben dan. Kako tudi ne, saj smo prav na ta dan prejeli fizkultur-ne znake, za katere smo se borili vse šolsko leto. Poleg profesorjev za fizkulturo ter nekaterih članov profe-sorskega zbora so prišli k slovesni podelitvi znakov tudi tov. direktor, član mestnega odbora in član fizkulturnega komiteja. Z uvodno besedo nas je pozdravil ravnatelj šole tov. d>r. Pirjavec Karl, ki je med d ni g im rekel: »Smatram, da je fizkultura prav tako važna kot vsi predmeti, ki vas vobče vzgajajo. Fizkultura vzgaja v vas požrtvovalnost, disciplino in vztrajnost, vzgaja vas v zdrave in močne ljudi, ki bodo pomagali premagati težave pri graditvi državo, ki so precej velike. Zavedati pa se moramo, da v našem dletu ne sme biti odmora —- delati moramo v tej petletki, delali I>omo v drugi in v ostalih petletkah. Zato je nujno, da se vsi, ki ste mladi, čim bolj vzgajate v fizkulturne m duhu im tako krepite svoje zdiravje in svoje moči. Ponosen sem na vas, ko vas vidim pred seboj zdrave in vesele, ko pravkar prejemate priznanja za svoj trud — fizkulturne znake.* Ob koncu svojega referata nam je še prisrčno čestital, v zahvalo pa smo mu navdušeno zaploskali. Direktorjevemu je sledil govor člana mestnega odbora. Izročil nam je čestitke mestnega odbora za doseženi uspeh, nato pa se je pričelo slavnostno podeljevanje značk. To pa ni šlo tako urno od rok, kajti vsakdo izmed 168 mladink in mladincev je nestrpno pričakoval, kdaj se zasliši njegovo ime. Ko smo že vsi imeli v rokah svoje znake, sta nam tov. direktor in delegat mestnega odbora ponovno čestitala, član fizkulturnega komiteja pa nas je veselo presenetil z izjavo, da smo dosegli m si osvojili prvo mesto vseh šol v Sloveni ji in da nam bo za ta uspeh podarjen telovadni konj in prožna deska, ki nam bosta pripomogla k nadaljnim uspehom. Enoglasno smo sklenili, da bomo od zdaj naprej šfe z večjim elanom tekmovali za fiz-kulturni znak, ker vemo, da znaka no moreš kupiti, niti dobiti v dar, ampak si ga moramo pridobiti s trudom in z znojem. Zato pa ga lahko potem tudi s ponosom nosimo. Pungerčar Nado. Pregled najboljših kolesarjev Slovenije 1947 Društva so pr re a a v pretekli sezoni premalo množičnih kolesarskih dirk V pretekli sezoni so bile dane s strani FZS konkretne se.enr.ce za napredek kolesarstva, toda delegati društev, se niso zavedali svojih dolžnosti in se v svojih organizacijah niso dovolj potrudili, da bi popularizirali to športno panogo med ljudstvom. Ker je kolesarstvo pri nas masovno razvito in se ne vozijo s kolesom le redki posamezniki, je tembolj čudno, da se ni znalo pritegniti v fizkulturna društva večjega števila mladine. Poudarjalo se je že spomladi, da so za take akdje najprimernejši kolesarski krosi im se je propagiralo, da bi društva priredila čira več takih tekmovanj na katerih bi dobila nove aktivne kolesarje. Vendar je bilo v Sloveniji prirejenih vsega skupaj osen krosov. Najštevilneje obiskan je bil v Ljub-Ijaai, na katerem je sodelovalo 200 tek mo va 1 ee v - kol asa r je v. Tudi o kole- Ce 'pregledamo delovanje slovenskega kolesarstva v pretekli sezoni ne moremo trditi, da bi bilo pestro. Izvedena tekmovanja ne odgovarjajo možnostim, posebno če upoštevamo, da je kolesarstvo v Sloveniji na visoki stopnji. Saj skoraj ne najdeš Slovenca, ki se ne bi znal vozit: s kolesom, piav malo pa jih je tudi, ki kolesa ne bi posedovali. sarskih izletih nismo v letošnji sezoni prav nič slišali. Ce bi vsa društva intenzivneje prirejala take množične prireditve, bi imeli danes gotovo že znatno večje število dirkačev in ne le peščico. V ZSSR, kjer je ta šport posebno močno razvit so črpali nove tekmovalce ravno iz takih množičnih prireditev. Slovenci smo izgubili med vojno 25 d:i>.aeev, ki so žrtvovali svoje življenje za domovino. Vrzel je prav zaradi tega velika, tem večja pa je naša dolžnost, da na vsak način uspemo organi trati znatno večje število kolesarjev-dirkačev, kot jih imamo doslej. Da so take množične prireditve res uspešne,, nam služita za primer nadarjena dirkača Miro Graj-zer in Polak Srečko, ki sta postala aktivna tekmovalca in se vključila v fizkulturo ravno preko takih tekmovanj. 10 FABJAN MIRO izhaja iz starejše generacije vozačev, in je dosegel na gorskem prvenstvu Slovenije sedmo, na dirkališč-nem prvenstvu pa osmo mesto. Ce upoštevamo njegovo starost je njegovo udejstvovanje redek primer m vzpodbuda ostalim. UTEMELJITEV RAZVRSTITVE MLADINCEV < SLANA IVAN je mladinec “ iz Maribora, je zelo talentiran vozač in vzbuja upanje, da bo v bodočnosti dosegel lepe uspehe. V letu 194-7 je dosegel na gorskem prvenstvu Slovenije prvo, na dirkališč-nem tretje, na drž. prvenstvu v Mariboru pa sedmo mesto. « URBIČ VLADO je mladi- “ nee. doma iz Maribora. Je vzoren vozač m ima vse pogoje za dosego boljših uspehov. Letos je dosegel na dirkališčnem prvenstvu prvo, na gorskem tretje, na drž, cestnem v Mariboru pa tretje mesto O GORJL JOŽE je dober dir-kač, ki ima mnogo smtsla za kolesarstvo, vendar pa mu primanjkuje sistematično vežfcanje. Na cestnem prvenstvu Slovenije je dosegel prvo, na gorkem pa osmo mesto. & VOVK JOŽE je mlad. ;e-lesno močan in talentiran vozač. V letu 1947 je dosegel na cestnem prvenstvu Slovenije četrto, na dirkališčnem šesto, na gorskem pa vsled defekta 10. mesto. Naš najboljši kolesar Grajzer Miro Prvak med mladina' Slana Ivan 2 VALANT IVAN je 39letni “ dirkač starejše generacije, doma z Jesenic. Že pred vojno je bil poznan dirkač, ki je zastopal jugoslovanske barve v inozemstvu in leta 1936. tudi na olimpijskih igrah Tretji med člani, Polak Srečko DESETORICA ČLANOV 1. Grajzer Miro (FD Krim), 2. Valant Ivan (FD Gregor-, eič), 3. Polak Srečko (FD Krim), 4. Podmilščak Franc (FD Polet), 3. Štirn Tomaž (FD Krim), 6. Štihe-nik Fr. (FD Kriml 7. Uršič Jože (FD Krim), 8. Pavlič Vojko (FD Rudar), 9. Kranjc Martin (FD Gre-gorčic). ’l0. Fabjan Miro (FD Kladi-var). POLET IN PESNICA - NAJAKTIVNEJŠI DRUŠTVI Veliko aktivnost v kolesarstvu sta pokazala tetos zlasti FD Polet in ED Pesnica v Mariboru, ki sta od vseh društev organizirala največ kolesarskih tekem. Seveda bi bil uspeh teh prireditev že zečji, če bi bile organizirane na množični osnovi. Tudi FD Rudar Trbovlje je postalo v drugi polovici sezone precej aktivno in poslalo nekaj kolesarjev na tekmovanje. Ostala društva, ki še do danes nimajo kolesarske sekcije, naj čimprej pristopijo k njeni ustanovitvi. Posebno čudno se nam zdi, da v Celju, kjer so tako močno razvite razne fiz.kul-tume panoge, SFD Kladivar še nima kolesarske sekcije. Ker smo se v petletnem planu jbvezali s konkretnimi obvezami, bomo še z večjo aktivnostjo pristopili k uresničenju svojih nalog. V naslednjem podajamo statističen pregled uspehov posameznih tekmovalcev v pretekli sezoni, in jih skušamo po teh uspehih razvrstiti v deseterico. Utemeljitev razvrstitve | _ GRAJZER MIRO, star 24 let. “ je izšel iz grupe kolešarjev-turistov. Lansko leto je vozil še turistično kolo, letos pa že na pol dirkalno kolo. Ker je talentiran in zelo discipliniran vozač, je osvojil tri prvenstva Slovenije, in sicer: cestno, dirkališčno in gorsko. Na drž. gorskem prvenstvu je dosegel tretje mesto, na krožni dirki ED Metalca v Zagrebu pa drugo mesto. v Berlinu. V letošnjem letu je dosegel na cestnem prvenstvu Slovenije drago mesto, na drž. cestnem prvenstvu pa deveto. Na etapni vožnji okoli Hrvatske in Slovenije je bil drugi Z lepim uspehom se je udeležil etapne vožnje Beograd—Budimpešta. O POLAK SREČKO je star 23 ^ let in je izšel iz grupe kolesar-jev-turistov. Je talentiran m discipliniran vozač, ni pa se mogel uspešno izkazati, ker se je ponesrečil pri dirki Ljubljana—Tržič. Kljub temu pa je dosegel na cestnem prvenstvu Slovenije 3. mesto, na gorskem pa drugo mesto. Na drž. prvenstvu je bil 20, vkljub trem defektom. 4 PODMILŠČAK FRANC je ” iz starejše generacije, poznan iz etapne vožnje okoli Srbije. Mnogo let se uspešno udejstvuje na Štajerskem. Letos je dosegel na gorskem federalnem prvenstvu Slovenije 4., na državnem cestnem prvenstvu pa 18. mesto. B ŠTIRN TOMAŽ je doma z ^ Vrhnike, zelo talentiran vozač. V letu 1940 je vozil še v grupi mladincev. Letos je dosegel na cestnem prvenstvu Slovenije peto, na dirkališčnem prvenstvu pa tretje mesto. Vsled bolezni letos mi mnogo tekmoval. c ST1BERN1K FRANC je vo-™ zač starejše generacije z lepimi rezultati. Letos je dosegel na dirkališčnem prvenstvu Slovenije 4., na gorskem pa tretje mesto. Na društvenih prireditvah je dosegel lepe uspehe. DESETORICA MLADINCEV 1. Slane: Ivan (FD Polet), 2. Urbič Vlado (FD Polet), 3. Gorše Jože (FD Krim), 4. Krašovec Franc (FD Gregorčič), 5. Vovk Jože (FD Krim), 5. Slanic Janko (FD Polet), 7. Slanič Feliks (FD Polet), 8. Zanoškar Srečko (Krim), 9. Kralj Franc (FD Polet), (0. Pucihar Ivan (FD Kriml odgovarjajo stvarnosti vsled defektov, ki jih je imel med vožnjo. Q PAVLIC VOJKO, je novi- ® nee, doma iz Trbovelj, ki pa ima mnogo volje do tega športa. Letos se je udeležil le gorskega prvenstva Slovenije in dosegel peto mesto. 'L ozirom na njegova mlada leta rn 'jgCovljene sposobnosti obeta lepe uspehe. A KRANJC JANEZ je tudi ® mlad vozc.č, ki je šele letos začel voziti us dirkalneiit kolesu in je pokazal lepe uspehe predvsem na društvenih dirkah. Na gorskem prvenstvu Slovenije je dosegel šesto mesto. 7 URŠIČ JOŽE je mlad štu-■ desit, ki je šele letos pričel voziti na dirkalnem kolesu. Je talentiran in vzbuja mnogo upa v bližn ji bodočnosti. V letu 1947 je dosegel ua dirkališčnem prvenstvu Slovenije drugo, na drž. gorskem 21., v Zagrebu na krožni dirki FD Metalca pa peto mesto. Dosežena mesta ne ;vSrC'*:y. Mladinec Gorce Jože E KRAŠOVEC FRANC .je ta-® lentiran ia mlad vozač, ki pa posveča premalo pažnje resnejšemu vežbanju. Letos se je udeležil samo gorskega prvenstva, na katerem je dosegel drugo mesto. C SLAVIC JANKO je mladi- ™ nec, doma iz Maribora, je zelo vnet kolesar. Letos je dosegel na cestnem prvenstvu peto, na dirkališčnem tudi peto mesto. Na društvenih prireditvah je dosegel lepe uspehe. 