DRŽAVNA DVORAZREPNA TRGOVSKA ŠOU V CELJU IZVESTJE ZA ŠOLSKO LETO 1 9 3 2 3 3. V CELJU 1933. IZDALO IN ZALOŽILO RAVNATELJSTVO DRŽAVNA DVORAZREDNA TRGOVSKA ŠOLA V CELJU IZVESTJE ZA ŠOLSKO LETO 1 9 3 2- 3 3. V CELJU 1933. IZDALO IN ZALOŽILO RAVNATELJSTVO Kazalo. Stran I. Predavanja na šolskih proslavah.........................................3 II. Stanje učnega osobja...................................................1 III. Letopis za šolsko, leto 1932/33 ......................................7 IV. Seznam učnih knjig, uporabljanih v šol. letu 1932/33 .... 11 V. Pismene naloge.........................................................12 VI. Stanje kabinetov in knjižnic ........................................ 13 VII. Društvo „Sola in dom“................................................14 VIII. Dijaška udruženja : a) Zavodno udruženje „Korotan“ ............................... • .14 b) 132. podružnica Ferijalnega Saveza...............................15 IX. Šolski sklad..........................................................15 X. Ekonom, združenje za štedenje in kredit.............................. .16 XI. Poučne ekskurzije.....................................................17 XII. Zdravstveno stanje učencev...........................................18 XIII. Seznam gojencev(k) koncem šolskega leta 1932/33 ................... 18 XIV. Popravni izpiti za šol. leto 1931/32 20 XV. Uspeh za šolsko leto 1931/32 po končanih popravnih izpitih . 21 XVI. Završni izpit v septembru 1932 ..................................... 21 XVII. Zavr.šni izpit v juniju 1933 ...................................... 22 XVIII. Statistika gojencev in gojenk za šolsko leto 1932/33 ... 27 XIX. Naznanilo za šolsko leto 1933/34.................................... 28 TISK ZVEZNE TISKARNE V CELJU Predavanja na šolskih proslavah. Strossmager — jugoslovanski ideolog. Govor Finka Konrada o priliki spominske proslave dne 4. febr. 1933. Današnji dam je posvečen spominu naj več j ega sina hrvatskega naroda, b'iskupa Jos. Jur. Sti'ossmayerja. Čeravno je bil po svojem plemenskem tipu in po kulturnem obeležju Hrvat, ni hotel ostati samo to, nego je posvetil vse svoje življenje in delovanje tudi Srbom in Slovencem, tako, da je danes duševna lastnina vseli Jugoslovanov. Naša domovina Jugoslavija je že davno živela v njegovem srcu in njegovih mislih ter je jugoslovanski narod vse življenje dosledno vzgajal in bodril k slogi, ljubezni in edinstvu. Z neizmernimi žrtvami in s potoki krvi se je porodila Jugoslavija, a njen idejni predhodnik, mož, ki ji je položil duhovne temelje, je bil Strossmayer. Svoje široko duševno obzorje in plemenito srce je odkril v svojem duhovnem testamentu, ki ga je dal vklesati v kamen divne djakovske bazilike, ki jo je zgradil: »Božji slavi, edinstvu cerkva, slogi in ljubezni naroda svojega.« Strossmayer je bil sin široke slavonske ravni in se je rodil pred 118 leti v Osjeku. V onem času so se začeli buditi evropski narodi in se učili spoznavati in ceniti svoje narodne dobrine in pravice. Že tedaj je vzrastla v Strossmayerju globoka ljubezen do svojega naroda in jezika, ki jo priznava v poznejših letih z besedami: »Oh, mili moj materni jezik, tako si lep, da je samo Bog lepši od tebe, ki te je ustvaril in tvoj narod, ki te je ohranil. Zato zaslužiš, da te ljubimo kakor svoje oči.« Strossmayer je zasedel škofovsko stolico v Djakovem 1. 1850., ko je zagrinjal avstrijski absolutizem in huda germanizacija Ilrvat-sko in vso monarhijo. Hrvati so prišli s svojim banom Jelačičem po junaških bojih 1. 1849. proti Madjarom v nemilost pri avstrijskem dvoru in dunajski vladi ter so ostali tako brez voditelja. A baš tedaj je bil imenovan Strossmayer za djakovskega škofa, ki je takoj zaslutil, da mora postati on voditelj svojemu narodu. Sam je rekel: »Jaz sem prvi narodni škof.« Takoj v začetku svojega vladikovanja mu je bilo zlasti na tem, da bi njegov narod ne klonil duha spričo težkih in žalostnih razmer in ga je bodril z idealom žive vere v boljšo bodočnost. Narodna zavest mu je bil oni temeljni kamen, na katerega je gradil svoje delo in bodočnost hrvatskega naroda ter jugoslovanskih plemen. Z živo besedo opominja svoj narod k zavesti in zaupanju ter mu odkriva pot do svobode: »Narod, ki je zabredel v blato in se ne more izvleči do one višine, ki mu jo je Bog na tern .svetu določil, narod, ki se ne more razvneti za svoje ideale in dopri-našati nobenih žrtev, narod, ki misli, da more samo pod tujim jarmom živeti: tak narod trohni, omaguje in propada in nima življenjskih pogojev. Narod pa, ki ve, kaj hoče in si ne da za nobeno ceno vzeti svojih svetlih idealov, za katere je pripravljen žrtvovati sebe ter hoče svobodno živeti ali slavno umreti, tak narod prej ali slej doseže svojo svobodo.« To so misli, ki so vodile Strossmayerja v njegovem političnem življenju. Narod naj bi se; zavedal samega sebe in svoje sile. Široki pogled v politično bodočnost Hrvatov nam pričajo bis-kupove besede, ki vsebujejo njegov življenjski narodni program in globoko vero v jugoslovanstvo: «Poglavitna naloga Jugoslovanov je združitev, složnost in uedinjenje. Vsa naša samostojnost in složnost nam nič ne pomaga, ako ne postanemo ena politična celota, v kateri bije eno srce. Temu cilju moramo žrtvovati vse druge želje.« Tej izpovedi in temu prepričanju je ostal zvest do svoje smrti 1. 1905. Njegova veličina za narodni preporod Jugoslovanov je predvsem v tem, da je kot vladika Cerkve, ki je v tistih časih stala ob strani našega narodnega gibanja, doumel pravi značaj in smisel narodne misli in zastavil zanjo ves svoj vpliv, vse svoje znanje in tudi premoženje. V širši, jugoslovenski zgodovini pa bo na veke obeležen kot prvi jugoslovanski škof, zakaj Strossmayer je bil v svojem nacionalnem čustvovanju tuj vsaki ozkosrčnosti. Kot človek, ki je imel med našimi velmožmi tedanjega časa najširši pogled po vsej Evropi, se je zavedal, da narodna stvar ne bo varna, dokler se ves slovanski jug ne strne v eno samo narodno in politično silo, ki bo imela en sam narodni ideal, eno samo voljo, da na svojih tleh ustvari svojo slovansko državo. Za uresničenje tega ideala ni razpolagal z armadami, videl pa je z bistrim duhom v narodni prosveti in narodnem jeziku oni temelj, na katerem bi se izbistrili in zbližali duhovi jugoslovanskih plemen. Zato je takoj ob zlomu avstrijskega absolutizma 1. 