57 Nepričakovani piruhi.
w   mladoletnem                        Glej, medena                             Jedva jasna
Tednu cvetnem                          Draga ujena                               Zora krasna
Mačioo pozdravlja vsak,              Vže povitica stoji                       Vzplava k višku vrh gora,
Ki je skrita          "     ¦               Vencn v sredi,              '             Ko vže vstane,
In zavita                                    Inbesedi                                   V sobo plane,
V svoj kožušek pregorak.           Cud ustavlja zdaj moči!            Kder je sreta, nje srca.
Minka mala                               Minka vneta            ' *        -       A strmeča
Eadovala                                    In zarzeta                                 l11 boječa
Tudi stvarce se inlade,               Delo svoje zre molčeč.               Tam na pragi obstoji:
A združila                                  Ga hvalili,        ,     .                   Iz okvira
V venec vila                              Mu čndili          '                        Va-njo ypira
Drobni Tejici je nje:         •         Stariši so se ljubeč.                   Ppgled bistrih se očij!
Ovijale,                                      BCas je spati,"                         . Al'. zgodilo
Svit dajale                                 Deje mati,                                 Se je bilo
Kakor lep okvir cvetau              »Diišica mi. lehko noč!"            Cudo? — kaj li možno je,
Bi sladkosti,                               Minka mala                               Da medeni
Oj, radosti!                                Je zaspala                                 Dragi Djeni
Jutri na vstajenja dan.               V zlatih sanjah se sniijoč.          Zaklad bi oživljal se ?
t
58
«
Ne, izginil                    '                         Minlca mala
-       Je in minil.                                         Je jokala
Nij ga tira ni sledu,                            Tožno bilo jej srce;
Le rujava                                             nOh." vzdihuje
Mačja glava                                         In žaluje,
Venkaj gleda iz cvetu !                      . BKde povitica si, kde?" —
Lujiza Pesjakova   .