7 oLANlC FELIKS je mladi- ■ nec, ki obeta mnogo. Letos je dosegel na gorskem prvenstvu Slovenije četrto, na dirkališčnem prvenstvu pa osmo mesto. O ZANOŠKAR SREČKO je ® mlad, telesno močno razvit fant, dober kolesar. Letos je pričel pozno trenirati in bo s sistema-tičnejšim vežbanjem dosegel lahko lepe rezultate. Na dirkališču m prvenstvu Slovenije je dosegel peto. na gorskem pa sedmo mesto. g| KRALJ FRANC je istotalto v* priče! pozno s treningom Letos je dosegel na gorskem prvenstvu Slovenije peto, na dirkališčnem prvenstvu pa deseto mesto. PUCIHAR IVAN je zelo agilen in vztrajen vozač, primanjkuje mu le resnejšega vežba-nja za dosego boljših uspehov. Letos je dosegel na gorskem prvenstvu Slovenije šesto, na dirkališčnem pa deveto mesto. KRITIČEN PREGLED TEKEM Ako pogledamo na splošno letošnja tekmovanja in tablico naj boljših tekmovalcev vidimo, da se niso vsi tekmovalci udeležili vseh tekmovanj, s čimer so otežkočili pravilno setavo lestvice. Edini tekmovalec, ki se je udeležil vseh tekmovanj in ki je bil hkrati uspešen, je miro Grajz.er. Nekateri tekmovalci so izostali vsled okvare koles, drugi pa vsled telesnih poškodb ah bolezni kot n. pr. Polak, Štirn, Valant im Uršič. Ce bi se vsi tekmovalci redno udeleževali prvenstvenih tekmovanj, bi bil vrstni red lestvice skoraj gotovo drugačen. V prihodnjem letu se bo vrstni red gotovo izprememl, ker imamo po'eg imenovanih še mnogo drugih talentiranih tekmovalcev. To so novinci, ki so šele letošnjo jesen pričeli trenirati na dirkalnih kolesih kot so na pr. člani FD Rudarja iz Trbovelj i® FD Ljutomera. Z optimizmom lahko trdimo, da se bo število tekmovalcev v prihodnjem letu vsaj podvojilo, ker vi Uidi n ec Franc Krašovec bodo tudi druga društva pravilno doumela potrebo po organizaciji tekmovanj. Ugotoviti moramo, da v letošnjem letu ni bilo mnogo tekmovanj večjega formata, kot n. pr. etapnih voženj, voženj okoli Slovenije ali Pa prvenstev večjih mest. Kje moramo iskati vzrokov, da se ta tekmovanja niso izvedla? Krivdo nosijo pred-vsenj mestni fizlrulturn; odbori, okrajni odbori in kot poslednji društva sama. Mestni in okrajni odbori še da. nes nimajo kolesarskih referentov, v kolikor pa jih imajo, niso bil v tem letu dovolj iniciativni. Veliko moralno odgovornost nosijo tudi stari izkušeni strokovnjaki in nekdanji dirkači, ki bi danes lahko mnogo doprinesli naši novi, mladi kolesarski športni panogi če bi pristopili v naše vrste in pomagali pri organizaciji tega športa. Primanjkuje nam strokovnega kadra kot n. pr. sodniškega kadra, trenerjev in potrebnih rekvizitov. Ob splošnem pregledu razvoja kolesarstva po osvo-bojenju lahko trdimo, da je mala grupa iniciatorjev in funkcionarjev, ki je kolesarstvo v Sloveniji pričela organizirati, že prebrodila glavne tež-koče, vkljub abstinenci onih, ki bi lahko mnogo pripomogli k razvoju, pa se odtegujejo udejstvovanju in moida samo kritizirajo F. L. DRŽAVNI KOLESARSKI KOLEDAR ZA LETO 1918. Januar in februar vežbe na valjih. 2. do 11. IV. I mlcsarski kros po vsej državi. 11. do 18. IV. društvena prvenstva. 25. IV. mestna in okrajna cestna prvenstva. 9. V. republiška cestna prvenstva. 25. V. državno cestno prvenstvo Niš—Skoplje. ?>. VI. državno prvenstvo na dirkališču (Reka). Od 18. do 20. VI. balkanijada na Madžarskem. Od 1. do 15. VIII. olimpijske igre v Londonu. II do 31. VIII. dirka Budimpešta— Beograd. 12. IX. republiška gorska prvenstva. 19. IX. državno gorsko prvenstvo (Sarajevo, Trebevič). 26. IX. do 8. X. republiška vojuo-patrolna prvenstvena dirka. SLOVENSKI KOLESARSKI KOLEDAR ZA LETO 19-18. It. I. posvet kolesarjev v Ljubljani. V februarju sodniški tečaj. 2. do It. IV. društveni kolesarski kros. 11. do 18. IV. društvena kolesarska cestna prvenstva. 25. IV. mestna in okrajna cestna prvenstva. 31. IV. kros zmagovalcev v Ljubljani. 9. V. cestno prvenstvo Slovenije na Progi Celje—Ljubi jima—Celje. 16. V. tradicionalna krožna dirka v Podutiku pri Ljubljani. ^ prvenstvo Slovenije na dirkali-ščn v Ljubljani. 12. IX. gorsko prvenstvo Slovenije na Krimu. V. Jutranje sonce je obsijalo zarumenelo Listje starih veličastnih bukev. Jesenska narava je zasijala v prelestnih barvah, zelenje smrek se je prepletalo z rdečimi in rumenimi listi listnatih dreves. Lahen veter je zamolklo šumel skozi brezove veje, zanihal zrele storže na gostih smrekah, se lovil preko Strniše in pašnikov ter spremljal ozek potok na njegovi poti v daljavo. Po gozdni stezi se je zaslišalo zamolklo topotanje nog. Skupina mladih fantov v športnih oblekah je v hitrem tempu zavila okrog ovinka, tekla nekaj časa vzdolž potoka, ga prečkala preko lesenega mostu na katerem so nepritrjene deske glasno ropotale, ter se začenjala vzpenjati po položnem pobočju ob strnišču v gozd. Izginila je po kolovozu. ki je vodil med gosto drevje jesensko pobarvanega gozda ... Uirno diha jo je tekel France vštric Janeza, za vodnikom, ki je polagoma pospeševal tempo teka. Ti teki čez drn in strn so mu bili v posebno zadovoljstvo- Z zadovoljstvom je občutil enakomerno elastično napenjanje 'n Popuščanje mišic telesa in delovanje pljuč, ki so globoko vsrkavale sveži zrak. takšenle tek. to je nekaj. Drevesa bežijo mimo tebe. tla se spreminjajo ko preskakuješ kotanje, jarke in kamenje, sam ne veš, da tečeš. Brez misli uživaš hitrost in lastno zmogljivost, veter sijajno šumi okrog ušes. Škoda, da prej nisem nikoli tekal po domačih hostah. Sem precej zamudil. Misli mu je prekinil vodnik, ki se je obrnh in glasno zaklical: iStooj! ilodi počasi — leva, desna, vdih — leva, desna, izdih dihaj mirno globoko .. .« Fantje so se bližati samotnemu griču ob robu gozda. Ob Francetu je glasno sopihal Janez. Njemu >e bilo težje kot prijatelju, ki mu je bil tek čez drn in strn v zabavo. — Rojen tekač — je rekel vodnik ob neki priliki in to večkrat ponovil. 1'rancetu so bili teki skozi gozd vedno prekratki, včasih bi rad zdrvel naprej — pa ni smel. * France in Janez sta bila poklicana na trening državne reprezentance zaradi velike predstoječe mednarodne tekme v vseh smuških disciplinah. Na podlagi doseženih uspehov na državnem prvenstvu sta odpotovala že v zgodnji jeseni v Ljubljano, kjer so se zbrali najboljši smučarji iz vse države. Pridno so se pripravljali. večali vzdržljivost, delali so dolge pohode, telovadili na orodju, metali kroglo, disk, kopje, se poizkusili na kratkih progah plavali v zimskem bazenu. Marsikateri se je do tedaj samo smučal. Drugih športov ni poznal, niti ni vedel, da mu koristijo. France je bil v svojem elementu. Čeprav je že prej pridno treniral teke na dolgih smuških progah, je čutil, da zmore sedaj še več. da za smučarja ne koristi samo smučanje, ampak da pripomorejo tudi drugi športi smučarju do večjih uspehov in boljših rezultatov. Ce bi mu kdo poprej kdaj povedal. da boks koristi njemu kot dolgoprogašu. bi se mu smejal. Ko pa je po šolanju z usnjenimi rokavicami stal pred nasprotnikom in se boril z njim tri kola no tri minute, se je zavedal, da je boks šnort, ki zahteva celega moža, da je šport, ki zahteva velike prisotnosti duha. odločnosti, hitrosti in izdržljivosti. Samo cel mož je lahko odličen boksar in samo cel mož lahko zmaga v drugih športih. Kdor klone v drugem kolu boja med vrvmi, ne bo premagal nasprotnika. In kdor vrže puško v koruzo pri tridesetem, ne bo zmagal v teku na petdeset kilometrov. Boks je neposredna borba dveh mož. Zato tudi v največji meri in najhitreje pridobiva borec te lastnosti, ki so potrebne vsakemu športniku, če hoče doseči vrhunske uspehe. To je bilo Janezu jasno. In s Francetom sta sklenila, da si kupita boksarske rokavice. ~ Fant. noge dobiš pri boksu kot iz železa. Te pa mi vsi skupaj rabimo. Tri kola sem boksal, pa mi je bilo tako, kot da bj pretekel deset kilometrov tvojega čez drn in strn, — je godrnjal Janez. Praktičen pouk se je menjal s teoretičnim, dnevi so minevali, tekli so hitro kot v sanjah ... France se je obrnil od široko odprtega okna. Po snegu diši, je vzkliknil. Tone. katerega pa smo danes? Petindvajsetega? Saj bo kmalu december, novo leto — čez pet dni pa na Pokljuko! Megla je zavijala Ljubljano že nekaj dni v gost. mehak, neprozoren plašč. Ponoči se je dvignila in nizki težki oblaki so viseli nad mokro jesensko pokrajino. Drevje je že zdavnaj izgubilo listje. Gole in navidez mrtve so štrlele veje proti nizkim oblakom. Gozd je sameval, pripravljal se ie na globoko zimsko spanje. Tekmovalci so trenirali. Težko so čakali trenutka, ko bodo šli v hribe, na sneg. Vsi so bili enodušni s Francetovo izjavo — tako dobro se še nisem nikdar počutil, »tale subj trening« nam več pomaga kot si mislimo- Končno je prišel dan odhoda. No-voopremljena družina smučarjev se je delila na tri dele. Junaki skakalnic v Planico, fantje, ki so ljubili blazno naglico strmih smukov in težkih slalomov na idealna pobočja Črnega vrha. tekači pa na Pokljuko. Začeli so se dnevi treninga na snegu. France je šele sedaj spoznal koliko mu manjka. Koliko se mora še naučiti, da zna malo, prav malo. Janez je šel na Črni vrh. France ga ni preveč pogrešal. Fantje so živeli med sabo kot velika družina in udomačil se je že v Ljubljani takoj od začetka. Dnevi so minevali. Fantom so bili prekratki trdo so delali. France se je naučil mazati smuči, izpopolnil je tehniko teka. spoznaval je vse vrste snega. Vodnik, star izkušen mednarodni tekmovalec je vpeljava! tekmovalce v skrivnosti smuči, snega in teka. Približevale so se prve izbirne tekme. Po končanih tekmah ie bila tretjina fantov izločena. France je ostal. Druga tekma, — ostala ie le še reprezentanca. med njimi France. Težke so bile preizkušnje njihove zmog-Hivosti. Drugič je imel France smo- lo. Zlomil je smučko, moral je odstopiti. Vendar njegova bojazen, da ne bo mogel z reprezentanco, ni bila utemeljena. Na podlagi odličnega časa, ki ga je dosege! na prvih dveh tretjinah proge, je bil sprejet med tekmovalce. Vlak je sopihal proti Zagrebu. Iskre so švigale mimo oken in se izgubljale v temi- Kolesa so ropotala večno se ponavljajočo