1860., ko so bili ljudje srečni, da je dobival materinski jezik nekoliko ta.1 v šolah in v javnem življenju, ustanovil v Zagrebuu Jugoslovansko akademijo znanosti in umetnosti. A ni mu še bilo dovolj. Že prihodnje leto je predlagal v hrvatskem saboru, naj se ustanovi v Zagrebu vseučilišče in daroval zanj 50.000 goldinarjev. Akademija in vseučilišče naj bi bila po njegovih mislih in besedah skupno ognjišče vseh Jugoslovanov, kjer naj bi se razgrevala bratska ljubezen, sloga in edinstvo. Ustvarila naj bi se enotna književnost, ki bi se ji mogli približati še Slovenci in Bolgari. Strossmayer je videl v hrvatstvu, srbstvu, slovenstvu in celo v bolgarstvu samo prvi, nujni krog narodne skupnosti, ki naj bi bila osnova, organična oblika, v kateri se vsak del naroda izživlja po svoje, a nikdar samo za sebe. S svojim širokim in plemenitim duhom je objemal vse dele naše zemlje z enako toplo ljubeznijo. Strossmayer je trdno veroval, da bomo južni Slovani najlažje varovali svoj obstoj in dosegli svoje cilje, če se na znotraj učvrstimo in zedinimo. Bil je do zadnjega prepričan, da je tako zedinjenje, ki naj bi ga predvsem vezala ljubezen, nujna zahteva našega narodnega življenja. Strossmayer je spoznal, da je nenaravno, če pripada del Srbov Ogrski, del Avstriji, če so razcepljeni Hrvati ter razkosani in zatirani Slovenci. Zato mu je bila največja skrb, da pripravi podlago za edinstvo Hrvatov in Srbov in pritegne k tej narodni skupnosti še Slovence in Bolgare. S širokim, bistroumnim duhom je povzdignil iugoslo- vansko misel nad plemensko-politične ideologije. V tem duhu je ustanovil v Zagrebu Jugoslovensko akademijo in z denarnimi žrtvami pospešil ustanovitev zagrebškega vseučilišča. Izobraženci in znanstveniki, delujoči in učeči se pri teh zavodih, naj bi bili pravi voditelji in predstavitelji naroda in kazali ljudstvu svetlo pot k edinstvu duha, koristi in sil ter k edinstvu bodoče jugoslovensko nacije. V edinstvu Jugoslovanov je videl Strossmayer jamstvo za lepšo bodočnost in vanjo je neomajno veroval. In ko je potihnil strašni svetovni vihar 1. 1918., se je Stross-mayerjev ideal izpolnil vsaj v širokih obrisih in njegova narodna miselnost je postala osnova celotne jugoslovanske dejavnosti. Četudi se pojavljajo med nami notranje politične težave in razlike, bodi nam vselej najvišji ideal Strossmayerjevo jugoslovanstvo, ki zahteva pred vsem pogled naprej. Čuvajmo ideal narodne ljubezni jn sloge, ki nas bo le krepil, kajti, svetovni imperializem izteza svoje roke po slabih in nesložnih. Naj bi žarela v naših srcih Strossmayer jeva apostolska beseda o edinstvu Jugoslovanov, o slogi in ljubezni med narodom, ki bo samo zedinjen in notranje močan zavaroval svojo sveto pravico do živlienia. Slava največjemu Jugoslovanu, vladiki JOSIPU JURAJU STROSSMAYER JU! V spomin narodnima mučenikoma Petru Zrinjskem in Franju Frankopanu. Govor Rega Dušana o priliki spominske proslave dne 29. aprila 1938. Spoštovani gospod direktor, cenjeni profesorski zbor, draga mladina! Slovenci, Hrvatje in Srbi — trije bratje v eni, domovini smo si sorodni tudi po tem, da smo vsi mnogo trpeli pod tujim jarmom. Dočim smo Slovenci, kmalu zgubili politično svobodo, so ostali Hrvatje in Srbi mnogo dalje časa svobodni pod svojimi vladarji, dokler niso končno tudi oni postali sužnji tujcev. Upori vseh treh narodov pa so kazali, da je živel še vedno spomin v njih si’cih na zlato dobo svobode. Enega izmed takih svitlih utrinkov v črni dobi suženjstva se spominjamo danes. Ko so Turki pričeli 1. 1663. vojno proti takratnemu avstrijskemu cesarju Leopoldu I., je bila cesarska Vojska preslaba, da bi se uspešno upirala. Tedaj sta se v bojih proti Turkom na Hrvatskem zlasti odlikovala brata Nikola in Petar Zrinjski ter mnogo pripomogla, da je cesarska vojska končno Turke po dolgih bitkah pri Št. Gothardu popolnoma potolkla. Vkljub temu je cesar sklenil s Turki mir, v katerem jim je prepustil vse, kar so si zadnji čas osvojili. Mir je skleni!, ne da bi zaslišal ogrske in hrvatske stanove. Ker je avstrijska vlada tudi v drugem pogledu prezirala pravice Hrvatske in Ogrske, pustila je nemško soldatcsko v teh deželah pleniti in ljudi pobijati, hotela je odvzeti Hrvatom in Ogrom še zadnjo betvico pravic in jih popolnoma podvreči svoji oblasti — je vedno bolj naraščala nezadovoljnost. Hrvatski ban Petar Zrinjski in ogrski palatin Veseleny sta pričela misliti, kako bi osvobodla dunajske nadvlade Hrvatsko in Ogrsko. Po dolgih pogajanjih je bila sklenjena zarota, ki se je je udeležilo več ogrskih plemičev in dostojanstvenikov, Hrvata Petar Zrinjski in njegov svak Franjo Frankopan, štajerski deželni glavar grof Tattenbach in goriški deželni glavar grof Valsasina. L. 1070. sta zbrala Zrinjski in Frankopan vojsko okrog 8000 mož. Zvezala sta se tudi s Francozi in Turki, da bi z njihovo pomočjo vrgla cesarja Leopolda. Petar Zrinjski je stremel za tem, da postane dedni kralj združene troedine kraljevine Hrvatske. h kateri bi se priklopile tudi slovenske dežele. Na Dunaju pa so po izdajicah zvedeli za zaroto. Cesar je poslal na Hrvatsko močno vojsko in presenetil zarotnike. Vojska zarotnikov pa je poleg tega obstojala iz večinoma mladih, v orožju neizvežbanih ljudi. Ker so jih tudi Francozi in Turki pustili na cedilu, je cesarska vojska čete zarotnikov hitro razgnala. Cesar je odstavil kot bana Petra Zrinjskega, ki se je takoj udal. 17. aprila 1670 se je podal s svakom Frankopanom na Dunaj, kjer sta prosila cesarja milosti. Vrgli so ju pa v ječo kot veleizdajnika. Vkljub priprošnjam mnogih vladarjev in papeža samega za odlična hrabra Hrvata in vkljub temu, da jima je minister Lobkowitz obljubil pomiloščenje, so ju odpeljali v Dunajsko Novo mesto. Tam se je vršila jeseni 1. 1670. proti njima razprava, seveda le zaradi lepšega, zakaj od cesarja in njegovih ministrov sta bila že vnaprej obsojena na smrt. Dne 23. aprila 1671 se jima je prebrala obsodba: odsekati se ima vsakemu desna roka in glava, smrt, določena za ljudi, katerim se vzame z njo tudi čast. Zaplenili so vse njuno imetje in tako hoteli za vedno zatreti njun spomin. Frankopan je prosil cesarja v posebnem pismu, naj mu pusti mlado življenje. Bil je star šele 28 let. Tudi Zrinjski je prosil milosti. Cesar in ministri se niso dali omehčati, bila sta pač Jugoslovana. Edino, kar je cesar dovolil, je bilo, da je odredil, da se jima ne odseka desna roka. Dne 30. aprila 1671 ju je obglavil krvnik v Dunajskem Novem mestu. Na njun grob so postavili spomenik s sledečima sramotilnima napisoma: »V tem grobu počivata grof Petar Zrinjski, ban hrvatski in markiz Franjo Frankopan, poslednji svojega rodu, ki sta, ker je slepec slepca vodil, oba padla v to jamo.« Drugi pa: »Učite se smrtniki in iz našega se učite slučaja, ohraniti zvestobo kraljem in Bogu.