se Velja po pošti: = W oelo leto naprej.. K 30--■a en mesec „ .. „ 2-50 u Nemčijo oeloletno. „ 34-— ia ostalo Inozemstvo. „ 40-— V Ljubljani na dom: Za oelo loto naprej.. X 28-— sa en moseo „ .. K 2-30 V ipravl prcjeman mesečno „ 2-— s Sobotna Izdaja: » Za oo!o leto, .... .K u Nemčijo oeloletno-. „ 9-— M ostalo inozemstvo. „ 12 — Enostolpna petltvrsta (72 mm široka In 3 mm vleoka ali cjo prostor) sa enkrat . . . . po 30 v za dva-ln večkrat . „ 25,, pri večjih naročilih primeren popnst po dogovoru. Poslano: — -■■-----Enostolpna petltvrsta po 60 v Izhaja vsak dan Izvzemši nadel je ln praznike, ob 3. uri pop. Redna letna priloga vozni red, MF* Uredništvo jo v Kopitarjevi nllol štev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo;, uefrcn&irana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račnn poštne hranilnioo avstrijske št. 24.797, ogrske 26,bil, bosn.-hero. št, 7563. — Upravniškega telefona št 188. Dunaj, 5. grudna 1917, Za združenje Hrvatov, Srbov in Slovenje ccv- Dunaj, 4. decembra. <' Dne 3. t, m. so poslanci hrvatsko-srb-(ske koalicije ter Starčevičancev priobčili ,v »Hrvatski Državi« odločno deklaracijo za združenje Hrvatov Srbov in Slovencev. Vladna cenzura pa je list vsled te izjave zaplenila. Danes je v svojem govoru dr. Vrstovšek prebral to izjavo, jo s tem imuniziral ter jo vsled tega priobčujemo. Ta dogodek je v našem boju za združeno 'Jugoslavijo velikega pomena, zlasti če se uvažuje notranje politične razmere na Hrvatskem. Starčevičeva stranka prava je prvič nastopila skupno s srbskimi poslanci. Nastopila je za najčistejši naš narodni program. Ta izjava more se smatrati opravičeno kot izraz volje vsega naroda v Banovini, saj je znano, da so tudi vsi pristaši koalicijskih strank istega mnenja, a koalicija sama ne nastopa z aktivnim progra- j mom smatrajoč se samo za prehodno upra- i vo, ki ima nalogo preprečiti, da ne pridejo na krmilo prosluli »frankovci«. Hrvatsko-srbska deklaracija slove: »O priliki mirovne ponudbe današnje revolucionarne ruske vlade, kakor je izdana v Carskem selu dne 28. nov., v kateri se ista obrača na vse vlade, vse sloje, vse j stranke vojskujočih z vprašanjem, če so i pripravljeni stopiti v pogajanja glede ta- ' jkojšnjega pogajanja o premirju in splošnem miru izjavljajo podpisani poslanci hrvatskega sabora, da so pripravljeni pozdraviti vsak korak, ki more dejansko voditi do trajnega miru med vsemi narodi. Ob tej priliki smatramo za svojo dolžnost, da izjavimo zahtevo vsega svojega naroda, ki — opirajoč se na pravo samo-odločitve narodov — energično zahteva, da mora biti mir, ki naj konča grozote te vojske, demokratičen mir, mir, ki naj garantira vsem narodom in tudi enotnemu narodu Hrvatov, Srbov in Slovencev popolno svobodo državnega, kulturnega in gospodarskega življenja in napredka, Zagreb, 3. grudna 1917. Cezar Akačič, Srgjan Budisavljevič, Marko Došen, Hrvoj pl. DragUtin, Kempf Voji-slov, Kovačevič Ivan, Kufrin pl. Franjo, dr. Peter Majer, dr. Ante Pavelič, Peršič Ivan, Petričič dr. Živko, Pribičevič Valerijan. odpro vrata na: stežaj; stari sluga plane z rokami v laseh v sobo ter kriči kot blazen: »»Grof, rešite še, gori, gori! .".;<« Imel sem takrat koma) sedemnajst let. Planem na. hodnik. V gostih ,belosivih kepah sc vali iz spodnjih prostorov dušljivi dim, po lesenih ptopnjicah pa že šviga in liže plamen neusmiljeno. Kličem očeta in brata, ali brez uspeha. Stari sluga pribiti zopet do mene, ter me šiloma vlači skoz ogenj in dim. Sedaj me zapusti zavest... Ko se prebudim — jc že trdna noč. V vrtnarskem paviljonu se znajdem, pri meni solzeči Donat in vrtnarica. »»Oče?