pesem, kj je za kratek čas prenehala le tu in tam na večjih postajah. Skozi okno spal- nega voza je zrl France v noč. zunaj je divjal snežni metež. Kot na filmskem platnu so se v njegovih mislih razvijali dogodki. Trening na Po,kiju. ki, izbirne tekme, snidenje z Jano zom in tovariši v Ljubljani, nagovori pred odhodom, nova oprema — s pogledom je pobožal lahke smuči, ki jih je prislonil v kot. — Kaj pa premišljuješ? — je zagodrnjal Janez, ne da bi ga pogledal. Udobno se je vlegel na posteljo in pri svitu električne svetilke prebiral knji go. — Kaj premišljujem? Nič, je zamrmral France in se znova zazrl v temo za oknom. — Veš kaj, Janez! se je po nekaj trenutkih sunkovito obrnil k ležečemu. — Poslušaj, ali že veš, kaj sem se zaobljubil lansko leto. Bilo ]e ravno pred letom. Alj misliš da bo šlo. Kaj pa če •.. — — Kaj pa ti je? Zakaj pa ne bi što? Jasno, da mora iti. Spat pojdi, pa mir daj! Ne premišljuj več. to ni dobro. Dosedaj si imel vedno trdo glavo. Danes pa naenkrat sam ne verjameš tega, kar si si zabil vanjo. In obrnil se je h knjigi, očividno ga je silno zanimala. — Hudiča, pusti tole tu! France je planil k Janezu in mu strgal knjigo iz rok. — Spat naj grem. spat. ko pa vidiš, da ne morem. Janez je začudeno gledal prijate^ Ija. — Ne razburjaj se France, pa knjigo mi pusti. Ti pa pojdi spat. Cisto resno mislim. Pa ja nimaš takih živcev ko.! kakšna stara baba, ki pade v omedlevico, če se kdo vreže v prst. Beži, beži! Janez je mirno začel listati po knjigi. potem ko jo je privlekel iz kota. kamor jo je zalučal France- — Stara baba. stara baba! je godrnjal France, sem pa res kot stara baba. In čez ramo se je ozrl na Janeza. Vrata oddelka so se hrupno odprla. >Ti France, da vidiš!« Večno nasmejani Tomo, odličen skakalec, je tlesknil Francetu s prsti pod nosom. — Kai bi videl? — je vprašal France. — Duš! Kaj? se je obrnil k tovarišu. ki je modro kimal. — Tule zraven, v drugem razredu sedi punčka! In Tone je pobožno zavil oči proti nebu. Rečem ti kot. kot, — Prima! Kar za zaljubiti se je. Skrivnostno se ie dvignil k Francoto-vemu ušesu. Poslušaj, sama je v oddelku. Tj si fudj večno zaljubljen, se je nasmejal France. Ne greš mimo krila, ne da bi se ozrl za njim. In majal je z glavo kot profesor, ki opominja svojega dijačka. kateri mu ni napravil domače naloge- — Greš zraven? Jaz grem tja, je zopet začel Tone. — Nikamor ne greš. Spat boš šel. Dolga pot nas čaka! se je oglasil Janez. — Kam? Spat? Ogorčeno ga je Tone pogledal. Potem pa je povesil glavo. — Da. saj imaš prav. Jure mi je že tudi rekel, da naj se zgubim v posteljo. In žalostno je pogleda Franceta, ki se je na tihem muzal, med tem ko se je Tone obrnil in se preril skozi vrata, da bi odšel za Piudijem v svoi oddelek. Toda ni mu dalo miru. Se enkrat je odrinil vrata in dejal, medtem, ko so se mu oči veselo zasmejale: — France, rečem ti — punčka! Boš videl jutri! Toda zjutraj, ko so izstopili v Beogradu, je najbrž že pozabil na deklico, ki mu je prejšnji večer v vlaku vžgala srce ... Odissnki iz teorije treninga Zanimivosti o urjenju in življenju a velikih športnikov m V lahki atletiki imamo povsem zanesljiva sredstva, s katerimi moremo ugotoviti, kdo je najhitrejši tekač, kdo najboljši skakalce, kdo najuspešnejši metalec. Presoja v drsanju na primer je relativna, ker ocenjujejo lepoto izvedbe po točkah; v lahki atletiki ocenjujejo samo storitve in to s povsem zanesljivimi merili: s kronometri. centimetri in kilogrami. 'V naravi vsakega- človeka živi stremljenje p0 moči in hitrosti, po spretnosti in vztrajnosti; tu gre .za odtenek zdravega pranagona po samoobrambi. Stremljenje po fizižni storilnosti, stremljenje po fizični uspešnosti je pristno, čeprav ni pri vseh enako razvito. Vendar se vsakdo navdušuje nad izrednimi uspehi, kd jih dosegajo atleti svetovnega slovesa. Kadar beremo poročila o maratonskih tekačih, ki z lahkoto tečejo od LjuMjaTie do Bleda, kadar slišimo o skakalcih, ki so' sposobni preskočiti dva metra visoke zapreke, se vzbudi v človeku težnja po tistem zdravju in po tisti storilnosti, ki so jo že naš; predniki zapravili z nespametnim in nepri rodnim načinom življenja, POZNAJO SE POSLEDICE NEVEDNOSTI Človeštvu naše dobe se poznajo stoletja slabo urejenega življenja, poznajo se posledice pogostega vojskovanja, poznajo se posledice pomanjkanja vseh vrst in končno, poznajo se .posledice presenetljive nevednosti. Saj so bili v teku stoletij tako redki, ki so živeli po načelih higiene, ki so se okoriščali z dobrinami sonca, zraka in vode; tako redki, ki so polagali pažnjo na pravilno prehrano, ki so skrbeli za pravilno telesno vzgojo otrok in samega sebe. Tako imenovani višji sloji so jadrilj v degeneracijo zaradi preobilja v uživanju, osnovne ljudske množice pa so propadale zaradi pomanjkanja in ne. vednosti. Zato smo dandanes tem bolj veseli, če slišimo o človeku, da je sposoben preteči 100 m v desetih sekundah ali o človeku, ki je v skakanju enakovreden najspretnejši divjačini. Dvakrat v življenju sem imel srečo, da sem gledal zbrane svetovne prvake vseh peterih kontinentov, kako so se borili za olimpijska prvenstva. To je bilo 1. 1928 v Amsterdamu in 1. 1936 v Berlinu. Veliko sem se pogovarjal z atleti in precej literature sem si nabral o načinu njihovega življenja in treninga. Toda vse to ]e premalo. — Uspehi v športu namreč niso odvisni od življenja in treninga posameznika. temveč v veliki meri tudi od podedovanih lastnosti. Rod, ki se mu poznajo stoletja pomanjkanja, izkoriščanja in tragične nespameti v stvareh načina življenja, bo moral preživeti spet stoletja regeneracije, stoletja obnove, da bo spet povsem zdrav, sposoben in zmogljiv. Iz povedanega sledi, da za atlete ni edino važno vprašanje treninga samega, temveč tudi vprašanje kvalitete rodu. vprašanje podedovanih psihofi-zičniib lastnosti. Ker pa vemo, da moremo vplivati samo na sedanjost in bodočnost — in ker pravimo: enkrat je treba začeti! — ne bo odveč, če se bomo podrobneje seznanili z nekaterimi posebnostmi ;z življenja in vadbe atletov svetovnega slovesa. IZ ŽIVLJENJA VELIKIH ŠPORTNIKOV Oglejmo si najprej Jeese Owensa, silovitega črnca, ki velja za najhitrejšega človeka na svetu. Pri zadnjih olimpijskih igrah je namreč zmagal v teku na 100 in 200 m ter tudi v skakanju v daljino. Owens pravi sam o sebi, da m'bil še nikoli bolan. Tudi njegovi svojci ne pozna-jk> in niso poznali bolezni. Chvens je veliko tekel že kot otrok in tudi pozneje pravi, da mu je bilo neprijetno, ko je moral hoditi; vsa pota bi bil dolgo vrsto znamenitih pisateljev, rad opravil vedno samo s tekom. — CKvens čuti. da je hoja nepriročna in tudi čuti, da je posedanje po šolskih klopeh in po pisarnah neprirodno. Njegov korak Je lahkoten; ko ga gledaš imaš občutek, da sploh nima teže. In vendar je visok malome 180 cm in je tudi razmeroma močan. — Njegove oči so žive, naravnost ognjevite in spominjajo na oči panterja. Owens nj še nikoli kadil in tudi ne pije alkoholnih pijač. V dobi, ko je bil na višku svoje moči, je treniral . po petkrat tedensko, posvečal pa je tudi veliko pozornost počitku. V tem pogledu je bil podoben slavnemu Pavlu Nurmiju. NURMI JE TEKEL Z URO V ROKI Nurmi je bil po svoje pameten človek. Nurmj si je omislil povsem svoj način treninga. Bil pa je njegov način treninga tako uspešen, da je porušil kar vse rekorde od 1500 m do enournega teka. Približno sliko o njegovi zmogljivosti boste dobili, če omenim, da je tretekel v eni uri skoraj 20 km daleč ali točno 19.210 metrov. Nurmi je proučeval najracionalnejši način človeškega koraka, privzgojil pa si je tudi najracionalnejši tempo. Zato je tekel vselej z uro v roki in je vedno kontroliral tempo. V tem je bil že tako izurjen, da je vselej čutil, če t©če v tempu 17 ali 19 sekund na 100 metrov. Ce bi sodnikom odpovedale štoparice, bi bjjl Nurmi sposoben, da do sekunde natančno pove čas, ki ga je bil dosegel. Toda Nurmi nj bil samo mojster pravilnega treninga; bil je tudi mojster poči,tka. Bil je eden redkih, ki je povsem proučil vprašanje sprostitve in obnove fizičnih sil. Pri tem je prišel do preprostih zaključkov, ki so znani tudi naši ljudski modrosti: »Spanec je boljši ko žganec«. Cenil je zlasti spanje pred polnočjo in je zato vselej poskrbel, da ie hodil s svojimi atleti čimbolj zgodaj spat. 0 mnogih atletih je znano, da ne cenijo umetnih zdravil, pač pa le naravna. Tako beremo o finskih tekačih, da imajo navado popiti zvečer skodelico mleka z medom. Trdijo, da sta mleko in med zdravo uspavalno sredstvo, ki pospešujeta globoko spanje. Nekateri imajo spet navado, da se zvečer pred spanjem okopajo in da plavajo približno sto metrov. Trdijo, da je lahkotno plavanje pol ure pred spanjem v interesu sladkega spanja — o spanju samem pa trdijo, da je izrednega pomena za trening. NEMOGOČE JE VARATI NARAVO V novejšem času beremo o umetnih dražilih ali poživilih, ki preprečujejo utrujenost. Delno gre za doping«, kakor na primer za »pervi-tin«, delno pa tudi za neškodljiva sredstva v obliki želatin, fosfatov in drugih spojin. Vendar se zdi, da je nemogoče narav© varati, da je nespametno mobilizirati v športu tud; poslednje, za življenje važne rezerve, in zalogo vsi sloviti trenerji in športni zdravniki mišljenja, da se dopin-gi ne bodo obnesli. Pač pa je opažali, da posvečajo veliko skrb zdravi prehrani atletov- Ni namreč vseeno kaj atlet uživa za časa treninga in kaj v dobi tekmovanja. Vsi strokovnjaki so si edini v tein, da atleti ne smejo niti kaditi, niti piti alkoholnih pijač ali drugih strupenih poživil. Na drugi strani pa so si vsi ©dinj v tem, da priporočajo atletom mleko in mlečne proizvode. Indijski tekmovalci popdpejo dnevno po 2 1 mleka, finski atleti pa liter in pol, švedski pa použijejo nenavadno velike količine surovega masla. —• Svinjsko meso skoraj vsi odklanjajo, večina jih odklanja tudi konzerve, pač^pa priporočajo govedino, polti ra že na jetra, surove paradižnike, sadne sokove kot pijačo, suhe slive na tešče in podobno. Toliko o nekaterih zanimivostih iz življenja uspešnih atletov. Najprej smo ugotovili, da ne more vsakdo postavljati svetovnih rekordov, da je to odvisno tudi od podedovanih lastnosti. Dalje smo spoznali, da je velikega pomena za športne uspehe zdrav način življenja in prehran©. Uspehi niso odvisni samo od smotrnega treninga, temveč v enaki meri od pametnega in discipliniranega načina življenja, ali na kratko pove. dano: od življenja, ki jejv skladu S prirodnostjo. v skladu z načeli higiene. In prav v tem se mi zdi najvišja naloga fizkidture: da proučuje zdrav način vsakdanjega življenja in da propagira vse tisto, kar j® ljudskemu zdravju v prid ter pobija vse razvade jn napake, ki so ljudskemu zdravju v škodo. D. U. Šigo: Telovadnica V trg Mecesen je prišel znan fiz-kulturnik. Takoj se je lotil ustanavljanja fizkulturnega ativa. Tržani so. pokazali dobro voljo, posebno mladina, no in tako so se hitro zbrali, izvolili odbor — Tone. naš fizkultur-nik, je postal predsednik — in vse se je razvijalo v najlepšem redu. Pa so se takoj pokazale težkoče. Tone je šel na krajevno sodišče: »Tovariši, kaj poseduje fizkulturna organizacija pri nas?