« Ker se je pričela cerkev, kjer sta bila pokopana, sčasoma rušiti, so ju z drugimi mrtveci \red izkopali in prepeljali na pokopališče pri Ferdinandovih vratih. Kot nepobiten dokaz, da so se našli telesni ostanki Zrinjskega in Frankopana, je zlatovezen svilen robec s tremi črkami P. C. Z. (Petrus Comes Zrini) in še več dragocenosti. L. 1871. so hrvatski rodoljubi slovesno obhajali 200-letnico njune smrti. Od tedaj je vsako leto na smrtni dan prispela deputacija slovanskih visokošolcev na njun grob. L. 1885. se je pričela akcija za prevoz kosti obeh mučenikov v Zagreb, a šele 30. aprila 1929 se je ta akcija realizirala. So zgodovinarji, ki obema narodnima mučenikoma ne pripisujejo tako odličnega pomena, kakor ravno hrvatski narod. Za nas je eno popolnoma gotovo: vodila je oba ljubezen do svojega naroda, hrepenenje po svobodi, po zedinjenju Jugoslovanov. Zato kličemo danes s polno zavestjo z bratskim narodom tudi mi: Slava Petru Zrinjskemu in Franju Frankopanu! II. Stanje učnega osobja. a) Izpremembe tekom Šolskega leta. Z rešenjem gospoda ministra trgovine in industrije I. br. 34 6O6/0 z dne 12. X. 1932 je bil postavljen za profesorja v VIII. polož. skup. na zavodu Lenasi Konrad. b) Učiteljski zbor koncem šolskega leta 1932/33. Tek. št, Priimek, ime in značaj Skupina in stopnja Kaj je predaval St. ted. ur Raz- red- nik Pripombe 1. Marinček Fran direktor VI./3 Strojepis v 11., 1. in 2. skup. ä 2 uri 4 2. Ažman Josip profesor VIII./O Trgovinstvo v I. (3) knjigsvodstvo v 11. (5) trgovsko računstvo v T. W. srbohrvaščino v I. (2), II. (2) 16 I. Varuh strokovne knjižnice 3. Beg Dušan izpr. profesor — Zemljepis v I. (2), 11. (3), zgodovi io v I. (2) 11. (2), blagoznanstvo v I. (2), II. (2), stenografijo v 1. (2), 11.(2) 17 Varuh ze.nlj. zgod. in bla-gozn. zbirke. Pokrovitelj zav. udr. .Korotan* in F.S. 4. Fink Konrad nastavnik v./o Slovenščino v 1. (3), 11. (3), nemščino v I. (5) 11. (5) 16 II. Varuh dijaške knjižnice 5. Lenasi Konrad profesor VIII./O Knjigovodstvo v I. (3) korespondenco v I. (2), II. (3), trgovsko računstvo v 11. (3) trq. in men. pravo v 11. (2), lepopis v I (2) 15 Varuh dijaške podporne knjižnice < Šolski sluga: Deri ek Alojzij služitelj v I. sk upini 1. stopnji. III. Letopis za šolsko leto 1932-33. Popravni izpiti za šolsko leto 1931/32 so se vršili od 24. do 27. avgusta 1932, završni izpit v septemberskem roku 'in popravni izpiti junijskega zaključnega izpita pa pismeni 5. do 9. in ustmeni 12. do 14. septembra. Vplisovanje dijakov je bilo 1.—3. septembra. 15. septembra je bila ob 8. v farni cerkvi otvoritvena služba božja, nato je bil v šoli razglašen urnik ter šolski disciplinarni red. Reden pouk je pričel 16. septembra po začasnem urniku, po stalnem urniku 29. septembra. Seje nastavnega sveta: 14. septembra (otvoritvena): razdeli gojence (ke) po letnikih, ugotovi razrednike, razdelitev učnih predmetov na nastavnike, varuštva zbirk in knjižnic ter pokroviteljev, vzame na znanje pravila o šol. skladu in izvoli njegovega tajnika in blagajnika, razpravlja o pravilih zajednice za varčevanje in kredit ter zavodnega dijaškega udruženja. 26. 28. in 30. septembra: razpravlja o vsem potrebnem glede uvedbe učnega načrta, programa in metodičnih navodil, ki jih je izdalo ministrstvo trgovine in industrije z razpisom I. Br. 30.621/N z dne 15. septembra 1932 in odobri pravila zavodnega dijašega udruženja »Korotan«. , 2,7. oktobra: rapravlja o uvedbi pravilnika o dolžnostih učencev, njihovem vedenju, obisku šole in šolskih vaj, udeleževanju v dijaških udruženjih, upravičevanju izostankov, kaznovanju in ostalem delu in redu na teh šolah, izdanega z razpisom ministrstva trgovine in industrije I. Br. 32.561 z dne 29. septembra 1932., o pravilniku o tiskanju letnega šolskega poročila (razp. ministrstva trgovine in industrije I. Br. 32540/N z dne 29. septembra 1932) in pravilniku o letnem ocenjevanju direktorjev in nastavnikov srednjih trgov. šol. 22. decembra: razpravlja o uspehu učencev v I. polletju, o odredbi ministrstva za trgovino in industrijo o sodelovanju šole in doma (I. Br. 37.137/N z dne 1. novembra 1932) in pravilih Društva šola in dom in nabavah knjig in učil. 25. januarja: sprejme pravila zajednice »Šola in dom«, razpravlja o pravilih zajednice za štedenje, sklepa glede nabave knjig in učil ter šolskih proslav Strossmayerja ter Zrinjskega in Frankopana. (J. februarja: sprejme pravila zajednice za varčevanje in kredit. 20. marca: 'izvede organizacijo »Združenja za štedenje in kredit »Ekonom« po pravilih, odobrenih z razpisomj kr. banske uprave Dravske banovine VIII. No. 1402/2 ex 1933 z dne 22. februarja 1933, ter ukrene vse potrebno, da se oživotvori na zavodu »Šola in dom« po pravilih, odobrenih od kr. banske uprave Dravske banovine z razpisom VIII. No. 1129/1 z dne 15. februarja 1933, na podlagi pravilnika o izvajanju ekskurzij učencev državnih srednjih trgov, šol (Ministrstvo trgovine in industrije I. Br. 839/N, z dne 10. januarja 1933) se izdela program ekskurzij za tekoče šol. leto. 4. aprila: sklepa o nabavah knjig in učil. 18. maja: sklepa o poučni ekskurziji na Gorenjsko v dneh 25., 26. in 27. maja ter o nekem disciplinskem slučaju. 3. in 10. junija: razpravlja o poročilih razrednikov o stanju njih razredov. Redne seje razrednih nastavnih svetov so bile 28. oktobra, 21. decembra, 24. marca ter 3. in 6. junija; izredni dne 9. maja za I. letnik in 18. maja za II. letnik sta obravnavali disciplinske slučaje. Zdravstveno so bili pregledani v tukajšnji Šolski polikliniki 21. oktobra učenci (ke) I. letnika in 19. maja učenci (ke) II. letnika. Po dopisu Zdravstvenega doma št. 815. z dne 14. novembra 1932 so bile ordinacije na Šolski polikliniki vsak delavnik od 9.—11. Po preje veljavnih predipisih in navodilih ter po odredbi ministrstva trgovine in industrije I. Br. 36.102/N, z cine 30. novembra 1932 so se poleg katoliških cerkvenih praznikov praznovali na naši šoli sledeči državni in narodni ter šolski prazniki: 1. decembra sta gg. razrednika razložila v šoli učencem (kam) pomen dneva našega ujedinjenja, na kar so se učenci (ke) z nastav-niki udeležili slavnostne službe božje v mestni farni cerkvi. Rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra, 17. decembra, je naš zavod proslavil v šoli in se je tega dne udeležil slavnostne službe božje v farni cerkvi. Po razpisu ministrstva trgovine 'in industrije I. Br. 42.301/N z dne 12. decembra 1932 so trajale božične počitnice od vštetih 24. decembra 1932 do 10. januarja 1933. 15. januarja so se udeležili nastavniki in gojenci našega zavoda ob 11. sprejema koroških slovenskih pevcev. Po odločbi gospoda ministra trgovine in industrije I. Br. 44.601/N z dne 2. januarja sta v proslavo stoletnice Jovana Jovanoviča Zmaja gg. razrednika dne 20. januarja 1933 prvo učno uro razložila pomen tega pesnika za naš narod in opozorila na njegova dela. Istočasno sta zbrala prispevke za pesnikov spomenik in mavzolej. 27. januarja, na šol. praznik Sv. Save, se je udeležil naš zavod šolske proslave, ki jo je priredila v tukajšnji telovadnici Srpska cerkvena opština. 4. februarja, na Strossmayerjev dan, je imel g. Fink Konrad pred vsemi nastavniki in učenci (kami) govor: Juraj Strossmayer, jugoslovanski ideolog, nato je gojenka II. letnika Vivod Ivanka deklamirala pesem S. Gregorčič, Slovenci biskupu Juraju Strossmayerju. Velikonočne počitnice so po odredbi min. trg. in ind. I. Br. 12.803/N pričele s 13. in končale z 22. aprilom 30. aprila, na dan narodnih junakov - mučenikov Zrinjskega in Frankopana, so prvo uro prisostvovali vsi nastavniki in učenci (ke) predavanju g. Bega Dušana: V spomin hrvatskim narodnim mučenikom. 