«« bilo je moje prvo vprašanje, »»kje je oče?«« Spogledali so se, vrtnarica je skrila obraz za predpasnik. »»V sobi jc,«« tolažila me je slednjič, »»kmalu mu odleže . ..«« Šele drugo jutro so me pustili k njemu, ki sem ga tako srčno ljubil. Nn visokem, črnem odru je ležal mrtev . . . Goreče podrfne so ga biič pobile.« P. Dioniziju ie zastal glas Donatu pa so sc ob tleči žerjavici svetile sclzc v očeh. »Strašno,« dejal jc z nizkim glasom oče gvardjan ter gladil častitljivo, dolgo brado, »strašna usoda; kako sla živela in kaj sta začela pa potem?« Donat si je pekrii obraz, z rokama; ter začel težim sopsti. •Vaša prečastilps!, < oi' vrne oče Dio-nizij, »oovest je kmalu ori kraju. Čez dva dni smo p: kopali ub.igsga oje a, po pogrebu pa se jc zgubil šc on, moj edini brat »Za Boga!« vikne osupli brat, »kaj pa s teboj? Na tem nevarnem mestu in pri tej mrzloti v snegu; človek, ali si ob pamet?« Nepoznanec vzdigne malomarno svoj žoltobledi, koščeni obraz, ter upre udrte. mrzličnomotne oči v vprašujocega. ■•Pusti me«, prosi nerazločno in. s škJc-petaiočimi zobmi. ; kaj še zadnjo uro svojega življenja ne morem imeti miru? Idi!« Bratu je zastala sapa. »Miru si želiš?« vpraša sama riobrot-ljivost slednjič redovnik, »pojdi tedaj z me-poj, pokažem ti pet do postojanke miru in tihe sreče.« Fol ure pozneje je sprejelo preperelo zidovje sredi gozdne tišine, obupano, razdejano dušo ... P. Dionizij, eden najuglednejših očetov samostana pa ie stiskal reveža na svoje bratovsko srce, ker zgubljeni sin ni bil nihče drugi, kot njegov lastni brat: grof Donat Podolski. Zvečer... Ob plapolajoči, starodavni ilovnici sredi refelclorija sedi trojica. Oče Dionizij pripoveduje staremu gvardjanu s trepetajočim glasom tužno zgodovino Podolskega gradu; ubežni grof pa strmi zamišljeno v prašketajočo clračje. Kako gorko in blago mu jc postalo pri srcu, po vsem svetu jc iskal to tiho zadovoljstvo srca in tik črne smrti, ob propadu ga je našel.... Donat. Veliko nekdaj tako ponosno poslopje je bilo do tal uničeno, zvestega oskrbnika in služabnike sem moral odpustiti, kup štrlečih razvalin pa je prišel na boben.« »Nesrečni požar! Ali kako je nastal?« vpraša zopet oče gvardjan, »kdo neki je zapalil? « .... »Prečastiti oče, to mi je zagonetka do sedaj,« odvrne P. Dionizij. »morda 3ino imeli nevoščliivega. skrivnega sovražnika.« » Ne. za Boga ne,« zaihtel je v tem tre-notku Donat, ki se ni mogel več premagati, »neprijalelja ni bilo . . . Zapalil sem — jaz — jaz, po nesreči! Dvanajst let že nosim to žgočo tajnost v srcu, razjedlo mi je dušo ter strlo telo. Vendar jc enkrat zunaj, oh — kako to dobro de. Obsoditi sem so hotel sam, koliko lažje mi je sedaj ob vznožju stola pravice: obsodite- zločinca!« Padel je pred priorjem na kolena. Trenotki mučnega molka. Migljajoče pole"o je nemirno zaplapotalo, ter šumeč tarnalo bridko pesem ... Preljubi sin,« prekine slednjič oče gvardjan tišino, ter pomaga osbbeliheu zopet. na noge; »zločinec nisi bil nikdar, in o je težilo dosedaj tvoje srce breme dozdevne krivde .pokoril si jo docela; tvoje čisto oko mi je priča. Le kvišku ranjeno srce, jitresi se jarma nesrečnih spominov, ter idi vzdignjenega čela zopet med ljudi.