« »Fizkulturna organizacija? Nič!« »Kaj pa so imele bivše športne A CAjSIUp BUpCAO[3l Ut OitjBZIUPP.IO tem trgu?« »Aha, telovadna društva? Samo moment, momentrl. momentrl« — Uradnik je šel v sosedno sobico in začel brskati po arhivu. Brskal je in brskal ter končno potegnil debelo mapo iz črnega na beli dan. »Torej.. . Aha, tu imamo. Dom. telovadišče s pritiklinami, parcela za gradnjo doma itd. Torej to so imeli — sedaj pa ima krajevni odbor.« Tone je šel na krajevni odbor. Poslali so ga na gospodarski odsek in tam je zvedel to-le: »Telovadnico uporabljajo naše prosvetne nstanove!« »Kdo?« je hotel Tone vedeti. »Kdo? Pevsko društvo ima tam svoje vaje vsak torek in petek, gasilci vsak ponedeljek in četrtek, združenje mesarjev vadi že okrog 10 mesecev za svojo igro. enodejanko »Ti in jaz«. Vaje imajo vsak teden dvakrat. v sredo in soboto. Potem, pa množični sestanki so tam, brate. Telovadnica je zasedena — in razen tega... saj ima tudi fizkultura svoje ure...« »Res? se je Tone razveselil. »Kaj pa?« »Vrag si ga vedi. Plesne vaje so najbrž. Muzika je. Bodo že menda, jaz še nisem bil tam ...« »A tako? Pa poslušaj tovariš, saj imajo vse te ustanove svoje prostore. Gasilci gasilski dom. pevski zbor kulturno prosvetni dom ravno tako združenje mesarjev.« »Da, res! Ampak poskusi pri njih. Oni imajo starejše pravice.« In Tone se je napotil k vodji pevskega zbora. Našel ga je pri prepisovanju not. »Zdravo, tovariš! Si ti vodja pevskega zbora?« »Da, to sem jaz. Kdo pa?« In zataknil si je svinijnik za uho. »Vaš pevski zbor ima v telovadnici svoje pevske čaje« je Tone šel naravnost k cilju. »Da, imamo, seveda, pa?« »Telovadnico rabijo iizkultumikl, ali ne bi šel. pevski zbor v prosvetni dom?« »Nemogoče!« »He, zakaj nemogoče?« Tone ni odnehal. »Poslušaj, tovariš.« Pevovodja je prijel Toneta za gumb na suknji. »Si bil kdaj pevec? Znaš peti? Veš, kaj je akustika?« »Vem,« je Tone odgovoril. »No, torej! V Prosvetnem domu je akustika zanič. Popolnoma zanič. V telovadnici pa je odlična- Krasna, razumeš!« In tlesknil je s prsti Tone* tu pod nosom. »Zato ostanemo mi tam in basta. Imamo starejšo pravico kot vi. Če pa hočeš, pojdi na krajevni odbor, ti bodo tam povedali.« Tone je šel h gasilcem. Pa ni nič opravil kot pri vodji pevskega zbora,-»Kaj misliš. Gasilski dom je preveč od rok. Nemogoče! In razen tega... pojdi na krajevni odbor ...« Po dveh neuspelih poskusih se je odpravil Tone k predsedenku združenja mesarjev. Dobil ga je v mesariji, razsekaval je tele. Po nekaj minutah je priletel ven, pa ne bratci tako. kot gremo navadni ljudje, po nogah — o ne! Tako kot ste kdaj videli skakati ljudi poleti z glavo naprej, v vodo? Tako nekako je pri frca j Tone skozi vrata, samo. da ni skočil v bazen, temveč v mlako pred mesarijo. Za njim pa se je culo grozno godrnjanje. »Ven nas meče, he! Kdo pa je bdi prej notri, vi ali mi? He! Pa še grozi! Pravi, da je uredba tu. Naj mi jo pokaže — uredbo!« In velikanski mož z belim predpasnikom in debelim trebuhom je zaloputnil vrata za nesrečnim Tonetom. Tone pa je mislil bridke misli. Vsi so ga poslali na krajevni odbor: Tam je že bil. In rekli so um: »Brate, zmeni se s pevskim zboronij gasilci in mesarji. Ce hočejo, zakaj pa ne?« Ljubljana, 21. dec. Z današnjo tekmo mod Rudarjem n Poletom je zaključen jesenski del nogometnega prvenstva Slovenije v I. skupini. Zadnje tekme niso mogle prav nič vplivati na vrli tabele jesenskega prvenstva in se. je vodita borba samo za mesta v sredini, ki so se Uidi precej menjala. Presenečenje tega zaključnega dela predstavljajo predvsem trije visoki porazi trboveljskega Rudarja, ki je bil še pred nekaj tedni favorit za eno gornjih Tudi » I. s - up ni e telemovatne saki učetao mest v tabeli, pa si je s temi porazi precej pokopal izgl&de za uspešen zaključek tekmovanja. Tabela prvenstva izgleda ob zaključku takole: Garniz. Lj. 7 7 0 0 30:10 14 Kladivar 7 4 1 2 24:13 9 Nafta 7 4 1 2 Ki: 9 9 Polet 7 8 1 3 13:11 7 Železničar 7 2 2 3 10:11 6 Rudar 7 2 1 4 6:17 5 Triglav 7 2 0 5 5:24 4 Krim 7 1 0 6 6:15 2 Polet: Rudar 4si (1:®) Polet: Plaznik, Hercmanski, Strnad, Hren, Jušikovič, Uajninger, Bizjak, Gajšek. Vitek, Krcndercvski, Toplak. Rudar: Novak. Dolinšek, Černe. Hribar, Vodišek, Pole, Sore. Butkovec, Koncilija, Koritnik. Princ. Tekma se je končala z zmago Poleta 4:1 (1:0), vendar pa je ta rezultat previsoko izražen in bi poteku igre bolj odgovarjal neodločen rezultat, saj je imel tudi Rudar mnogo prilik, ki pa jih ni znal izkoristiti. Igra je bila sicer ostra, vendar pa vseskozi fabr ler ni prišlo nili do najmanjšega bnci-denia. Celic, 21, dec. Tukaj je bila odigrana danes poslednja nogometna tekma za prvenstvo v prvi skupini nogometnega prvenstva Slovenije. Kakor znano, je bila prva tekma, ki se je igrala v Trbovljah in na kateri je prišlo do neredov, razveljavljena ter tekma po- novno odigrana v Celju.. Celjani pa o tem niso biti obveščeni in zato niso pripravili igrišča. Igralci Poleta so ga morali šele sami urediti, da se je tekma sploh lahko vršila. Zaradi defekta na avtomobilu so tudi Trboveljčani prišli s četrturno zamudo. Moštvi sta nastopili v naslednji postavi: Sodil je tekmo Gvardjančič iz Ljubljane. Naqboljši igralec Poleta je bil Gajšek, pri Rudarju pa Butkovec. Rudar je pogrešil, ko ga je jz napada premestil v obrambo. Tekmi je prisostvovalo le okrog 800 ljudi, ekr Celjani za tekmo sploh niso vedeli. uiiiiiHimMiiitMiii>iiii(i!MiiiiiiiiiiiiuiiiiifMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii>iiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiM» •■uiiimii ....................... iHuiiii«HiiiininHiuiiiMiiiiiiiniiiniiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHiiiiniHiiiimiiiimi»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiii>' 'jiv naenkrat, temveč prihaja v večiih odnosno manjših količinah iz tvo”-;Tc, v kolikor je pač izgotovljen. V na?: republiki razpolaga z celotnim kontingentom fizkulturnega materiala Komite za fizkulturo pri vladi LRS (IManski oddelek), ki dodeljuje večino kontingenta FZS v nadaljnjo razdelitev društvom. Komite sam pa oskrbuje z materialom direktno le šolo za fizkulturo in učitelje fizkulture. Ves racionirani fizkulturni material se ho v bodoče razdeljeval le na gornji način, ker so vsi upravičenci vezani javiti svoje potrebe le preko svojih društev, ki razmere in upravičenost zahtev svojega članstva najbolj poznajo. Društva pa so dolžna javiti skupne potrebe OFO odnosno MFO. le-ti pa fizkulturni zvezi Slovenije, ki bo izvršila razdelitev po količini razpoložljivega materiala in delavnosti društev. Prednost pri razdeljevanju materiala bodo imela društva, ki so izvedla vse prireditve. ki so izvedbo pravilno in pravočasno javila svojim nadrejenim organom in ki so poravnala svoje finančne obveznosti do FZS. Dodeljeni material Im možno dvigniti na posebne nakaznice, izdane od FZS pri Fizkulturnem mngacinu v Ljubljani, odn. podružnici v Mariboru in Celju. Okrajni FO in MFO ter društva so dolžna kot organizacije, ki imajo najboljši pregled nad svojim članstvom, skrbeti, da prejmejo opremo predvsem fizkulturniki-tekmovalci in pa tisti, ki s svojim delom v društvu to zaslužijo. Dolžnost tekmovalcev, kakor tudi vseh ostalih članov društev, pa je, da prijavljajo svoje zahteve le v stvarni potrebi in z zavestjo, da z neupravičenimi zahtevki oškodujejo svojega tovariša. ki opremo morda bolj nujno potrebuje. Vloge posameznikov za dobavo ra-cionirane opreme, naslovljene bodisi na Komite za fizkulturo bodisi na Fiz-kulturno zvezo ali Fizkulturni magazin, so brezpredmetne in se v bodoče ne bodo niti upoštevale niti reševale. Komite za fizkulturo VLRS kakor tudi FZS bo razdeljevanje opreme na terenu skrbno nadzorovala ter za vsako nepravilnost pozvala prizadeto na odgovor. Kom. za fizkulturo, IManski oddelek Ljudska mladina Jugoslavije bo zgradila leta 1948 75® tipiziranih igrišč Med obvezami, ki jih je ljudska mladina prevzela z izgradnjo in obnovo naše dimovine, je prevzela tudi obvezo, da bo v letu 1948 zgradila v vseh krajih države 750 tipiziranih športnih ig.išč. Vsi ti športni objekti bodo zgrajeni z lokalnimi sredstvi n prostovoljnim delom osnovnih organizacij Ljudske mladine. Predvidena je graduia dveh tipov igrišč. Tip »Najmanjšega vaškega igrišča« bo zavzemal prostor 250x130 m, na katerem bo nogometno igrišče, krožna lahkoatletska steza, jame za skoke v daljino in višino, prostor za met kamna z ramena, prostor 20 x 20 m za vaje na orodjih, in eno igrišče za odbojko. Vaški fizkulturni Državni rekordi Moški: 100 m: 10,7 Kovačič Alfonz — (Primorje) 1936, 200 m: 22,3 Sabolovič Zvonko — (Partizan) 1947, 400 m: 49,4 Sabolovič Zvonko — (Partizan) 1947, 800 m: 1:55,0 ... 1939, 1.500 m: 3:58:6 Stefanovič Djor-dje (Partizan) 1947, 5.000 m: 15:07,4 Stefanovič Djor-dje (Partizan) 1947, lO.OOCm: 31:45,4 Stefanovič Djor-dje (Partizan) 1947, 110 m ovire: 15,0 Hanžekovič Boris (Concordia) 1938, 400 m ovire: 54,7 ... 