13. maja je zavod v smislu rešenja gospoda ministra trgovine in industrije I. Br. 11.472/1V. od 29. marca 1933 proslavil Materinski dan. Naša šola se je udeležila po odposlanstvu 30. oktobra akademije Sokolskega društva v Celju, prirejene v počastitev 100-letnice rojstva ustanovitelja Sokolstva dr. M. Tyrša in v proslavo 20-letnice zmag osvobodilne balkanske vojne in 22. januarja matineje tukajšnjega mestnega odbora Jadranske straže. Predvajanja »Jugoslovenskega prosvetnega filma« so bila za naš zavod v tem šolskem letu dne 24. novembra — »Kraljevo bivanje na Bledu« — 'ih dne 10. maja — »Skozi našo zemljo«. 23. maja je prisostvoval naš zavod na povabilo tukajšnje krajevne protituberkulozne lige predvajanju poučnega filma »Dva brata«. -še ne navedeni važnejši razpisi in odločbe: z razpisom I. Br. 27.083/N z dne 19. avgusta 1932 je izdalo mini-nistrstvo trgovine in industrije navodila, kako je postopati pri vpisovanju; z razpisom I. Br. 24.287/N z dne 27. junija 1932 pravilnik o dopolnilnem izpitu absolventov dvorazrednih trgovskih šol, ki želijo prestopiti v III. razred trgovskih akademij. Po razpisu min. trgov, in industr. I. Br. 28.899/N z dne 21. septembra 1932 zadostuje kot dokaz, da je plačal starejši otrok polno šolnino, potrdilo o plačilu te šolnine. Z rešenjem gospoda ministra trgov, in industr. I. Br. 34.606/o z dne 12. oktobra 1932 je bil tukajšnji uradniški pripravnik Lenasi Konrad postavljen za profesorja VIII. polož. skupine na naši šoli. Po odločitvi gospoda ministra trgov, in industr. I. Br. 34.930/N, z dne 17. oktobra 1932 se je na našem zavodu predavalo pri pouku blagoznanstva v mesecih oktobru in novembru o važnosti uživanja grozdja in sadja ter o brezalkoholnih izdelkih iz njih. Ministrstvo trgovine in industrije je izdalo z razpisom I. Br. 35719/N z dne 20. oktobra 1932 pravilpnik o polaganju izpita za zvanje profesorjev na srednjih trgovskih šolah. Naredba gospoda ministra trgov, in industr. I. Br. 37.13G/N z dne 1. novembra 1932 vsebuje pi’edpise in navodila za enotno postopanje glede sodelovanja učencev pri izvenšolskili društvih, njih po-sečanj i večernih prireditev in plesnih šol. Z razpisom ministrstva trgov, in industr. I. Br. 40.399/N z dne 30. novembra 1932 so bila odobrena nova pravila tukajšnjega zavod-nega društva »Korotan«. Bazpis ministrstva trgov, in industr. 1. Br. 41.901/N z dne 8. decembra 1932 pojasnjuje pravila o polaganju privatnih in dopolnilnih izpitov. Potrdilo o ubožnosti oprošča po pojasnilu ministrstva trgov, in int'ustr. I Br. 39.941/N z dne 3. decembra 1932 in aktu ministrstva financ Br. 90.011/32 od takse na izpričevalo, ne oprošča pa od ostalih šolskih taks, zlasti ne od vpisne takse. Z razpisom I. Br. 4114/N z dne 11. februarja 1933 pojasnjuje ministrstvo trgov, in industr. 2. odstavek § 31. zakona o sred. trgov šolah. Enotno določi nazive podrejenih mu strokovnih šol ministrstvo trgov, in industr. z razpisom B Br. 932 z dne 1. marca 1933. Z razpisom 1. Br. 5905/N z dne 3. marca 1933 odreja ministrstvo trgov, in industr. honorarje na strokovnih šolah. Razpis ministrstva trgov, in industr. I. Br. 9869/N z dne 4. aprila 1933 pojasnjuje predpise glede plačevanja šolnine na privatnih šolah in plačevanja šolnine za drugega otroka. Po razpisih ministrstva trgov, in industr. I. Br. 12.699/N z dne 3. IV. 1933 in I. Br. 14.953/N z dne 21. IV. 1933 se izvršujejo zaključni izpiti v junijskem in septemberskem roku po dosedanjih predpisih glede programa pri pismenih in ustnih izpitih, v ostalem po predpisih zakona o sred. trgov, šolah. Privatni učenci po razpisu min. trgov, in industr. I, Br. 15.510/N z dne 20 aprila 1933 (min. financ Br. 33832/III. od 22. IV. 1933) ne plačujejo šolnine za zaključni in sprejemni izpit. Gospod minister trgovine in industrije je z razpisom I. Br. 16.041/N odredil, da se radi Sokolskega izleta v Ljubljani zaključi delo in razdeli izpričevala na naši šoli že 24. junija. Z razpisom I. Br. 16.486/N z dne 2. maja 1933 je izdalo ministrstvo trgov, in industr. navodila k Pravilniku o polaganju privatnih in dopolnilnih izpitov na sred. trg. šolah. Po razpisu ministr. trgov, in industr. I. Br. 17.289/N od 9. maja 1933 je uporabljati do nadaljnega dosedanje obrazce za izpričevala. Imenovan je bil z rešitvijo gospoda ministra trgov, in industr. I. Br. 1(5.964/0, z dne 11. maja 1933 za nastavnika V. polož. skupine na našem zavodu Fink Konrad, tukajšnji predmetni učitelj VI. polož. skupine. (Služb. Nov. XV. — 1933 — br. 127.) Naš zavod je nadzoroval gospod šolski inšpektor Presl Mihajlo dne 12. oktobra 1932. Šolsko leto 1932/33 je bilo zaključeno 24. junija s šolsko proslavo in razdelitvijo izpričeval. IV. Šolske učne knjige za šolsko leto 1932/33. Trgovinstvo: Bošnjak Oton: Nauk o trovini. I. letnik. (Pomožna knjiga.) Knjigovodstvo: Sič Franjo: Knjigovodstvo, I. in II. del. I. in II. letnik. (Pomož. knjiga.) Trgovsko računstvo: Sič Albert: Trgovsko računstvo za dvorazr. trg. šole I. in II. del. I. in II. letnik. (Pomožna knjiga.) Karlovič dr. D.: Praktične vježbe iz trgovačke računice I. in II. del. I. in II. letnik. (Pomožna knjiga.) Korespondenca: A. in F. Siič: Trgovska korespondenca. I. in II. letnik. Ekonomska geografija: Šenoa dr. Milan: Geografski atlas. I. in II. letnik. Zgodovina: Djerič N. Milorad: Opšta istorija trgovine, I., II. in III. del. I., in II. letnik. (Pomožna knjiga.) Blagoznanstvo: Verbič Franc: Blagoznanstvo za dvorazr. trgovske šole. I. del Anorgansko blago. I. letnik. Verbič Franc: Blagoznanstvo za dvorazr. trgovske šole. II. del Organsko blago. II. letnik. Slovenski jezik: Breznik dr. Anton: Slovenska slovnica za srednje šole, III. izd., I. in II. letnik. Grafenauer dr. Ivan: Slovenska čitanka za višje razrede srednjih in njim sorodnih šol, I. del. I. in II. letnik. Grafenauer dr. Ivan: Kratka zgodovina slovenskega slovstva, II. izdaja. I. in II. letnik. Srbsko-hrvatski jezik: Gavrilovič Andra: Čitanka za nastavu na trgovačkLm školama. I. in II. letnik. Dimitrijevič N. R.: Srpska trgovačka korespondencija, I. i II. deo, II. izd. I. in II. letnik. Nemški jezik: Novak Pavel: Nemška slovnica za samouke. 1. in II. letnik. (Pomožna knjiga). Trivunac dr. Miloš i Kangrga Ivan: Nemačka čitanka za srednje škole, III. deo, IV. izdanje. I. in II. letnik. Weide-Goldberger: Lehrb. der Korrespondenz und der Kontorarbeiten für zweikl. Handelsschulen. II. letnik. Stenografija: Novak Fran: Slovenska stenografija I. del, Korespondenčno pismo, IV. izdaja. I. in II. letnik. Novak Fran: Slovenska stenografija II. del, Debatno pismo, I. izdaja. II. letnik. V. Pismene naloge. a) Iz slovenščine. I. letnik: 1. J. Stritar: List za listom z drevja pada, z listi veter se igra. 2. Kralj Matjaž - slovenski narodni junak. 3. Voda dobro služi, a slabo gospodari. 4. Sv. Petar in njegova majka (Vsebina; značilnosti legende). 5. S. Jenko: Knezov zet (Pripoveduj vsebino v historičnem sedanjiku ! Značilnosti balade). 6. Andr. Praprotnik: Beseda sladka domovina! II. letnik: 1. Pomen elektrike za gospodarstvo. 2. Luteranstvo na Slovenskem v XVI. stoletju. 3. Domovina, vedno mislim nate in na neosvobojene brate. 