« Toda ozcblo srce si ne želelo več od blage gorkote sočustva in ljubezni: zvoko srebro samostanskega zvona je po kratkem času pozdravilo brala novinca. Spisal Saša Sanko. Iz rožnate zarje, za zlatoobrobljeno preprogo se je rodilo krasno, zimsko jutro prejšnjega stoletja. Po ozki, v mladem snegu izteptani stezici, ki se jc med belookinčano leskovmo vila takrat navzgor proti znanemu samostanu Minontov, jc sopihal pod težkim bremenom njegov, po celi dkolici priljubljeni nabiralec, brat Aniadej. »Čudno«, mrmral je sam pri sebi, »pred eno uro ni bilo razven mojega, nika-kega sledu v snegu; med tem časom pa je blodilo tukaj človeče, ki, kakor se vidi, ni stalo povsem trdno na nogah.« Sled jc kar naenkrat zapustil siezo, ter krenil na desno v goščavo, »Kam par sedaj?« postal je za trenotek brat AmiMrtfr »kam To nekam vede?« Urno ,odloži rjavo malho v sneg, ter jo ubere za stopinjami, ki so izginile med pečinami v mlacio lefkovje. Pri črnosivi skali, ki sc pogubljivo nagiba v zevajoče brezdno, je čepela svinčena moška postava. Gologi.iv. z divje ;az-Imršenimi lasmi, ves razivgnn in napol bos jc skrival obupnež svoje obličje med razgaljena kolena. »Nekega jesenskega c-ne ponoldne,« nadaljuje pripovedajoči. > se n sedel sam v prostorni, grajski knj žnict, ko se mahoma Posamezna številka 12 vinarjev. Ekspoze vojnega ministra. V vojnem odseku ogrske delegacije je podal dne 5. t. m- svoj ekspoze vojni minister pl. Stoger-Steiner.. Najprej se je spominjal padlih junakov in sporočil svoj pozdrav armadam na bojišču. Navzoči so sc dvignili s sedežev. Nato je govoril minister o naši oborožbi začetkom vojne. Zaostajali smo za svojimi sosedi in v artiljeriji nas niso prekašali samo Rusi, nego celo Srbi, Kljub temu smo izvršili mogočni na-vsl na sever in s tem preprečil ruski; »iz-prehod v Berlin«. Ta uspeh je bil morda odločilen za celo vojno. A jasno nam je bi' lo. da treba premagati hudo krizo, da se ohranimo. In v ozadju se je začelo ogromno delo na vseh popriščih nadomestbe. Minister je nato govoril o sredstvih in odredbah, ki jih je zahtevala pozicijska vojna. V tej vojni množic in najpremete-nejše tehnike je pa le odločevala in še odločuje osebna vrednost posameznika. — Spričo neštetih naborov, prebiranj in za-roenjalnih odredb so bile nekatere trdostf ali neenakosti neizogibne. Skupno število vseh vojne službe oproščenih ljudi pa znaša še vedno okrog 1 in pol milijon mož. Priznati treba, da je dalo prebivalstvo obeh držav monarhije kakor Bosne in Hercegovine svoje sinove na razpolago domovini v polnem obsegu. Zvesti tradicijam armade so vsi častniki od vsega početka vršili svojo dolž-nost. Začetkom vojne je bilo razmerje med aktivnimi in rezervnimi častniki 2 :3, danes pa je razmerje 1 : 4. S priznalnimi besedami se spominja minister dela.rezervnih in črnovojniških častnikov in navaja, da je takom vojne naraslo število častnikov in praporščakov po poklicu za 3600, a rezervnih praporščakov se je v tem času izobrazilo okroglo 65.000. Približno 2600 rezervnih gažistov še je sprejelo v poklicno stanje. Minister izreče zahvalo in priznanje tudi sanitetnemu osobju in prostovoljnemu strežništvu. Od 22.000 zdravnikov v monarhiji je razen 2000 aktivnih in bivših poklicnih vojaških zdravnikov nad 10.000 v vojaški službi. Razen tega deluje 2500 črnovojniških civilnih zdravnikov. V vojni službi je dalje 3000 civilnih lekarnarjev in 4500 enoletnih prostovoljcev-medi-dncev. MHster omenja odredbe za pobijanje mnogoštevilnih kug in nalezljivih bolezni, ki so se pojavile pri nas začetkom vojne in ustanavlja, da je danes, v četrtem letu vojne, večina teh bolezni zatrtih. Ozdravljivost med ranjenimi ih bolnimi vojaki narašča od leta. 50% se vrača nazaj na bojišče. Jetičnih je sedai v