1936, 4X100 m: 43,0 Reprezentanca Jugoslavije 1939, 4X400m: 3:22,6 Reprezentanca Jugoslavije (Račič, Jankovič, Milo-ševski, Sabolovič) 1947, 800 X400 X 200X100 : 3:22,2 Reprezentanca Jugoslavije (Djurič, 'abolovič, Račič, A. Stefanovič) 947, 100 X 203 X 300 X 400:: 2:02,0 Partizan (Stefanovič, Lenart, Račič, Sabolovič, t947 Skok v višino: 1,89 Vukovič Pe-tar (Partizan) 1947, Skok v daljino: 7,32 Urbič Marjan (Mladost) 1946, Troskok: 14,35 Vučevič Nikola (Vojvvdina) t938. Skok ob palici: 3,80 Lenart Ste-van (Partizan) 1947, Met krogle: 15,01..,. 1936, Met deska: 49,74 Žerjal Danilo (Partizan) 1947, Met kopja: 66,22 Vujačič Mirko (Partizan) 1947, Met bombe: 77,46 Vujačič Mirko (Partizan) 1947, Met kladiva: 56,24 Gubijan Ivau (Partizan) (947. Ženske: 60 m: 8.0 Butia Abna (Kladivar) 1947, 100 m: 12.8 Butia Abna (Kladivar) 1947, 200 m: 26.8 Butia Abna (Kladivar) 1947, 800 m: 2.27.3 Canadi Jelena (Spar-tak) 1947, 80 m ovire: 12.7 Madjar Jelena (Spartak) 1947, 4X60 m: 32.0 Kladivar (Posinek, Deržek, Rehar, Butia) 1947, 4X100 m: 51.6 Reprezentanca Jugoslavije (Varmuža, Rehar, Butia. Sen tj ure) 1947, Skok v višino: 1.50 Stefanini— Tučan Zulejka (Hašk) 1933, Skok v daljino: 5.47 Koledin Spomenka (Sloga) 1947, Met krogle: 12.38 Radosavljevič (Buduenost, Valjevo) 1947, Met kopja: 38.06 Deržek Slava (Kladivar) 1947, Met diska: 37:25 Neferovič Vera (Hašk) 1938, C \ I m^W7wm aktivi z okoli 100 člani bodo (ako igrišče lahko zgradili v 2 mesecih. Ttp večjega športnega igrišča z nepokritimi tribunami za 1500 gledalcev bodo gradili v manjših mestih. Na prostoru 230 x 170 m bo poleg igrišča za nogomet urejeno tudi vse za skoke, lahkoatletsko tekal«šče, prostor za telovadbo, tri igrišča za odbojko in dve za košarko. Poleg igrišča pa se predvideva tudi izgradnja bazena za plavanje. V ljudski reoubliki Bosn'i in Hercegovini v večjih industrijskih mestih bo zgrajen tudi trotii tip športnih igrišč, ki se bo razlikoval od teh igrišč po tem, da bo imel tribune za večje število gledalcev. Sabolovič, rekorder na 200 in 400 m gifstska športna sezona je že v polnem teku V centralnem delu Sovjetske zveze je že zima. Milijoni sovjetskih fizkul-turni'kov-smličarjev, drsalcev, hokejistov — se pripravlja za zimsko športno sezono. Kakšni so izgledi za to sezono? Množične športne manifestacije v parkih, na stadionih in fizkulturnib igriščih so značilne za začetek sezone. V vsej sovjetski zemlji bo organizirana nedelja drsalnega športa. V Moskvj bo na primer na ta dan množično ljudsko veselje Moskovčanov v centralnem parku kulture in odmora »Maksim Gorkič. Največji moskovski park bo preurejen v ogromno blestečo dvorano iz ledu, kjer bo praznik mladosti in veselja. V velikem parku poleg Moskve—Sokol n ild bo tekmovanje smučarjev. Čim bo nastopil stalni mraz, bodo prišli na drsališča najboljši sovjetski hokejisti, ki se bodo borili za naslov prvaka ZSSR. V Moskvi bo tekmovanje drsalcev štirih mest — Leningrada, Gorkega. Sverdlovska in Moskve. Največje letošnje zimsko tekmovanje bo šparlakijada Ruske Federacije, ki bo združila nove športne moči. Težko je že sedaj določiti šievilo udeležencev na tej špartakijadi, toda izgleda, da bo sodelovalo okoli 1.500.000 ljudi. Med najzanimivejša tekmovanja te sezone moramo uvrstiti tradicijonalni sindikalno - komsomolski smučarski kros, tekmovanje najboljših drsalcev za pokal v čast Sergeja Kirova in množična tradicijonalna smuška tekmovanja kmečke mladine. Športni koledar predvideva, da bodo v toku te sezone še specialna tekmovanja za dijake in študente (v času šolskih počitnic), za smučarje tovarniških klubov in športnike oboroženih sil Sovjetske zveze. Poleg tega bo vsak športni klub priredil tudi tekmovanje za svoje fizkulturnike Vse do sedaj so bila v ZSSR le tekmovanja iz ruskega hokeja. Lani so igrali v Sovjetski zvezi že prve tekme v kanadskem hokeju. Sovjetska moštva so se hitro naučila novih pravil. Letos bo že odigrano prvenstvo ZSSR v kanadskem hokeju. V športnih klubih Moskve. Leningrada. Sverdlovska. Kijeva. Minska in drugih velikih mest, kot v vaseh Sovjetske zveze se končujejo ali pa so že končane priprave za zimsko sezono. Športniki vadijo pod nadzorstvom preizkušenih trenerjev, da bodo v zimski sezoni 1947/1948 dosegli nove ningraiski Zenit (športna organiza-uspehe. cija sindikatov delavcev vojne indu- Med prvaki in rekorderji Sovjetske strije). zveze v raznih panogah zimskih Spor. Takoj po končani vojni so se znova S pričele tekme za nogometno prvenstvo ZSSR. Dvanajst najboljših moštev se je borilo za častni naslov najboljšega nogometnega moštva 1945. Več kot 5 milijonov gledalcev je prisoslvovalo na 432 tekmah teh nogometnih ekip. .Prvenstvo si je priboril moskovski Dinamo. Istočasno pa so se vršile tekme za kup VCSPS med tovarniškimi nogometnimi moštvi. Zmagalo je moštvo delavcev avtomobilskih tvornic »Stalin«. ki spada v sestavo športnega društva Torpeda. Poleg tega ie bilo tudj prvenstvo druge skupine in tekme za kup ZSSR mladinskih moštev. Mladinski kup so osvojili Moskovčani. Konstantin Kudrjavcev že vestno trenira za prihodnjo sezono tov je veliko število nadarjenih športnikov. Med nji mi je svetovna rekorderka Tatjana Karelina. ki je dosegla velik uspeh na drsališčih Norveške, kjer je dosegla dva nova svetovna rekorda v drsanju na 1500 in 5000 m. Vse do pretekle sezone so držale svetovne rekorde Norvežanke. med njimi je bila najboljša Nilsonova. Odlične uspehe je dosegla v pretekli sezoni absolutna prvakinja ZSSR v drsanju Marija Tsakova. Zmagala je na 6 glavnih tekmah, postala prvak ZSSR in s tem tretjič zaporedoma izvojevala naslov absolutne prvakinje ZSSR. Med najboljše drsalce spadajo še Ani-kanova. Kudrjavcev. Prošin, najboljši smučarji pa so: Matjušenkova. Sroir. n-ova. Plotnikov in Bolotov. Sezona vsezveznega tekmovanja v ZSSR bo zjičela prve dni januarja, končana pa bo v aprilu 1948 s tra-dicijonalnim »Praznikom Severac v Murmansku, letošnja sezona bo polna zanimivih dvobojev, borb in tekmovanj stolisočev mladih športnikov I. Nikiforov Hng&met naiprillubifesiepa Igra Med mnogoštevilnimi in raznovrstnimi športnimi panogami, ki jih goje v Sovjetski zvezi, zavzemajo prva mesta nogomet, smučanje, lahka atletika in telovadba. V vsej Sovjetski zvezi nj mesta, kjer ne bi igrali nogometa. Pred vojno je v borbah za kup ZSSR sodelovalo več kot 2000 moštev. Vsaka oblast, vsaka republika je imela svoja predtekmovanja in svoja prvenstva. Vsi sloji prebivalstva pa z zanimanjem spremljajo tok svoj*‘ga in zveznega prvenstva. Kako veliko za. nimsnje vlada ta zvezno prvenstvo, nam govore številke. Prvenstvenim tekmam je prisostvovalo 5,000.000 gledalcev, če pa tem še prištejemo CDKA, sindikalna društva Torpedo. Zenit in tbiiiski Dinamo. Med vojno se nogometna prvenstva niso vršila, vendar nogometno življenje po mestih ni popolnoma zastalo, čeprav so mnogi nogometaši odšli na fronto ali pa so bili evakuirani v ozadje. Kljub težki zimi 4912. so nogometaši v Leningradu odigrali nekaj prijateljskih tekem. Ker moštva niso bila v dovolini kon-diciii. so morali igrati polčase po 45 minut. V dneh domovinske vojne se je z velikim poletom igralo nogometno prvenstvo Moskve. To prvenstvo je zamenjalo predvojno prvenstvo ZSSR in se je zato tudi imenovalo »ma- Na severu trenirajo že smučarji, na jugu pa postavljajo lahkoalleti nove rekorde Lahkoatleaska sezona je že povsod zaključena. Na severu Sovjetske zveze je že ostra zima in najboljši smučarji in drsalci se pripravljajo za svoja prvenstva. Na jugu ZSSR ob Črnem morju pa vlada še vedno toplo in sončno vreme, ki omogoča, da so bkoatleti podaljšali svojo sezono m prirejajo še vedno tekmovanja. Pred kratkim je postavil moskov-čau Jurij Rušanov najboljši rezultat v sezoni v skoku v višino. Skočil je lf2 cm. Na lahkoatletskem tekmovanja v Bakuju je dosegel Nikolaj Morin nov juniorski rekord v metu kladiva z rezultatom 55.21 m. S tem je skoro za stili metre popravil stari rekord. V Tbilisu je na mestnem prvenstvu postavi! odlični rezultat Levan Sa-nadze v teku ,ia 100 m z rezultatom 10,7. Elena Gokel; je izenačila svoj vsegruzinski rekord na isti progi v času 12,4. Najboljši reznltat je postavil v Taškentu Ali Isajev v metu diska. 2e v prvem metu je Isajev dosegel daljino 49,80 m. S tem je postavil najboljši rezultat letošnje sezone, ki je za 39 cm boljši od rezultata, ki ga je postavil na prvenstvu ZSSR Hetno I p p. Napredek iizkulture v kalingrajski oblasti Fred dvema letoma je bil del ozem Ija bivše Vzhodne Prusije priključen Sovjetski zvezi- Na tem ozemlju ie bila ustanovljena Kalingrajska oblast. ki spada danes v sestavo Ruske SFSR. Danes v It, republiki obnavljajo gospodarstvo, ki so ga uničili Nemci, obenem pa se znova raz« j« fizkultura in šport. Se pred letom dni ni Pilo v Kalin grajski oblasti nobenega fizkulturne- ga kolektiva, dane.