4. Slovstvene pridobitve v prosvetljeni dobi. 5. Upliv romantike na naše slovstvo v prvi polovici 19. stoletja. 6. O. Župančič : Pojdi, moj sinko, na pot . . . b) Iz srbohrvaščine. I. letnik: 1. Car Dušan i trgovina. 2. Seljak i lasta. 3. Proganjanje Srba za vreme rata sa strane Madjara. 4. Majka i majčina ljubav. II. letnik : 1. Epske narodne pjesme. Sprovodno pismo. 2. Prva, druga i treča opomena. Doznaka po banki. 3. Slanje menice u akcept. Menica se vrača zbog greške. Odgovor banke na upit o otv. tek. računa. 4. Majka i majčina ljubav. VI. Stanje kabinetov in knjižnic. a) Geografska, zgodovinska in blagoznanska zbirka. Varuh: Beg Dušan. 1. Zemljevidi, slike, diapozitivi in mikroskopski preparati. Zbirka šteje 1 globus. 39 stenskih geografskih zemljevidov s palicami, 2 stenska zgodovinska zemljevida s palicami, 27 specijalk slovenskega ozemlja na platnu, 59 geografskih in blagoznanskih slik s palicami, 13 statističnih slik o trgovini in produkciji, 72 geografska diapozitiva. 364 blagoznanske diapozitive, 7 blagoznanskih fotografij s steklom in okvirom, 3 kolekcije tobačnih listov s steklom in okvirom, 88 mikroskopskih blagoznanskih preparatov. Letošnje šolsko leto se je povečal ta del zbirke za 1 stenski zemljevid s palicami (Dr. V. Bohinec, Dravska banovina), tako, da šteje sedaj 40 stenskih geografskih zemljevidov s palicami. 2. Fizikalne in kemične priprave ter posodje. Zbirka šteje 216 kosov. 3. Blagoznanske sirovine, polfabrikati in fabrikati. Zbirka šteje 1142 kosa. Letošnje šolsko leto se je povečal ta del zbirke za 4 kose, tako, da šteje sedaj 1146 kosov. b) Knjižnice. 1. Strokovna knjižnica. Varuh : Ažman Josip. Stanje ob koncu šol. leta 1932/33. : 844 štev. Med šol. letom se je nabavilo 79 knjig. Knjižnica posluje ob delavn'kih od 8. do 13. ure. Število izposojenih knjig : 214. 2. Dijaška knjižica. Varuh: Fink Konrad. Stanje ob koncu šol. leta 1932/33. ; 577 knjig. Med šol. letom se je nabavilo 31 knjig. Knjižnica posluje ob sobotah od 14. do. 15. ure. Izposodilo se je v 293 slučajnih 457 knjig. 3. Knjižnica podporne zaloge. Varuh: Lenasi Konrad. Stanje ob koncu šol. leta 1932/33. ; 578 knjig. Med šol. letom se ni ničesar nabavilo. Število izposojenih knjig zač. šol. leta 500 VII v Društvo „Sola in dom“ V smislu § 4(J. zakona o srednjih trgovinskih šolah se je ustanovilo v šol. letu 1932/33 društvo »Šola in dom na drž. dvorazr. trg. šoli v Celju«. Njegov namen je, da krepi s čim tesnejšim stikom šole in dijaških staršev moralni in1 učni napredek učencev ter gmotno podpira Drž. trg. šolo v Celju in njene učence. Po sklepu celokunega učit. zbora sklicuje direktor šole sestanke, na katerih obvešča društvo učenčeve starše ali njihove namestnike o šolskem redu in delovaiju, o kaznih, o nezadostnih ocenah in zamudah učencev, kakor tudi o vsem, kar bi bilo koristno za napredek šole, učncev in njihove izobrazbe. Društvena pravila je sestavil učlit. zbor ter jih je odobrila ki-, banska uprava dravske banovine z razpisom VIII. No: 1129/1 z dne 14. febr. 1'933. Občni zbor se je vršil 19. maja 1933 v šolskih prostorih, na katerem je bila izvoljena društvena uprava, a) Upravni' odbor: predsednik: Mihelčič Alojzij, ravnatelj Vzajemne zavarovalnice v Celju, tajnica: Marinc Mara, trgovka, blagajnik: Ažman Josip, profesor, odbornika: Rodš Dolfe, tiskarnar in Fink Konrad, nastavnik. b) Nadzorstveni odbor: predsednik: Marinček Fran, direktor drž. trg. šole, tajnik: Lenasi Konrad, profesor, odborniki: Zabukošek Justina, sopr. kroj. mojstra, Leskovšek Franc, orožn. narednik v pok. in Zurc Franc, steklarski pomočnik. Stanje društvene blagajne ob koncu šol. leta Din 164.—. VIII. Dijaška združenja. a) Zavodno društvo »Korotan«. Pokrovitelj Beg Dušan. Zavodno društvo se je ustanovilo 1. 1920. pod pokroviteljstvom Finka Konrada. Od 1. 1924. dalje deluje društvo pod pokroviteljstvom Bega Dušana. Na zadnjem občnem zboru 3. junija 1933 je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Klampfer Albin, tajnica Cmak Fanika, blagajnik Stok Josip, knjižničar Škerl Miloš, revizorja Vodišek Anica in Jelen Ivan. Društvo je štelo letošnje šolsko leto 49 članov, to je 70% vseh učencev in učenk. V I. razredu je bilo včlanjenih 28, v II. razredu 21 učencev in učenk. Društvo je imelo 6 rednih sestankov itn 3 odborove seje. Na sestankih so se vršila sledeča predavanja: D. Beg: Geografija Koroške, A. Petrin: Rapallo, S. Gorenc: Turfstika, I. Perko: Koroški plebiscit, E. Kardoš: Nastanek in razvoj Ferijalnega Saveza, G. Kran-čič: Prekmurje, D. Beg: Naselitev Slovencev na Koroškem. Društvo se je udeležilo proslave 20-letnice »Preporod«-a v Ljubljani in pokrajinskega zbora srednješolske mladine v Mariboru. Blagajna »Korotan«-a izkazuje Din 341.75 dohodkov in ravno toliko izdatkov. b) 132. podružnica Ferijalnega Saveza. Pokrovitelj Beg Dušan. 15. oktobra 1932 je bil 'izvoljen novi odbor: predsednik Kardoš Evgen, tajnica Krančič Gi/.ela, blagajničarka First Marjeta, odborniki: Mihelčič Marija, Rode Vida, Cokan Franc in nadzorni odbor: Petrin Albert, Dolanc Ana, Grum Martin. Podružnica F. S. je štela letošnje šolsko leto 28 članov, to je 40% vseh učencev in učenk. V I. razredu je bilo včlanjenih 8, v II. razredu 20 učencev In učenk. Vršile so se 3 odborove seje in 1 občni zbor. Dopisov je prejela podružnica 15, odposlala jih je 10. Podružnica F. S. je nameravala prirediti v zvezi z zavodnim društvom »Korotan«-om izlet na Koroško, a vsled strokovne ekskurzije na Gorenjsko izlet ni bil mogoč, ker so se izčrpala denarna sredstva učencev in učenk. Podružnica F. S. je imela tekom šolskega leta Din 1036.50 izdatkov in Din 1140.— prejemkov. Blagajna izkazuje Din 103.50 čistega premoženja. IX. Šolski sklad. V smislu § 42 zakona o srednjih trgovinskih šolah in zadevnega pravilnika (min. za trg. in ind. 1. Br 23.020/N z dne 18. 7. 1932) se jo ustanovil v tem šolskem letu na zavodu »Šolski sklad«, ki mu je namen zbirati sredstva za podporo ubožnili učencev, dijaških vaj in strokovnih potovanj ter za splošno pospeševanje pouka in higienskih razmer. Šolski sklad in njegovo imovino upravlja celokupni učiteljski zbor v smislu § 3. pravilnika. Predsednik Šolskega sklada je direktor Marinček Fran. Za tajnika in blagajnika v tem šolskem letu sta bila izvoljena Fink Konrad in Lenasi Konrad. Člani, morejo biti učenci zavoda, njih starši in prijatelji zavoda. Glavnica sklada znaša ob zaključku šolskega leta Din 2152.80, razpoložljiva sredstva po § 10. pravilnika pa Din 94.04. „Ekonom“ združenje za štedenje in kredit na državni dvorazredni trgovski šoli v Celju. »Ekonom« je bil osnovan po § 44. zakona o srednjih trg. šolah z namenom, navajati gojence k varčevanju ter jim nuditi priložnost, izpopolniti svoje teoretsko-strokovno znanje s praktičnim in organizacijskim delom. »Ekonom« se bavi z nakupom in prodajo šolskih knjig in drugih potrebščin, sprejema denarne vloge, daje gojencem kratkoročna posojila in zbira iz letnega dobička sklade za poučne izlete, tečaje, zbirke in učila. Odbor tvorijo direktor Marinček Fran kot predsednik, vsi učitelji zavoda, Klampfer Albin, učenec prvega letnika in Perko Ida, učenka drugega letnika. Upravo sestavljajo Ažman Josip kot upravnik, učenki Vavpotič Ema in Leskovšek Elza kot zastopnici prvega letnika, učenka Mihelčič Marija in učenec Petrin Albert kot zastopnika drugega letnika. Revizorji so Lenasi Konrad ter učenki Šegula Marija in First Marjeta. »Ekonom« je posloval dnevno med odmori in ob sobotah od 14. do 16. ure. Za poučno ekskurzijo na Gorenjsko je bilo'izplačanih Din 6143.