oskrbi vojne uprave povprečno 45.000, Število iri-valldnega moštva znaša doslej približno 200.000 mož; od tega je pa le neznaten del popolnoma nesposoben za zaslužek, med temi predvsem slepi. Od vseh ranjencev postane na splošno za vojaško službo zo-pet sposobnih okroglo 85%, nadaljnlh 10% je porabnih za pridobitno delo in le 5% ostane invalidnih, a tudi od teh je večji del vsaj deloma sposoben za zaslužek. V strežniški službi je danes 7000 ar-madnih sester in nad 15i000 strežnic v ozadju. Minister omenja uspešno delovanje dušnih pastirjev vseh veroizpovedanj in govori o odredbah za vojne ujetnike, katerih je danes približno 10,000 častnikov in VU milijona mož. Začetkom tekočega leta je nastala v aprovizaciji armade težka kriza, ki smo jo mogli premagati le s pomočjo pruske vojne uprave. Ker so se istočasno znižale oskrbne pristojbine ter se je odprla plovba po Donavi, po katerem potu smo mogli svoje zaloge zopet dopolniti, smo spravili kon-zum zopet v urejeno strugo. Tik pred letošnjo žetvijo nam je še enkrat pretila aprovizacijska kriza, ki smo jo premagali s pomočjo ogrske vlade. Tako je mdrala tudi armada, posebno formacije v ozadiu, nositi svoj delež v splošnem pomanjkanju živil. Minister se nato spominja velikanskega dela industrije za preskrbo municlje. Začetkom smo imeli pr bližno 50 vojnih obratov za izdelavo municije, danes jih je 600, s podobrati pa 2500. Priznanja vreden delež na teni delu ima tudi naše celokupna delavstvo. Kakor industrija doprinaša pa tudi kmetijstvo na svoi način za zagotovitev naših uspehov. Ob izpeljavi demobilizacije nas bo vodila misel, da upostavimo narodno gospodarstvo na vseh črtah, da zvišamo produkcijo in davčno moč in celokupno gospodarsko življenje držav. Za zboljšanje položaja gažistom in moštvu kakor tudi vdovam ih sirotam so pred-dela za novi vojaške-preskrbni zakon žc dovršena. Upa* da bosta obojestranski ljudski zastopstvi rešili to vprašanje tako, kakor zahteva hvaležnost do naših juna-šk'h armad. Po zaslugi naic slavne vojske in požrtvovalnosti prebivalstva stojimo danes povsodi globoko v sovražnikovi deželi. Ob tem se moramo hvaležno spominjati tuji 1 7 \ Ul liaiv^u , ^ —-- veznika kakor tudi sodelovanja in Tutrčiie. • '' BoTg ame Že leto in dan je vsemu svetu znano, da smo pošteno pripravljeni na mir. Ne-spravljivosi na|ih sovražnikov naš sili, da boj za svoj obstanek nadaljujemo. Ako Bog da, bomo svoj C-tj dosegli in dotlej vzdržali. Gre za biti ali nebiti. Naloga armade je, da nas obvaruje trajne škode. In ohraniti armado za, to nalogo sposobno kot ostro drbdje — to je moja naloga. Da jo morem izvršiti, se moram opirati na vse sloje prebivalstva. In če že jutri pride mir, pomanjkanja še davno ne bo konec. V marsičem bomo ostali navezani sami nase; rešiti bomo morali vprašanje prehrane, obnoviti gosoo-darsko življenje. V smotrnem,' potrpežljivem delu vseh za vsakega in vsakega za vse bomo pa dosegli svoj cilj: ohraniti nži-šo, starodavno, slavno monarhijo veliko in močno! V to pomozi Bog! Nošo mornares v sveM voisKl. Dunaj, 5. dec. (K. u.) V mornariškem odseku ogrske delegacije je poročal kon-teradmiral Rodler: Naši pomorski letalci in brodovja so živahno nastopata in povzročila Italijanom škodo na vzhodni obali. Odkar se je pričela vojska, so potopili naši podmorski čolni na Sredozemskem in Jadranskem morju 1226 sovražnih tr^ govskih ladij, ki so obsegale 3 miljjonc ton. Ker se ni b<1a odločilna bitka na mor u, naj se ne sklepa, da so izgubile v^jne ladje pravico do obstoja. Naši >ojni mornarici gre zas'uga, ker sovražna mornarica ni nadlegovala Jadranskega morja "in naše obali; ha Jadranskem morju pa nico bili merodajni samo podmorski čolni, da se je to doseglo. Naša bojna mornarica v zvezi z obrežnimi ladjami ie tvorila važen čini-telj, ki ga mora tudi mogočen sovražnik resno upoštevati. Sredstva, ki so se za zgradbo naših bojnih ladij naložila, so b;la dobro naložena glavnica. Nadopiestiti s«i morajo ladje, ki niso več popoltioma sposobne za boj. Na željo delegata Oke1;cr?nv je Rodler poročal, da smo izgubili križarko »Zen-ta«, pdomorska Čolna 3 in 12, ruši'ki Lika in Triglav, podmorski čoln 24, .nod.morrki čoln 6, rušilec Wildsang, torpedovko 26, križarko Elizabeta, podmorski čojn 3Q in torpedovko 11, ki jo od 5. oktobra 1917 pogrešajo, ker je izginila. Sovražna poročila so navalaka, da so io zaplenili bVzu Jakira na obali. Poizvedb še niso zaključili. Kakor hitro izvem o uspehu, poročam odseku. '' y Premirje ušteli rusniiroHii. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 5. dec. Uradno: Pri maršalu princu LeopoHu Bavarskemu so ee včeraj podajali daljs. Vrhovni poveljnik ruski'* in romunskih čet, ki stoje m«d Dnjestrom in Črnim morjem, je predlagal včeraj popoldn? generalnemu polkovniku nadvoVodu Jožefu in maršalu Markensenu. n~i rved"jo razgovor o premirju« Naša vo^o^odla s*a pritrdila, Odposlanstva so odpotovali v kraj pogajanj. " NEMŠKO URADNO POROČILO. BerHn, 5. dec. Vebki glavni ''stan: o Na bo'ni črti ra-*vofvo-'e «To"e"a in pri volni skunlni marše1« nI, Mn-'^^*. se j:p*»'ao!a o premirju razširila tudi na rumunske čete. Pogajanja o premirji' »'a romunskem pozo-riaču. Dunaj, 5. deč. v Neue s W;?ner Tagblatt« je poročal:' Vrhovni pove1;r^k'.n.išk'h ih rumunsMh čet.; M se'7-^aj poga'a e nre-mirju z nadvojvodo Jožefom tn marš^om Mackebsenom, je general Čerbačev. pre'š-rtu načelnik generalnega štaba kralja Ferdinanda. j '' ■"■ Na rumnski boni črti se več ne strelci Budimpešta,.5. dec. »Az.F-st«- ie Poročal; Rumunske čete so na celi bojni črti prenehale streljati. Zaoisnik ruskih p»r'ametitatfev. Kodanj, 5. dec. Iz Petrograda se poroča: V torek 27. novembra so se parla-mentarji vrnili od vrhovnega poveljnika sovražnih čet z naslednjim zapisnikom: »Podali smo se 26. novembra iz Dvin-ska na fronto 19. armadnega zbora. Ob 4. uri "20 nvnut smo došli na fronto moskovskega pešpolka in se rtodali z belo zastavo in trobentačem v strelske jarke. V razda^i 300 korakov smo naleteli na nemške častnike. Popoldne ob 5. liri so nas z zavezanimi očmi pehali k nemškemu bataljonskemu štabu. Pol ure noznejc smo sporočili svoja pooblastila. Razprave so se vršile v francoščini. Našo ponudbo, da se uvedeio pogaianja . o premirju, so takoj sporočili štabu vrhovnega poveljnika princa Leopolda Pavarrkega. Zvečer ob pol 9. uri so nas v avtomo* bilu peljali v kjer nafl je general Hoffmann oficijelno sprejel. 02načil je na* pooblastila za zadostna in izavil. da ie pričakovati odgovora tekom 24 ur. Med tem je pa že 27. zjutraj došel od nemškega vrhovnega poveljstva odgovor, ki ie sorejel ponudbo za pogajanja o premirju. General Hoffmann in parlamentarji so dobili pooblastila za nadaljni sestanek delegatov vojskujočih se, da izdelajo podroben načrt. General Hoffmann nam je dal na naš predlog pismen odgovor. ■ Tam se glasi; »Nemčija je pripravljena nemudoma pričeti pogajanja zaradi premirja; vrhovni povel'nik vseh čet r« vzhodu je dolžan voditi ta pogajanja.