-, pa jih je že oko h 400. V teh kolektivih je združeno preko 10.000 mladincev in mladink. V zelo kratkem času so obnovili 12 športnih terenov, 8 nogometnih igrišč, 6 športnih dvoran, nekaj teniških igrišč preko 70 igrišč za koša rko V mestu Sovjetsku (bivši Tilzit) grade rimski bazen. V jesenskem crossu je sodelovalo preko 22.000 fiz-kultumikov, na dan fizkulturae parade pa je nastopilo preko 5000 tekmovalcev. Negrebjecki najboljši teniški igralec ZSSR Državni Komite za Ezkulturo in šport pri Ministrskem svetu ZSSR je objavil listo najboljih tenisašev Sovjetske zveze v letu 1947. Na prvem mestu je Negrebjeckt iz. Leningrada, ned tem ko je lanski prvak Ozerov iz Moskve šele na drugem mestu. Njima slede: Korbut, Novikov, Andrejev. Zikmund, K er čn gin, Belic-Gejman, Alas rn Majdanski. Prva na lestvici žena je letos Kalmikova iz Kijeva. Prvenstvo oboroženih sil ZSSR v vajah na orodju Na prvenstvu oboroženih sil ZSSR v vajah na orodju, Id je bilo pretekli teden v Leningradu, je sodelovalo 250 najboljših telovadcev Sovjetske armade. Naslov prvaka je osvojit poročnik Bormotkin, ki je od b0 možnih osvojil 54,15 točk. Prvo mesto m«xi ženskami je zavzela Co-karova iz Tavropola. ki je dobila za prosto vajo maksimalno oceno 10 točk. tekme za kup dobimo številko 7 mi- k> prvenstvo« države. Prvak Moskve lijor.ov gledalcev. Najboljši nogometaši uživajo v ZSSR veliko priljubljenost. Vsi poznajo vratarje moskovskega Sparta-ka Akimova in Leon lijeva, k j je zablestel v nogometni sezoni 4944.. napadalnega igra CDKA FedoJova in vodjo napada Torpeda Ponomnre-va. Vodilna moštva sovjetskega no- je bil CDKA. kup prestolnice pa je osvojilo sindikalno moštvo Torpeda. Za časa vojne so se pojavili mladi nadarjeni nogometaši, sama igra pa se j*5 znatno popravila v tehničnem in tak ličnem pogledu. Prvikrat med vojno se je odigral kup Z.SSR v letu 1944 Sodelovalo je 21 najboljših moštev v državi. Po gometa so moskovski Dinamo, upornih borbah si je osvojil kup le- Motoskikjoring je v ZSSR zelo prilju bi jene ilutsko razvedrilu Bratislava jesenski nogometni prvak Nogometna sezona je zaključena — v ospredju zanimanja je hokej t>ratis,Uiva je najboljša in je zasluženo osvojila prvo mesto jesenskega dela prvenstva češkoslovaške lige. Najboljši del moštva Ima v kritiški vrsti, ki je najboljša v vsej državi. Trojica Balaži—Vičan—Kar el so zastopali češkoslovaške barve v vseh zadnjih mednarodnih tekmah. Izkazal se je tudi branilec Vengliair, v napadu pa desna zveza in stalni repr ezentativec Kubala, vodjia napada Foreit in levo krilo šimansky. Moštvo, ki ga trenira Anglež Sneddon igra strogi WM sistem. Znani moštvi Slavije in Sparte sita zavzeli drugo oziroma tretje mesto, igrali sta v nestalni formi, Slavija pa s svojo igro, M jo je pokazala, niti m zaslužila tako visokega mesita. Ima nestalno moštvo in igra s staro češko šolo. Moštvo drže pokonci predvsem stari in znani reprezentativci Bičan, Bradač, Kopeeky in Trojan. Vodstvo društva je dobilo tudi nekaj mlajših igralcev, ki bodo verjetno spomladi dobili svoja mesta v ligaškem moštvu. Sparta je ena najboljših moštev in je popolnoma nepričakovano izgubite zadnjo tekmo s Trnavo, kar jo je stalo dve mesti. Njeni najboljši igralci so neprekosljivi tehnik Kiha, borbeni vodja napada Cejp, ki pa je bil v zadnji tekmi težko poškodovan in do poletja ne bo mogel nastopati, stari in izkušeni krilec Kolsky in Koube-k in pa vratar Horak. Za razliko od Slavije igrajo modernejši nogomet an to v glavnem v obrambi z W sistemom, to je s točnim kritjem nasprotnikovih kril in vodje napada. Četrto in peto mesto sta zavzela Slez-ska Ostrava in Bohemians. JUGOSLOVAN GOLOB — NAJ-BOLJŠI STRELEC BOHEMIANS A četrto in peto mesto sta zavzela Sležižka Ostrava in Bohemians. Ostrava je svojo vrednost dokazala z zmago nad moštvom CDKA in je njeno 4. mesto popolnoma zasluženo. Preseneča slabi plasma Boheiruiamsa, ki je bil precej časa na čelu tabele. Premagal je Slavijo, Spanto in Bratislavo, medtem ko je izgubil točke v borbah s zadnjimi in slabšimi dru-štvi z tabele. Z malo več pažnje bi Bohemians lahko postal nadmočni zmagovalec. Glavni vzrok neuspeha je menjavanje sistema. Začeli so z W sistemom, ki pa so ga često menjavali. Pri tem so vedno, kadar so igrali drugače nego v običajnem W sistemu, tekmo izgubili. Vodja njihovega napada je bil v vseh njihovih desetih tekmah naš inž. Vinko Golob, eden najboljših igralcev moštm in najboljši strelec v društvu. Zlato sredino tvorijo slovaška moštva Jednota Košiče, Trnava, žilina in Viktoria, Plzen. Na zadnjih mestih so čeehie Karlin in češke Budjejo-vice. Liga je prilično izenačena, vendar je vsako kolo prineslo presenečenje. Zanimanje za tekme je bilo ogromno, tako da je tekme jesenskega dete prvenstva videlo preko poj milijona gledalcev. Najboljši strelec lige je bil Cejp (Sparta) z 11 zadetki. V OSPREDJU JE SEDAJ HOKEJ Zanimanje, ki je vladalo še do nedavnega za nogomet, je medtem že prešlo na hokej, ki ga bodo prijatelji športa z napetostjo lahko spremljali še polne 3 mesece. Hokejska sezona bo izpolnjena z mnogimi velikimi ih pomembnimi tekmami češkoslova- Praga, sredi decembra. Večina češkoslovaških nogometašev je obesila nogometne čevlje na klin za cele tri mesece, dokler se ne bo začel poletni del prvenstva. Toda vsi tega niso storili; Bohe-mians in Slezska Ostrava se bosta preselila v tople kraje. Za božič In Novo leto bosta nastopala v Severni Afriki: v Casablanci, Alžiru, Tunisu itd. Ker bosta tam gostovali tudi dve dunajski moštvi, bo verjetno odigran mednarodni nogometni turnir. magal tudi češko Budjejovice z 9:3, Sparto v Pragi pa 5:2. Dve praški moštvi sta ee v Parizu borili z ojačenim moštvom Racinga, kjer nastopa tudi nekoliko Kanadčanov. Obe moštvi, I. ČLTK in Stadion Podoli sta izgubili, prvo z 2:4, drugo pa 3:8. Medtem pa je Stadion Podoli dosegel uspeh na drugi strani: premagal je madžarsko olimpijsko moštvo v Budimpešti s 4:1. LTC je odpotoval v Anglijo, ob povratku pa bo igral v Zurichu za »Spenglerjev cup«, na katerem je lansko leto osvojil prvo ških moštev tako doma, kakor v inozemstvu. Vrhunec vsega pa bo prvenstvo sveta v St, Moritzu. ALI BO DROBNI' IGRAL? To je največje In najbolj zanimivo vprašanje tukajšnje športne javnosti. Po medconskem teniškem finalnem srečanju Avstralija : ČSR v Montrealu sta Drobny in čemik sodelovala na nekaterih večjih turnirjih in se šele pred nekaj dnevi vrnila domov. Po besedah černika, je veliko vprašanje, če bo Drobny letos sploh še igral tenis, ker brez očal zelo slabo vidi in pravi, da Drobny ne vidi brez očal niti teniške žoge. Jasno pa je, da z navadnimi očali še vedno lahko Igra hokey, vendar je to zelo nevarno. V slučaju, da isd bo lahko nabavil posebna očala iz nezlomljivega materiala, bo mogoče lahko igral. Od določenih 29 igralcev trenirajo vsi redno razen Drobnega, ki jim je prav tako dodeljen. Trening vodi kanadski Slovak Matija Bukna, igralec LTC-a, ki pa v državni reprezentanci ne bo mogel nastopiti, ker je še vedno kanadski državljan. ODIGRANIH JE ŽE BILO MNOGO MEDNARODNIH HOKEJSKIH TEKEM Najboljši trening' so vsekakor mednarodna srečanja in čehoslovaki so jih absolvirali že 12! Državna reprezentanca je v Pragi premagala švedsko s 4:1 in 4:0, medltem k0 je LTC premagal Davos v Budjejovicah 10:2, Hammarby v Pragi 4:2, v Stockholmu pa je zmagal z 2:1. Kot gost je premagal še AIK (Stockholm) 9:3, izgubil pa je v srečanju s švedsko’ olimpijsko reprezentanco 3:6. Razen tega je v Pragi nepričakovano podlegel Davosu 2:4. Davos je razen tega pre- • '"ip ... j: — ■ , Drobny — tokrat v hokejski opremi mesto. Sledi gostovanje nekaterih angleških moštev v Češkoslovaški, nastop ameriškega moštva AHA itd. KAJ JE NOVEGA V OSTALIH ŠPORTIH? Rokobrci so imeli 3 mednarodna srečanja. Gladko so premagali Avstrijo v Pragi in Jihlavi s 7:1, v Varšavi pa premagali Poljsko s 5:3. Avstrijo so premagali poleg tega še v dviganju uteži. Boksarji so pripravili prijateljem boksa redek užitek. Pražani so tekom enega meseca videli Prizor /. ligaške tekme med Sparto in Slavijo v Pragi francoske, finske in poljske boksarje. Srečanje s Parizom se je končalo 8:8, z reprezentanco Heteinkija 7:9, s Poljaki pa 12:4 in 9:7. Videli smo različne šole amaterskega boksa. Najboljši tehnlčairji in boksarji, z najboljšo kondicijo so bili Finci, Francozi so pokazali najrazličnejše udarce, medtem ko So bili Poljaki najborbenejši in najtrši. Oni so pomladili moštvo in dali prednost borbenim boksarjem pred izrazitimi tehničarji. Dne 18. januarja bo nastopilo v Pragi moštvo BTK Iz Budimpešte, pričakuje se pa tudi nastop reprezentance Rima. Zanimivo je pripomniti, da je AIBA (Mednarodna federacija amaterskih boksarjev) določila moštvo Evrope, ki se bo aprila leta 1948 borilo proti reprezentanci ZDA. V to moštvo je v najlažji kategoriji’dodeljen tudi čehoslovak Majdloch. Med ostalimi številnimi prireditvami je vredno omeniti nastop švedskih telovadcev, ki so v nekaj nastopih po večjih češkoslovaških mestih prikazali znan0 švedsko gimnastiko. Oni so s svojmi dobro izvajanimi vajami naravnost navdušili. Virtuoznost v izvajanju gibov, popolna tehnika in prirodnost so napravile večere nastopov švedskih telovadcev nepozabljive. Njihova gimnastika se razlikuje od češke, ker je prilagojena posebnemu severnjaškemu načinu življenja in švedskemu temperamentu. VANA ODPOTOVAL V INDIJO Lani je v Indiji nastopal Drobny s Casko, letos pa sta tja odpotovala najboljša igralca češkoslovaškega namiznega tenisa Vana in Andreadis. Vana je izgubil igro v finalu medna-rodnega prvenstva Anglije (premagal ga je Bergman v 5 setih), nakar se je z Andreadisom podal na pot da .obišče Indijo. Do kam je prišel, do sedaj še ni znano, zanima pa zelo vse češkoslovaške športne novinarje. LAHKOATLETI IN KOŠARKAŠI Tudi ostali športniki ne mirujejo, čeprav je njihova sezona pri kraju. Tako so tehkoatleti pod vodstvom znanega strokovnjaka Knenickega začeli z olimpijskim treningom. Največja pažnja je posvečena Zatopku, ki je eden največjih favoritev za osvojitev zlate kolajne. Nadaljnji kandidati za dober plasma eo David (100, 200 in 400 m), Kiesewetter (kopje) Knotek (kladivo) in čevona (1500m). Košarkaši marljivo igrajo v svoji ligi. v vodstvu lige je sedaj Sokoi-Brno, ki se je pred nedavnim vrnil s turnirja po Franciji. Tahi se nahaja še moštvo Sokol-2 a bo vfesky iz Brna, ki je že odigralo 11 tekem brez poraza. Razen v Franclji bo to moštvo iz Brna igralo tudi v Severni Afriki. VEČ MEDNARODNIH NASTOPOV V DVEH POVOJNIH LETIH KOT V DESETIH PREDVOJNIH Kakor vidimo nastopajo čehoslovaki v mednarodnih srečanjih zelo pogosto. Po statistiki ministrstva za šolstvo so imeli čehoslovaki po osvoboditvi več mednarodnih nastopov, kakor pa v 10 letih pred vojno. Vzemimo n. pr. ligaško moštvo Bobe-miansa. Po osvoboditvi je igralo na Švedskem, Norveškem, v Severni Afriki in Franclji 33 tekem brez poraza! Edini poraz na mednarodni tekmi je doživelo moštvo Bohemiansa doma in to v igri s Hajdukom 2:3. Mednarodni nastopi imajo velik pomen, ker ne propagirajo samo češkoslovaškega športa, temveč tudi novo