— hranilnih vlog z obrestmi. BILANCA z dne 20. maja 1933. Aktiva Pasiva Gotovina Din 8-— Hranil e vloge . . . . Din 601-58 Denarni zavodi . . » 2.26209 Glavnica . » 500- Blago » 963-89 Rezervni sklad . . . . . » 5061 Tranzito 8921 Sklad za učila . . . . . » 1.121 — Sklad za ekskurzijo . . » 1.050- Din 3.323 19 Din 3 32319 RAČUN ZGUBE IN DOBIČKA Provizije . 1 in 27740 Dobiček na blagu . Din 2.128-45 Obresti od hranil, vlog 45-36 Obresti den. zav. . . . » 4792 Vzdrževanje pisarne . 108- j “ Dotacije: Glavnica . » 500-— Rezervni sklad .... . » 5051 Sklad za učila .... » 145 — Sklad za ekskurzije . . . » 1,050'— / Din 2.176 37 Din 2.176 3T Poučne ekskurzije. a) Ekskurzije v Celju in okolici. 12. aprila 1933: ogled Cinkarne d. d. in tovarne Westen v Gaberju (I. in II. letnik, spremljevalca dir. Marinček Fran in Bog Dušan); ogled poslovanja Mestne hranilnice v Celju (I. letnik, spremljevalec Lenasi Konrad) in Prve hrvatske štedionice v Celju (II. letnik, spremljevalec Ažman Josip). 26. aprila 1933: ogled veletrgovine z železnino D. Rakusch v Celju (I. letnik, spremljevalec Lenasi Konrad) in mehanične tkalnice »Metka« v Celju (II. letnik, spremljevalec dir. Marinček Fran.) 2. maja 1933: ogled veletrgovine z železnino D. Rakusch v Celju (II. letnik, spremljevalec Ažman Josip). b) Ekskurzija na Gorenjsko. 25. maja 1933: dopoldne — ogledovanje Ljubljane, popoldne — pešizlet z Jesen'ic pod Golico. 26. maja 1933: ogledovanje tvorniških obratov Kranjske Industrijske Družbe na Savi in Javorniku. 27. maja 1933: ogledovanje obratov v tvomici čevljev »Peko«, usnjarne »Runo« ter tvomice kos in srpov N. Globočnik v Tržiču. •((I. in II. letnik, spremljevalec dir. Marinček Fran, Ažman Josip, Fink Konrad in Lenasi Konrad). n Zdravstveno stanje učencev. (Poročilo Šolske poliklinike v Celju). Sistematični pregled. Naziv bolezni I. II. Skupaj m. ž. m. ž. m. ž. Infekcijske bolezni . Tuberkuloza v prvem Stadiju Kirurgične bolezni . — 1 1 5 2 1 1 1 5 2 2 1 Krvne bolezni . . . — 3 — — — 3 Očesne bolezni . . — 13 — — — 13 Ušesne.nosne bolezni 1 6 1 7 2 13 2ivčne bolezni . . . Bolezni zob .... 14 9 3 20 17 29 Bolezni srca in krvnega obtoka — — 1 — 1 — Bolezni dih. organov — 8 7 3 7 11 Bolezni prebavil . . 2 — 1 — 3 — Žlezne bolezni . . . — — — — — Kožne bolezni . . . — 1 1 2 1 3 Bolezni kosti in mišic — 1 — — — 1 Konstitucionalne bol. Ostale bolezni . . . 1 2 1 — 2 2 Skupaj 18 44 23 34 1 41 78 XIII. Seznam učencev koncem šolskega leta 1932./33. Debelejši tisk znači učence (ke), ki so dovršili letnik z odličnim, poševni tisk one, ki so dovršili letnik s prav dobrim uspehom. I. letnik. Razrednik: Ažman Joža. a) Letnik so dovršili: 1. Čepin Ivan, Bukovžlak pri Celju. 2. Jelen Ivan, Celje. 3. Klampfer Älbin, Rogatec. 4. Krušič Valter, Celje. 5. Stok Josip, Bubnjarci. 6. Berglez Terezija, Pragersko. 7. Čmak Frančiška, Polzela. 8. Forčesin Doroteja, Ormož. 9. Gobec Vida, Sv. Jurij ob j. žel. 10. Kolenc Brigita, Celje. 11. Kompoš Bronislava, Zidani most. 12. Kramer Blanka, Trst (Italija). 13. Leskovšek Elza, Gaberje pri Celju. 14. Lužar Amalija, Velike Bloke pri Logatcu. 15. Pfeferer Ernestina, Celje. 16. Rebernik Jožica, Sevnica. 17. Stokavnik Marija, Brezno pri Rimskih Toplicah. 18. Šegula Marija, Pragersko. 19. Stajnbaher Anica, Pragersko. 20. Vaupotič Ema, Maribor. 21. Vodišek Anica, Trbovlje. 22. Zabukošek Justina, Celje. 23. Zurc Stanislava, Straža pri Kamniku. 24. Žolgar Marija, Celje. b) Popravni izpit imajo : 1. Škerl Albin, Ajdovščina (Italija), iz trgovskega računstva. 2. Čater Jožefa, Dobrava pri Celju, iz trgovinstva. 3. Drobnič Stanislava, Ribnica pri Kočevju, iz knjigovodstva. 4. Galof Rozalija, Ljubljana, iz trgovskega računstva. 5. Gorenc Silva, Grbin pri Litiji, iz trgovskega računstva. 6. Kavčič Marija, Kamenščak pri Ljutomeru, iz trgov, računstva. 7. Kerbavac Anica, Polje-Roč (Italija), iz nemščine. 8. Klarič Zofija, Devin (Italija), iz trgovskega računstva. 9. Mahnič Olga, Povir pri Sežani (Italija), iz knjigovodstva. 10. Pavlič Olga, Maribor, iz trgovskega računstva. 11. Umek Olga, Zidani most, iz trgovinstva. 12. Vidmajer Marija, Gaberje pri Celju, iz trgovinstva. c) Ponavljajo letnik: II. letnik. Razrednik: Fink Konrad, a) Letnik so dovršili: 1. Cokan Fran, Megojnice pri 2alcu. 2. Ergot Josip, Dolenja vas — St. Pavel pri Preboldu. 3. Grum Martin, Zbelovo pri Poljčanah. 4. Kardoš Evgen, Murska Sobota. 5. Mirnik Bogdan, Lava pri Celju. 6. Petrin Albert, Drewer, Nemčija. 7. Slokan Ivan, Studence pri Trbovljah. 8. Čerenjak Marija, Trnovlje. 9. Čoh Štefanija, Zagreb. 10. Dolanc Ana, Hrastnik. 11. Ferlež Amalija, Luterje pri Ponikvi. 12. First Marjeta, Murska Sobota. 13. Knez Frančiška, Sedraž nad Laškim. 14. Krančič Gizela, Murska Sobota. 15. Mihelčič Marija, Gor. Lokvica pri Metliki. 16. Perko Ida, Štore. 17. Pust Zora, Trbovlje. 18. Rode Vida, Ljubljana. 19. Slomšek Pavla, Sv. Jurij ob j. ž. 20. Šaloven Josipina, Börnig, Nemčija. 21. Šunko Adela, Gaberje pri Celju. 22. Teran Ana, Podbrezje pri Podnartu. 23. Tomašič Mira, Laško. 24. Valenčak Kristina, Podsreda. 25. Vivod Ivanka, Sp. Polskava. 1. Črepinšek Ferdo, Celje, iz nemščine. 2. Lariseger Alojzij, Polzela, iz knjigovodstva. 3. Draš Terezija, Trnovlje, iz knjigovodstva. 4. Dreu Hermina, Šmarje pri Jelšah, iz knjigovodstva. 5. Kos Marija, Breg pri Celju, iz računstva. 6. Križan Terezija, Nordenhamm (Nemčija), iz knjigovodstva. 7. Novak Marija, Knežak (Italija), iz nemščine. 8. Pušnik Pavla, Ponikva, iz knjigovodstva. 9. Srabotnik Marica, Sv. Štefan — Šmarje pri Jelšah, iz računstva. Izpiti so se vršili 24. in 25. avgusta za I. letnik ter 26. in 27. av gusta za II. letnik. b) Popravni izpit imajo: c) Ponavljajo letnik: XIV. Popravni izpiti. za šolsko leto 1931/32. Opravili so izpit sledeči učenci (ke): iz I. letnika: 1. Kardoš Evgen 2. Dolanc Ana 7. Križan Terezija 8. Slomšek Pavlina 9. Srabotnik Marija 10. Šaloven Josipina 6. Kos Marija 3. Dreu Hermina 4. Ferlež Amalija 5. Novak Marija iz II. mešanega Intnika: 1. Bole Aleksander 2. Kincl Norbert 3. Kološa Janez 4. Stojan Vladimir 5. Zrim Jožef Izpita niso iz I. letnika: 1. Berglez Terezija 2. Kovič Lucija 3. Leskovšek Elza 4. Mikuš Ljudmila 5. Stokavnik Marija iz II. dekliškega letnika: 1. Brežnik Rozalija 2 Eker Eva 3. Keiner Marija 4. Klenovšek Ana 5. Kodrič Julijana 6. Urlep Cecilija opravili : iz II. mešanega letnika: 1. Mirnik Bogdan 2. Šarlah Franjo iz II. dekliškega letnika: 1. Bulinger Frida 2. Rečnik Wra 3.* Ročnik Dana XV. Uspeh za šolsko leto 1931-32 po končanih popravnih izpitih. L e t n i k Skupaj I. meš. II meš. V.2 m. ž sk. m. | ž. sk. 1 ž- m. ž. sk. Odličen — 1 1 | — | 1 1 Prav dober — — — 1 1 2 1 1 2 3 Dober 4 7 11 5 1 6 3 9 11 20 Zadosten 3 20 23 5 4 9 10 8 34 42 Izdelali so 1 7 28 35 11 6 17 1 14 18 48 66 Niso izdelali 1 12 13 2 1 3 5 3 18 21 Neizprašani — 1 — 1 1 Izgube pravico šolanja . | — | — Skupaj . 8 40 48 13 7 20 20 21 67 88 XVI. Završni izpit v septembru 1932. Izpit se je vršil po programu, ki ga je odobrilo ministrstvo trgovine in industrije z odlokom I. Br. 28.329/N z dne 30. avgusta 1932. K polaganju celotnega izpita se je prijavilo 7 kandidatov in 2 kandidatinji, skupaj 9. K polaganju popravnih izpitov so se prijavili 4 kadidati in 1 kandidatinja, skupaj 5. Od prijavljenih kandidatov so bili vsi pripuščeni k 'izpitu. Izmed teh dva le pogojno, do rešitve prošenj po ministrstvu trgovine in industrije. Po tej rešitvi je bil njih izpit neveljaven. Pismeni izpiti so bili 5., 6., 7., 8. in 9. septembra. Kandidati so dobili sledeče pismene naloge: Iz nemščine: Das Eisen. (Prevod iz nemščine v slovenščino.) Avizo trate. (Prevod :iz slovenščine v nemščino.) Iz knjigovodstva: Letni zaključek dvostavnega knjigovodstva javne trgovske druže po italijanski metodi z neizpremenljivimi vlogami na podlagi surove bilance in enomesečnega poslovanja. Iz dopisja: Ponudba za nakupnega komisijonarja. Naročilo na podlagi vzorcev. Pošiljanje menice v diskont. Ponudba za agenta. Iz slovenščine: Sejmi in njih pomen za narodno gospodarstvo. Iz trgovskega računstva: Zaključek kontokorenta z dvojno obrestno mero po nemškem načinu z diskontiranjem nedospelih postavk. Preračunavanje paritete zlata med New Yorkom in Londonom. Izračunavanje poravnalne menice s trasiranjem. Preračunavanje paritete moke za Paris. K polaganju ustmenega izpita so bili pripuščeni vsi kandidati (nje). Ustmeni izpiti so se vršili 12. in 13. septembra. Zaključni izpit so položili: z dobrim uspehom: Zrim Jožef, z zadostnim uspehom: Furlan Viktor, Mejavšek Mirko, Strmšek Rupert, Škorjanc Drago, Ivančič Frančiška, Urlep Cecilija. Odklonjeni so bili po čl. 73 »Pravilnika« s pravico do popravnega izpita v juniju 1933: Bolč Aleksander iz trgovskega računstva, Kincl Norbert iz zemljepisja, Kološa Janez iz nemščine in blagoznanstva, Stojan Vladimir iz slovenščine, Keiner Marija, iz blagoznanstva. XVII. Završni izpit v juniju 1933. Ministrstvo trgovine in industrije je z razpisom I. Br. 12.699/N z dne 3. 4. 1933 odločilo v smislu § 34. zakona o trg. sred. šolah, da se vršijo završni izpiti v šolskem letu 1932/3 po dosedanjem pravilniku. Z razpisom I. Br. 19.139/N z dne 23. maja 1933 je odobrilo ministrstvo razpored za završni 'izpit. Gospod minister trgovine in industrije je imenoval z rešenjem I. Br. 19.139/N za svojega odposlanca pri za-vršnem izpitu g. Prešla Mihajla, inšpektorja za strokovno šolstvo pri kraljevski banski upravi Dravske banovine. Predsednik: ministrski odposlanec Presl Mihajlo, inšpektor za strokovno šolstvo pri kraljevski banski upravi Dravske banovine. Podpredsednik: Marinček Fran, direktor. Člani: Ažman Josip> za knjigovodstvo, Beg Dušan, za zemljepis in blagoznanstvo, Fink Konrad, za slovenščino in nemščino, Lenasi Konrad, za trg. računstvo in dopisje. Prijavili so se sledeči kandidati (nje): a) za celotni izpit: 1. Cokan Franc, 2. Ergot Josip, 3. Grum Martin, 4. Kardoš Evgen, 5. Mirnik Bogdan, 6. Petrin Albert, 7. Slokan Milan, 8. Dolanc Ana, 9. First Marjeta, 10. Krančič Gizela, 11. Mihelčič Marija, 12. Perko Ida, 13. Pust Zora, 14. Hodč Vida, 15. Šunko Adela, 1(1. Šaloven Josipina, 17. Teran Ana, 18. Tomašič Miroslava, 19. Valenčak Kristina, 20. Vivod Ivanka. b) za popravne izpite: 1. Bole Aleksander iz trg. računstva, 2. Kincl Norbert iz zomljepisja, 3. Kološa Janez iz nemščine in blagoznanstva, 4. Stojan Vladimir iz slovenščine, 5. Keiner Marija iz blagoznanstva. K izpitu so bili pripuščeni vsi prijavljeni kandidati (nje). Badi bolezni ni prišla k 'izpitu kandidatinja First Marjeta. Pismeni izpiti. Pismeni izpiti, ki jih je vodil v smislu čl. 49. »Pravilnika« dir. Marinček Fran, so se vršili 10., 11., 12., 13. in 14. junija. Pismene naloge v/ posameznih predmetov so bile: Iz trgovskega računstva (10. junija) 1. Debet: per 16. II...............Din 2.450- „ 26. V.............» 2.500-— » 15. VIII..........» 2.900-85 » 26. VI............» 3.456 — fco » 14. V.............» 1.509-90 » 28. VIII..........» 3.500 - Kredit: saldo per 31. XII. » 17. VIII. » 11. VI..............» fco » 23. V.................................» » 27. VI..............» » 25 VIII. . . . » Din 4.550 — » 3.890-80 » 2.000 -95050 2.610-1.000 — Kontokorent je izračunati po francoskem načinu s prenosom pozneje dospelih postavk. Meseci kalendarično, obrestna mera 62/3°/o - 5 '/2°/o> provizija V20/o, stroški Din 25’— s parsko izravnavo. 2) Ljubljana dolguje Celju valuta 25. junij Din 25.000 —. V poravnavo dolga remitira Ljubljana dne 5. junija 2 menici, glaseči se na enaki vsoti in zapadli dne 15. VII. in 20. VIII. Pri remitiranju naj se upošteva 1/2 promil. kurtaža in '/2% provizija ter Din 25-— stroškov. Diskontna mera je 6°/0. Na kateri vsoti se glasita menici? 3. Koliko bi stalo v Celju 2-50 kg zlata, čistine 850, če notira zlato v Londonu 78/6 in deviza London v Beogradu 196-—. 4. Beograd prodaja 15. VII. — 62/3%. Hfl 3.549-15 per 25. VIII. ä 23-50 običajna kurtaža, £ 250, 8, 9 » 15. VIII. h 196'— '/4°/o provizija in Lit 7.365 80 » 5. X. h 295-— stroški Din 40'—. Iz slovenščine (11. junija): S. Gregorčič: Orodje v desni, v levi meč, svoj dom gradimo se boreč. Iz knjigovodstva (12. junija): meseca novembra 1932 sledeče vsote: Blagajna .... 95 000-- 86.000- Valuta ... . . . . 9.200'- 3.800- Blago 285.000- 299.000- Debitorji . . . . 160.000,- 100.000. Rimese . . 80.000 - 45.000 Premičnine . . . . 25.000-- 5.000- Nepremičnine . . . 100.000-- Stroški . . 39.610 - 2.060- P. Hranilnica . . . 125.600 - 94.150 Priv. Jalen . . . . . 7.800 - 3.400- Priv. Koren . . . 5 600-— 8.400- Kreditorji . . . . 120.000 — 165.000- Banke 100.000-— 60.000- Trate 7 000 - 13.000- Hipoteke . . . . — 40.000- Provizije .... . . 12.000-- 16.000- Anticipacije . . . 4 000-- 4.000' Delkred. rez. . . 5 000' — 6.000- Glavnica Jalen 115.000 Glavnica Koren . 115 000- P. H. St., 1,180-810— tu; Banka 5. XII. prejme tvrdka v komisijsko prodajo od Ä. Šarabona, Ljubljana, 5.000 kg Santos kave po limitu Din 22-— ter plača tovornino Din 2.200-— 6. XII, prodaja blaga A. Kuncu, Zid. most, tov. prosto za Din 8.000-—, plačljivo takoj z 2°/0 Skonto ali val. 1 mesec. 9. XII. Poroča Kunc, da je plačal za tovornino Din 200-—, ostanek dolga pa je nakazal po Pošt. hranilnici po odbitku tovornine in 2°/0 skonta. 10. XII. Poštna hranilnica potrjuje prejem nakazila Kunc. 11. XII. Prodaja 2,000 kg kave Santos po Din 23-— A. Gregorinu, Slov. Bistrica, tov. pro- 1,180.810-— sto, plačljivo s čekom na inkasira istega dne ček (dobropis) ter si zaračuna ,/a0/oo provizije. Za tovornino se plača Din 380 12. XII. poroča naš zastopnik dr. Kalan, da je Jereb, ki nam dolguje Din 3.600’— ustavil plačila ter naprosil za 5O°/0 poravnavo proti gotovini. 