demokratično republiko. Ime Zdtopka je poneslo slavo republike P° vsem svetu. V dokaz temu so članki vseh svetovnih časopisov o najboljšem dolgoprogašu sveta, o novem nasledniku Hagga. Pri tem ne omenjam niti pisanja o nogometaših itd. češki športniki izkoriščajo svoje bivanje v inozemstvu, da ga spoznajo z življenjem v republiki in da olbnove zveze med narodi. Slavo Svoboda Ali si že poravnal^ naročnino s VSESLOVANSKI TURNIR V MOSKVI Vseslovanski mojstrski turnir je potekal v zadnjih kolih v znamenju senzacij. Botvinmik, ke je vodil tako rekoč od začetka turnirja, je proti Pack-maTiu v boljši poziciji spregledal figuro in izgubil. S tem je Keres zopet dobil izglede, da Botvinnika dohiti, toda v predzadnjem kolu je v odločilnem srečanju Botvinnik premagal Ke-resa. S tem mu je zasigurano prvo mesto, ker pa je ta turnir zadnja preizkušnja pred turnirjem za svetovno prvenstvo, kaže, da bo Botvinnik tudi v tekmovanju za naslov svetovnega prvaka močnejši od Keresa. Pred zadnjim kolom sledi Botvinniku z 9 in pol točkami Smislov, ki je v zadnjih kolih imel lažje nasprotnike in dosegel, kakor je bilo pričakovati, same zmage. Na tretjem do šestem mestu so Boleslavski, Keres, Kotov in Ttago-zin. Med njimi se bo odločilo, kateri izmed njih se bo plasiral na tretje mesto, v kolikor Smislov v zadmjem kolu ne bi dobil proti Holmovu. Naša dva prvaka dr. Trifunovič in GHgorič sta precej zaostala, prvi s pol točke nad 50°/o, drugi pa s polovico točk. Prehiteli so ju, z izjemo Bondarevske-ga, ki je bil nerazpoložen, vsi sovjetski velemojstri, poleg tega pa češkoslovaški prvak Pachman in prvak RFSR Novoteljnov, čigar uspeh na turnirju predstavlja presenečenje ter nov uspeh mlajših sovjetskih mojstrov. Vseslovaask; faiair floskva 13G g 1 -S O O I 1 g s 1 i I g .Sd Kottnauer I s j*; J g K ! s X 3 •S 0 s 1 -"jr 33 0 Smislov V‘2; Vi i Vi Vi i 1 Vi Vi v* l 1 1' 0 Ha gožih V‘2 m 0 Vi 1 1 1 Vi 1 0 Vi l 1 1 Vi Boleslavski 'k i m Vi 0 1 1 Vi Vi Vi Vi 1 ‘2 1 1 Vi Pachman 0 Vi Vi m Vi 0 Vi 0 1 1 Vi 1 1 1 Vi Keres Vi 0 1 Vi 1 Vi Vi 1 Vi 0 ‘4 1 1 1 1 Trifunovič v. 0 0 1 V2 m 1 Vi Vi 1 ■/i Vi 1 V, Vi Bondarevski 0 0 0 Vi Vi v s Vi /i 1 1 0 0 1 Kottnauer 0 Vi Vi 1 0 Vi Vi m 0 0 0 0 v. Vi Vi Čllgorič Vi 0 'A 0 Vi Vi 1 m Vi 0 1 1 V* 1 0 Botvinrdk V* i Vi 0 1 /2 1 Vi m 1 1 1 1 1 /2 Novotellnov Vi V* Vi V, 0 Vi 1 1 0 m 1 Vi 1 0 Plater 0 0 Vi Vi 'L 0 1 0 0 0 m Vi Vi 0 0 Cvetkov 0 0 0 0 Vi 0 Vi 0 0 0 Vi H Vi 0 0 Sokoljski 0 0 0 0 0 1 '/2 V« 0 Vi v. Vi m V, 0 Holmov 0 0 0 0 Vi 1 Vi 0 0 0 1 1 v. m Vs Kotov t Vi Vi v 0 Vi 0 t Vi 1 1 1 l Vi m S Maribor-Celje na leo deskah V nedeljo 14. t. m. je bila v Celju tekma med Mariborskim in Celjskim šahovskim okrožjem na 100 deskah. Po tekmi Slovenija—Hrvatska je bila to majvečja množična šahovska prireditev v dlržavi, v tekmah med slovenskimi moštvi pa je to po številu doslej sploh največja prireditev. Omagali so Mariborčani z rezultatom 61:39. Na prvih 20 deskah, kjer sta igrali obe reprezentanci, je bil Maribor v premoči izidi so: s 13:7. Posamezni Maribor: Celje: 1. Mišura pol Cijan pol, 2. Kukovec 1 inž. Marek 0 3. Ketiš pol Majcenovič pol 4. Stupan pol šnajder pol 5. Krulc 1 dr. Lipa j 0 6. Vidovič pol Modic pol 7. Ostanek 1 Pozne 0 8. Cizelj 1 Lorbek 0 9. Rudolf 1 Fa js 0 10. Mairvin pol Hriberšek pol 11. Klasinc pol Jazbec pol 12. Dasko I. pol Jevnik pol 13. Lukeš B. 1 dr. Čerin 0 14. Čisar A. 0 Cesar 1 15. Tavčar pol Mirnik pol 16. Falatov pol Rugelj pol 17. Maček 1 inž. Lah 0 18. Železnik 1 Kapi 0 19. Verstovšek 0 Bergles 1 20. Petkovšek pol Kastelic pol meseci še skoraj težko postaviti proti Hrvatski moštvo 200 slovenskih šahi-stov, je tekma v Celju pokazala, da jih danes z lahkoto lahko toliko ali še več postavila Maribor im Celje sama. Zanimivo je tudi, da je v obeh reprezentancah igralo samo po 40 zastopnikov obeh večjih mest, Maribora in Celja, vse ostale igralce pa je dalo podeželje. Na mariborski strani je pri tekmi sodelovalo 23 različnih šahov-kih sekcij, na celjski strani pa 15. Obe moštvi sta poleg igralcev imeli na razpolago še številne rezerve. Za- nimanje občinstva je bilo tolikšno, da je .bilo že za tekme same prodanih 1200 značk, ki so služile kot vstopnice. Celjski okrožni šahovski odbor se je izkazal z odlično organizacijo prireditve. Izkušnje, pridobljene pri množični tekmi Slovenija—Hrvatska, so bile s pridom uporabljene. Vsi igralci so prišli na tekmo že opremljeni z zaporednimi številkami. Registracija rezultatov se je vršila brez napak. Za oddajo formularjev so bili na razpolago posebni kartoni. Največ zaslug za organizacijo tekme ima predsednik Celjskega okrožnega šahovskega odbora tov. Mirnik. DOMAČE VESTI Turnir na H. drž. gimnaziji v Celju V torek dme 16. decembra t. 1. se je pričel šahovski prvenstveni turnir našega zavoda. Na tem turnirja igra za naslov prvaka zavoda 14 prvakov vseh razredov. Za ta turnir vlada veliko zanimanje, kajti vse dni je na turnirju veliko gledalcev. Največ izgledov za prvo mesto ima tretješolec Kučuk Tri-vo, ki je med najboljšimi šahisti na zavodu. pravlja, kajti srečali se bomo s precej močnimi šahisti. Borovšek Ivan. Mladinsko prvenstvo Slovenije Šahovski odbor Slovenije je razpisal turnir za II. mladinsko prvenstvo Slovenije. Turnir se bo igral od vključno 26. do 29. decembra v šahovskem domu v Ljubljani. Sodelovalo bo 8 mladincev, starih do 18 let, in sicer trije zastopniki Ljubljane, po Tudi v tekmi mladinskih reprezentanc, ki sta igrali na 21 do 30 deski, so zmagali Mariborčani z rezultatom 8:2. Na prvi mladinski deski sta remizirala Kebrič (Maribor) in mladinski prvak Slovenije Niko Hočevar. Na nadaljnjih deskah so bili rezultati na- V torek dne 23. decembra je napove- dva zastopnika Mariborskega in Celj-dan dvoboj v šahu med I. in II. celj- skega šahovskega okrožja in en za-sko gimnazijo. Dvoboj bo na 32 de- stopnik Gorenjskega šahovskega okro-skah s štirimi moštvi po osem mož. Žja. Za zmagovalce so določene knjiž-Moštvo našega zavoda se temeljito pru ne nagrade Udeleženci se morajo s slednji: Maribor: 31—40 7 41—50 51-60 61—70 71—80 81—90 Celje: 3 8 in pol 2 in pol 4 5 in pol 4 2 in pol Mariborčani doživeli edino na deski 21 do 50, kjer je 'nastopilo moštvo mariborskega Železničarja z rezervami, ker so bili najboljši igralci službeno zadržani. Tekma ima poseben pomen tako po množičnosti, kakor tudi po zanimanju občinstva in po odlični organizaciji. Medtem ko nam je bilo pred nekaj 1 in pol 7 in pol 6 4 in pol 6 91—100 7 iu pol Občuten poraz so Slika z otvoritve turnirja CSR : Jugoslavija Državmo snfadinsEo prvenstvo Šahovski odbor pri FISAJ-u je odredil, da se že dne 28. t. m. prične v Beogradu turnir za državno prvenstvo mladincev do 28 let. Turnir bo imel 24 udeležencev, med njimi 3 iz Slovenije. Zaradi kratkega roka bo predvidoma odpadel raz.pisani turnir za mladinsko prvenstvo Slovenije in bodo Slovenijo na turnirju za državno prvenstvo zastopali mladinci Krivec. Vrhovec St. im N. Hočevar (Celje). Prva dva sta dosegla prvi mesti na pravkar končanem turnirju za mladinsko prvenstvo Ljubljane. Slimtltanka v Idriji Dne 20. t. m. je ob priliki občnega zbora Okrajnega fizkultumega odbora v Idrija igral velemojster Pirc v Idriji simultanko proti 28 udeležencem, V nekaj manj kot 3 urah je Pirc dobil 24 partij, izgubil 1 in remiziral 3. Dobil je borec Stankovič Franjo, remizirali pa so zastavnih Bajc, poročnik dr. Rem n član FD Rudar Vilhar. Pri simultanki so v velikem številu sodelovali šahisti JA in dijaki gimnazije v Idriji. pooblastili svojih okrožij javiti k pričetku turnirja dne 26. t. m. ob 11. uri v Šahovskem domu. Sindikalno prvenstvo Ljubljane V turnirju za moštveno sindikalno prvenstvo Ljubljane je stanje v vodstvu trenutno sledeče: V I. skupini vodi Radio, ki ima iz štirih tekem 31 točk. Sledi z 22 točkami iz treh tekem Ministrstvo financ, nato pa Narodno gledališče z 19. V II. skupini je vodstvu Navod s 15 in pol točkami iz 4 tekem. Kmetijsko ministrstvo ima 14 in pol točk iz treh tekem, Dapps pa 15 točk iz štirih tekem. V III. skupini so v vodsvu Grafiki s 25 in pol, druga jo Prosveta s 23, tretja pa Gradbena stroka s 16. vsi iz štirih tekem. Okrožna prvenstva Po razporedu, ki ga je sestavil Šahovski odbor pri FISAJ-u, bodo v letu 1948. polfinalni turnirji za državne prvenstvo že v aprilu. Pred tem morajo hitj končani vsi turnirji za prvenstvo republik. V Sloveniji bodo letos prvič izvedeni tudi turnirji za prvenstvo okrožij. Turnir za prvensltvo Celjskega šahovskega okrožja bo od 25. do 28. t. m. v Celju. Sodelovalo bo 8 igralcev, in sicer 5 Celjanov in 3 zastopniki zunanjih sekcij, ki bodo izbrani z izločilnimi malehi. V teku je turnir za prvenstvo SFD Kladivarja, ki velja obenem kot tumjr za prvenstvo Celja, Igra 12 igralcev, ki so se kvalificirali iz predtekmovanj, na katerih je sodelovalo 50 igralcev. Po 5. kolu je bil v vodstvu s 4% točkami mladinski prvak Slovenije N. Hočevar. Sledili so Čijan 4 (1), J. Šnajder 4, Lorbek 3V* (1). Turnir za prvenstvo Gorenjskega šahovskega okrožja bo o božiču na Jesenicah Naše šahovske revije Uredništvo Šahovskega Vestnika, ki izhaja v Zagrebu, je nedavno prevzel mojster Rabar. Doslej sta izšli dve številki novega letnika, ki obravnavata polfinalne turnirje moštveno tekmovanje za državno prvenstvo. V prihodnji številki, ki izide v decembru, bo obdelan finalni turnir za državno prvenstvo v Ljubljani. Doslej so izšle tri številke revije »Šah«, ki izhaja 14 dnevno v Beogradu. 