15. XII. pooblaščamo dr. Kalana, da sklene z Jerebom poravnavo. Od Meinl d. d., Zagreb, prejmemo blago za Din 26.000 — tov. prosto Celje, 'I2 plačljivo takoj z 2°/0 skonto ali val. 1 mesec, '/2 Per 2 meseca. Za tovornino se plača Din 1.200 —. 18. XII. nakaže Prva hrvatska štedionica po našem nalogu Meinlu, d. d., Zagreb dolžni znesek po odbitku tovornine in 2°/o skonta ter si zaračuna Din 12-— nakazilnih stroškov. Dr. Kalan poroča, da je z Jerebom sklenil poravnavo, predloži stroškovnik in prilaga Din 1.580 — v gotovini (po odbitku stroškov). 22. XII. proda se 2.000 kg Santos kave Lojbnerju, tu, po Din 22-50, plačljivo takoj z 2°j0 skonto ali val. 1 mesec. P. H. St., tu, inkasira po našem nalogu dospelo trato Din 6.000'— ter si zaračuna 2“/oo inkaso provizije. 24. XII. prevzame tvrdka 1.000 kg Santos kave v lastno prodajo. 28. XII. se pošilja A. Šarabonu, Ljubljana, obračun o komisijski prodaji kave, za- računa si 3°/0 kom. provizije ter 1 °/0 delkredere. Dolžni znesek se remitira Šarabonu per 28. 1. 29. XII. prodaja blaga za Din 6.000 — A. Fazarincu, tu, proti gotovini z 2°/0 skonto. 31. XII. plačilo plač za januar Din 2.000 --. Napraviti je letni zaključek. Upoštevati je vnaprej plačane plače, diskont trat Din 265 —, diskont rimes Din 145- —, 10°/0 dolg na hipotekarnih obrestih od 30 9, dolg na davku Din 3.500 —, dolg na reklami Din 980 —, dolg na premijah bolniškega zavarovanja Din 356’—, P. H. Št. dolguje na obrestih ca. Din 600,—. Za naknadne izgube na dolžnikih je dotirati 3°/0, od premičnin je opisati 12°/0 direktno, od nepremičnin 2°/0 indirektno. Blaga je v zalogi za Din 55.670'—, valut Din 5.899'50. Glavnica, dvigi in vloge družabnikov se obrestujejo po 6°/0. Dobiček je porazdeliti po glavah. Priv. Jalen Priv. Koren 30. VI. 4.000'— 15. 111. 37400“ 10." V.~ 2.300'- 30.111. 5.000'- 15. X. 3.800 - 20. X. 3.300'— 15. Vlil. 3.400 - Nalogo je knjižiti v amerikanskem žurnalu, napraviti končni inventar, voditi je skontro komisijskega blaga ter rač. privato. Glavnica družabnikov je ne-izpremenljiva. Iz korespondence (13. junija): 1. Z. Tratnik, Ljubljana, naroča dne 6. junija komisijski tvrdki M. Truden, Sušak, da nakupi čimpreje za njegov račun 30 bal kave »Java« po naj višji ceni Din 25 — za kg franko Zagreb. Polovico nakupljenega blaga naj pošlje po železnici tovorno na njegov naslov, ostanek pa na naslov I. Šoštarič, Maribor Iznos nakupnega ručuna naj povzame per 3 mesece na Ljubljansko kreditno banko, podružnico Sušak, za njegov račun. 2. Ljubljanska kreditna banka, podružnica Celje, sporoča dne 7. julija R. Lorberju, 2alec, na njegov dopis z dne 5. julija, da je po njenovem nalogu povzel nanjo 1. Knez, Ljubljana Din 8.000'— per 25. avgust, za katere ga je valuta dospetek v računu obremenila. Istočasno mu pošilja izvleček iz tekočega računa, zaključenega dne 30. junija s saldom Din 29.000 — v njegovo korist. 3. D. Golob, Celje, opominja po brezuspešnih opominih z dne 20. maja in 1. junija dne 10. junija A. Kastelica, Šoštanj, tret|ič, da mu poravna najpozneje tekom 8 dni njegov račun, zapadel dne 10. maja v znesku Din 4.800'—. 4. 1. Matič, Split, se ponudi 5 junija za nakupnega komisijonarja tvrdki »Vinea« d z o. z., Ljubljana, za nakupovanje vin. Sporoča, da ima dobre zveze in da dobro pozna tržne prilike ter stavi sledeče pogoje: 2°/0 provizija, povrnitev vseh stroškov in poravnava faktur s 3 mesečnimi akcepti. . . rr -i* ?' i Iz nemščine (14. junija): a) prevod iz nemščine v slovenščino: Der beste Empfehlungsbrief (Ad. Tuma Nčmecka čitanka pro ško!y obchodni, str. 49), b) prevod iz slovenščine v nemščino: Gospod Fran Salmič, Ljubljana. S svojim pismom z dne 1. t. m. sem naročil pri Vas 2 soda namiznega olja pod običajnimi pogoji. Ker nisem prejel do danes od Vas nobenega odgovora, smatram, da se je moje pismo izgubilo. Prosim Vas, da izvršite naročilo zanesljivo do 14. t. m., ker bi bil sicer neljubo primoran, naročiti blago pri kateri drugi tvrdki. — S spoštovanjem Ivan Kanc. Na seji izpraševalnega odbora po § 65. „Pravilnika“, dne 16. junija, so bili pripuščeni vsi kandidati k ustmenemu izpitu. Tej seji in ustmenim izpitom, ki so se vršili 19., 20., 21. in 22. junija, je predsedoval g. ministrski odposlanec Presl Mihajlo. Po uspehih pismenega in ustmenega izpita so zdelali s prav dobrim uspehom 2 kandidatinji, z dobrim uspehom 5 kandidatov in 6 kandidatinj, skupno 11, z zadostnim uspehom 4 kandidati in 1 kandidatinja, skupaj 5. Popravni izpit imajo v septembru 1933 2 kandidata in 4 kandidatinje, skupaj 6. Seznam kandidatov (inj), ki so položili zaključni izpit v juniju 1935. Tek. St. Ime Čas in kraj rojstva Ime, poklic in bivališče očeta (matere) Uspeh pri zaključnem izpitu l. Bole Aleksander 19. marca 1911 v Misličah, Italija Franc, šol. upravitelj, Ponikva ob j. ž. zadosten 2. Cokan Fran 6. februarja 1916 v Megojnicah p. Žalcu Martin, posestnik, Megojnice 26 dober 3. Ergot Josip 25. jan. 1915 v Dol. vasi pri Št. Pavlu pri Preboldu Marija, kuharica, Novi Klošter pri Sv. Petru v S. d. dober 4. Grum Martin 26. sept. 1914 v Zbe-lovem p. Konjicah Grum Martin (stric), zasebn., Brezje ob Slomu i7. dober 5. Kincl Norbert 12. maja 1913 Sv. Jurij ob j. ž. Herman, gostilničar, Sv. Jurij ob j. ž. zadosten 6. Kološa Janez 24. decembra 1912 Murska Sobota Janez, čevljar, Murska Sobota zadosten 7. Mirnik Bogdan 20. novembra 1914 na Lavi pri Celju Ivan, železničar, Ložnica 18 dober 8. Petrin Albert 18. apriia 1912 v Dreweru, Nemčija Kalteneger Terezija, šol. slug, Laško 32 dober 9. Stojan Vladimir 1. aprila 1915 v Teharjih Martin, mizar, Teharje zadosten 10. Keiner Marija 17. julija 1913 v Trbovljah Franc, rudn. paznik, Hrastnik zadosten 11. Krančič Gizela 31. januarja 1915 v Murski Soboti Janez, drž. uradnik, Murska Sobota dober 12. Mihelčič Marija 24. marca 1917 v Gor. Lokvici pri Črnomlju Alojz, ravn. zavarov., Breg 18 pri Celju prav dober 13. Perko Ida 24. maja 1916 v Štorah Karl, orožnik v pok., Štore 60 dober 14. Šunko Adela 23. decembra 1915 v Gaberju pri Celju Valentin, sob. slikar., Celje, Aškerčeva 3 dober 15. Teran Ana 21. oktobra 1916 v Podbrezju p. Podnartu Anton, posestnik in trgovec, Bistrica dober 16. Tomašič Mira 26. januarja 1915 v Laškem Juro. ban. urad. v p., Celje, Vodnikova 1 prav dober 17. Valenčak Kristina 20. januarja 1913 v Podsredi Anton, posestnik, Podsreda dober 18. Vivod Ivanka 16. maja 1915 v Sp. Polskavi Anton, zvaničnik v p., Sp. Polskava 120 dober Odklonjeni so bili po čl. 73. „Pravilnika“ s pravico, da polagajo popravni izpit v septembru 1933 : 1. Kardoš Evgen iz trg. računstva in nemščine; 2. Slokan Milan iz trg. računstva in blagoznanstva ; 3. Dolanc Ana iz trg. računstva ; 4. Pust Zora iz zemljepisja ; 5. Rode Vida iz dopisja ; 6. Šaloven Josipina iz zemljepisja. Statistika dijakov za šolsko leto 1932-33. L