3. številka prinaša izčrpno poročilo o balkanijadi v Sofiji. ©8» safslfučSsu listo — Nagontetna prvenstva evropskih držav Budimpešta, 21. dec. Danes je bita v Gy8ru zadnja tekma jesenskega dela madžarskega nogometnega prvenstva. DomaCi Vasas ETO je premagal zadnjega na lestvici Szeged s 6 : 1 (2 : 0). S to zmago je Vasas ETO skočil z 11. na 9. mesto v lestvici z doseženimi 13 točkami. Ostala je le še tekma med Ujpestom in MTK. London, 21. dec. Vodilni Arsenal je igral včeraj le neodločeno (1 : 1) s 17. moštvom na lestvici Sunderlandom. Sploh so v tem zadnjem kolu jesenskega dela prvenstva vodilna moštva slabo igrala. Edino Burnley je premagal Portsmouth s 3 : 2. Aston Viila je na lastnem igrišču igrala z zadnjim na lestvici Grinsbyjem Towns le 2 : 2. Ostala srečanja so prinesla tele rezultate: Chelsea : Blackpool 2 : 2, Huddersfield : Derby County 2 : 1, Manchester U. : Middlesbrough 2 : 1, Preston : Liverpool 3 : 3, Shefield U. : Charlton Ath. 1 : 1, VVolverhampton : Manchester City 1 : 0, Stoke City : Bolton Wanderers 2:0, Everton : Blackbourn Rowers 4 : 1. Vrstni red na lestvici po končanem jesenskem delu izgledu takole: Arsenal 33 točk, Burnley 30; Preston 28, Blackpool in Aston Viila 25, Middlesbrough in Derby County 24, Wolverhampton in Everton 23 točk itd. Medsaarudstl fciras v Alžiru Alžir. 21 dec. Na mednarodnem krosu, ki ga je priredil »Journal d’Aigir« je zmagal češki aillet Emil Zatopek. Na progi 7650 m je Zalo-pek prispel na cilj v času 23:23, daleč pred vsemi ostalimi tekmovalci Drugi je "bil Belgijec Van der Vvat-yne 24:21, sledila sta Francoz Jean Vernier 24:24 in Luksemburžan Heirndt v času 24:56. Olimpijski turnir v hokeju na ledu St. Moritz, 21. dec. Na zasedanju zi s to odločitvijo je prireditveni od-Milan, 21. dec. Glavno švicarskega olimpijskega odbora so bor sklenil, da se olimpijski turnir v presenečenje današnjega 13. razpravljali o vprašanju olimpijske- hokeju na ledu izvede, brez Ozira kola nogometnega prvenstva ga turnirja v hokeju na ledu. Kakor na to, ali bodo ZDA hotele sodelo-Italije je bil poraz vodilne- je Že znano je ameriški olimpijski od- vati ali ne. Obenem je bila izvršena ga kluba Torina. V Berga- bor preko svojega predsednika Brun- predhodna razdelitev držav na tri mu je Atalanta premagala Torino z t : 0 hageja dal sporočilo, da bo Amerika skupine. Prvo skupino vodi ČSR, dru-in omogočila, da se je položaj na vrhu odklonila nastop na zimskih olimpij- go Anglija, tretjo Avstrija, dočim se lestvice ponovno zapletel. Torino, ki je skih igrah, če prireditveni odbor bo_ razdelitev ostalih držav določila prejšnjo nedeljo dal za reprezentanco Ita- sprejme prijavo AHA kot veljavno, z žrebanjem. lije 8 igralcev, je zasluženo izgubil da- Olimpijski odbor Švice je ugotovil, Na zasedanju izvršilnega odbora našnjo tekmo proti odlično razpoloženi da je samo AHA polnopravni član LIHG-a, ki je bilo v Ziirichu, je bilo Atalanti. Naslednji rezultati italijanske LIHG-a (Mednarodne zveze za hokej sklenjeno, da bo po olimpijskih igrah lige so bili: mt ledu) in da le ona lahko zastopa hokejsko srečanje Evropa : Amerika Salemitana : SampDoria 2 : 1, Mode- na olimpijskih tekmah. V zve- in sicer 18. februarja v Pragi, na : Bologna t : 1, Roma : Napol! 2:1,—»,. _ . Prvenstva v umetnem drsanju Triestina : Vicenza 1 : 0, Lazio : Bari 3 : 3, Fiorentina : Alessandria 2 : 1, In-ter : Pro Patria 4 : 0, Juventus : Luchese 1:1, Genova : Livorno 0 : 0. Po XIII. kolu ni v vrstnem redu prišlo Prvenstvo Madžarske in Dedičem. Prvenstvo članic je ob. j- -i j t-, - držala lanska prvakinja Alenka Vr- - - .........— . --------- .— . Budimpešta. 21. dec. Danes se je zanova pred Lerchovo in Masakovo. do značilnejše spremembe. Vrh lestvice iz- končalo tekmovanje Madžarske v prvenstvo parov sto osvojila Knitlo-gleda takole: umetnem drsanju. Prvenstvo članov va jn Vasatko v odstotnosti lanskih 1 e osvojil Kiraly Edo, med Članica- prvaikov, zakoncev Zahovih. mi je oila prva Szaari Manica, prvenstvo parov pa sta osvojila Kekesy— Kiraly. Torino 13 8 2 3 37: 8 18 Milan 12 8 2 2 25:12 18 Inter 13 7 2 4 35:17 16 Bologna 13 5 5 3 19:13 15 Triestina 12 5 5 2 13:10 15 Juventus 12 5 4 3 22:18 14 Salernitana 13 5 4 4 18:19 14 Prvenstvo Anglije Prvenstvo ČSR K® London, 21. dec. Na umetnem drsališču v Wembleyju je bilo prven-Praga, 21. dec. Danes je bilo v sivo Anglije^ v umetnem drsanju. Pr-Pardubicah na svečan način otvorje- venstvo moških je ponovno po dol-no novo umetno drsališče. Ob tej pri- gem času osvojil Graham Sharp pred liki je bilo včeraj in danes prvenstvo Davisom Silverthonom. Prvenstvo Vodnik — samostojna strokovna revija V lotu 1948. bo postal »Vodnik« samostojna revija. Prinašal bo, kakor doslej, mnogo gradiva za vodnike fizkulturnih društev in aktivov, kakor tudi za učitelje fiz-kulture na srednjih, strokovnih in ljudskih šolah. Zajemal ho iz aktualne problematike splošne telesne vzgoje in vseh športov, zato ho postal nepogrešljiv svetovalec vsem fizkulturnim strokovnjakom in vzgojiteljem. Vsa fizkulturna društva in aktive, šole. športnike, vzgojitelje in zlasti vodnike pri splošni teles-* ni vzgoji vabimo na prednaročila, ki jih je nasloviti na: Uprava »VODNIKA«, Ljubljana — Tabor. Prav tako naj vsi sotrudniki pošiljajo odslej strokovne članke na urednišvto »Vodnika«, ker jih z januarjem »Polet« ne ho več objavljal. Uredništvo »VODNIKA« dec. V da- Dva poraza reprezentance Avstrije v ČSR Pariz, našnjem XX kolu nogometnega prvenstva Francije je bilo glavno srečanje v Rou-baixu, kjer je domači Rou- baix premagal pariško moštvo Stade Fran- i... _ 01 . „ -tr cais z 1 : 0. Reims je z zmago nad Tou- i J)eteK je v Ces- louse s 3 : 1 ohranil vodilno mesto v ^ Budjejovicah Stadion Češke Bud- LmekrstPEhennnel,nUVe “f J? zeCan?« Tv^rije s (3:0 ^ mmaMu LL f nreriti l |em . 1:0)- Danes dopoldne je na zimskem brn7s roXpiritnrr^af" rr- Strassbourgom 1 : 1, Lille pa1 z A.esom ^A^stri ^14^(2^ senetda^ma^Vt8131^!. rkmami 3'e Tn votn® bi moral pro« reprezentanci In težil Tr!z mI? Ir Can“ 8.4:0 Avstrije nastopiti LTC, ki pa je na-v ParTzu p Toga sto» odpovedal zaradi utru enosti Lr /T - n m m ‘LTTT ?end iffralcev. po naporni turneji v Angli-Po tl 'tik^h • f- f tud! V:°: ji; LTC bo v sredo odpotoval v Švico, sledeč- ' ,e vrstni red na estvlcl kjer bo v Davosu branil naslov pr- ČSRJ v umetnem' drsanju. Prvenstvo žensk je osvojila Janette Altwek pred (Nadaljevanje s 1. strani) članov je osvojil Čap pred Fikarjem Marion Davies. PlgUarJlI SCStiMSCk FZS oRtSko reprezentanco0 ^gfife^s ci- Nezdrave surovosti med igralci mo-4:3 (0:1, 1:1, 3:1) Reims Lille St. Etienne Roubaix Marseille Racing sm. 16 16 16 16 15 15 11 9 8 9 9 9 36:11 33:19 37:22 34:23 31:23 43:27 25 22 22 22 21 19 vaka cup. Gota (Stockholm) na gostovanju v ČSR ramo brezpogojno kaznovati. Prav tako maramo preprečiti nasilne izgrede gledalcev. S sodelovanjem množičnih organizacij pa moramo odpraviti to> da postajajo športni stadioni javna tribuna reakcionarnih elementov. V nadaljevanju se je tov. Jurančič dotaknil vseh treh fizkulturnih planov. Plan gradenj mora zajeti vse večje in manjše gradnje, od katetrih je prav naloga vaških aktivov, da pomagajo pri izvršitvi malih gradenj. Kadrovski plan predvideva, da bomo imeli do 1951 v FLRJ 15.000 inštruktorjev za splošno telesno vzgojo, 14.000 inštruktorjev za šport in 1000 športnih trenerjev. Proizvodnja rekvizitov bo v letu 1951 šestkrat večja od produkcije v letu 1939. V diskusiji je tov. Zoran Polič po- Bern, v tekmovanju za Spenglerjev MTK} JJUVflk MbiIi moralno pravico do svoje gosto\anje v v Ustravi naslov prvaka. Za zmagovalno mo- lmrvrahp rlvmrain 7n fi^knltump name je v povratnem srečanju premagal štvo so dali ijoIp Szamosi 5 Tele 4 lII>or^3e ^v?r^n i ^uiturne n I. ČLTK Goto s 7:5, v Brnu pa se Endrev 2 Ke^deres? Elek 'Gergelv D“Je ,®a'>akc’ *> spreminjajo Ml. ..-"i« XII, tol. Je srečanje med reprezeniancama Br- p f&SJSfoVSSl l*SSS^SS^ senskega dela švicarskega 113 ln Gote končala neodločeno z re- Ban in Miklos ® ®asKiaais«u čeprav je jesenskega prvens a Nm zultatom 5:5. V zadnja tekmi je Go- _ _ . . _ tldW°Ij ^zpoloZluvih prosto- to, kakor številna nreišnia La nastopil proti reprezentanci ČSR JOC LOUIS bo gOStOVal ^ društva in okraji reševat, kota niso bila odigrana popolno, zaradi G>rcz igralcev LTC) ČSR ie visoko V EVCODi )0J.0',OU10r , .. . ... , d- visokega snega, ki je po vsej Švici. Od- zmagala s 13:5 (6:2, 4:1. 3:2). V mo- ^ Živahno diskusijo je sprožilo tudi ložene so bile tekme Bern : Locarno Biel štvu ČSR" je letos prvič nastopil na New York, 21. dec. Absolutni s ve- finančno vprašanje, na katerega pa je : Yong Felows, Chaux de Fonds : Belin- mestu branilca tudi Drobny. ki je po- tovni boksarski prvak težke kaitego- tov. Zoran Polič odgovoril, da mora cina in Servette : Ziirich. V ostalih treh *eg doseženih treh golov p rod v odel r‘je Joe Louis bo prišel na celome- fizkulturna orgamizacija reševati fi- srečanjih je priredil največje presenečenje zel° dobro igro. sečno turnejo v Evropo. Turneja bo nančno vprašanje sama s pobiranjem Laiisanne z zmago nad Grashoners iz 7a. SFamam verjetno med 27. februarjem in 29. članarine, tekmami, sindikalnimi pod- rieha z 2 : 1 (1 ° S) To je že Srna zl Kjlm«C turBeje LTC marcem 1948. Louis bo nastopil v porami, prijatelji športa itd., vse dr- poredna zmaga Lausanne, ki se je s temi V Atlglill vrstl ekspedicij in sicer namreje v žavne dotacije in podpore pa so le uspehi povzpela na drugo mesto v lestvi- Lon L?uis yrnil v ZDA- kjpr.s® 1)0 Predsednik tov. Zoran Polič je za- neodločeno 2:2. !1 z?l^nle trl tekme. Bngh- začel pripravljati za svoje zadnje sre- ključi! sestanek z besedami: Na vodstvu je Chaux de Foods z 18 '1P.,PI,Pnia"a 1 canl® v obrambi naslova svetovnega »Plan ie borba, splošna telesna vzgo- točkaml pred Lausanne 17 ter Belincona i,o>- tfn,°''S| P(! 8 ieJ Prvaka ki bo verjetno v juniju proti ia je borba, vzgoja je borba! Upam, da Biela, Servette in Grashoners ki imat« ^,ri-p °. nastopil brez poškodo- Waleottu. To srečanje bo v New bomo videli prve rezultate te borbo vsi % 15 točk Gra8hopers> k' •““*» ^®’l 8falcey, y- Z^rodskega Ko- Yorku na velikem Vankee stadionu, ,. in 2. februarja na skupščini Fizkul-P nopaseka m Pokornega. V zadnjem ki lahko sprejme okoli 80.000 ljudi, turne zveze Slovenije.« TISK TISKARNE .SLOVANSKEGA POROČEVALCA. V LJUBLJANI GLAVNI O REDNIK ZDENKO VAHTAR - OREDNISTVO fN OPRAVA- t ITTBT IANA TAnon TELEFON M-19 OB NEDELJAH POPOLDNE 55-22 - ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANA. TABOB.