« Nemški vrhovni poveljnik je dal za delegate, ki se bodo udelež'lt podajanj,, na raznolago po* $ebni vlak. Med Nemci in najvišjo oblastjo, ki. jo zastopa svet ljudskih komisarjev, se bo napravila direktna brzojavna zveza. Nadalje so nam sporočili, da je nemško vrhovno poveljstvo izdalo povelje, da se povsod, kjer na fronti sovražnik ne napade, vse operacije ustavijo, med tem ko se morajo pobratenja opustiti, dokler nc bodo pogajanja zaključena. Dne 27. novembra ob 8. uri z:vtraj so nas z zaveznnimi očmi pe'jali nazaj na frontni odsek, kjer smo bili spreleti. Izpremembe rusV? rrir^d^ v naroJno gardo. Rotterdam, 5, dec. Ang^ški listi so poročali, da so za demckrat'ziranje in demobilizirale ruske armade vse spremenili in ustvarili temelje narodni gardi.. . Trockij pometa v diplomaciji. London, 5. decembra. (K. u.) vDaily Chronicle« je ooročal iz Sto->holma:. Trockij je odslovil 160 ruskih diplom« t'čnih in konzularnih uradnikov v ino^mstvu,. ker niso priznali vlade boljševikov. Ultimat Trockega zahodnim velesi!am. Gen', 5. dec. Pariški listi so poročali: .Zahodne velesile so sprejele Ultimat. Trockega glede na njih odgovor v zadevi premirja. Velik nemir pri zahodnih velesila'). Amsterdam, 5. dec. Nizozemski listi so poročali, da so poročila o pogajanjih glede na premirje med Pusiio in orrednj mi velesilami Francoze in Ang'eže zelo vznemirila; posebno razburjeni so Američan; Baselj, 5. de:. »Petit. Journal« ie poročal, da sta poslala Ljenin in Trockij ultimat, s katerim pozivata sporazum na oo-gajan:a o premirju. Če sporazum ne odgovori ali če molči, bo sov'et naznanil prelom s sporazumom in pridružitev osrednjim .'velesilam. ' A " 3 Sporazum — Rusija. Čurih, 5. dec. Časooisje sporazuma že nastopa proti Rusiji kakor sovražni državi. »Daily Telegraph« je zahteval, naj Rusijo napadejol »Figaro« je pisal, da se nahaja sporazum z Rusijo, že v Vojnem stanju. •l.' ... Preosnove v Rusiji. .Kodanj, 4. dec. (K. u.) »SozVdemo-kraten« je poročal preko Stckholma iz Petrograda: Ruska vlada je odposlala 500 odposlancev, ki bodo kmetom pojasniTi organizacijska vprašanja in 150 odposlancev, ki bodo uredili promete razmere ki so še že nekoliko izboljšale. Bivši oos.'anec dume Petrovskij se je vrnil iti Harkova. Po--' ročal je, da je tam vse mirno. Vsa moč je v rokah ukrajinskih delavskih zvez, ki so vse storile, da Kaledin ne more proti vladi ničesar podvzeti. Krilenko — Abraham. Koiahj, 5. decembra. »Novaja Žizn«' je poročala: Prsoorščak Krilenko, katerega je imenoval Ljenin vrhovnim novcljn1-kom ruske armade, je jud Aron Abraham. • Car pobegnil? BerPn, 5vdec. Londonski listi so poro- • čali, da je pobegnil car Nikolaj iz TobolT ska Čez Harbm na Japonsko. , Velika kneginja Tatjana ni pobegnPa. Gcnf, 5. dec. > Progres de Lyo.n« je popočal iz Londona: Poroč'.to, da bi bj'a pobegnila velika kneg'nja Tatjana, so si izmislili ameriški časnikarji. Harbin proii Angležem. Amsterdam,- 5. dec. Prebivaš'vo v Harbinu je pričelo groziti Arg^žem. Napadajo jih na cestah. Ang'eški porlanik je opozoril rusko vlado, če ne bo zajamčeno življenje angleških podanikov, bodo napravile red angleške, ameriške in japonske čete. Sk'icsnie ruske ustavedajalne zbornice. Kodani, 4, (K. u.) »Sozlnldemokraten ■ je poročal preko Stockholma iz Petrograda:- Rii-ski listi so objavili, da jc vlada sklenila sklicati 11. decembra c^b 3. uri ponoldne u?tavo-dajalno rborničo v Tavriško palačo. Sibirija in Kavkaz neodvisna. . Kodanj, 5* dec. (K. u.) »Utro Rcssiji« je potrdilo, da sta Kavkaz ;n Sibirija pro-i glašeni kot samostojni republiki, V Obisku t I se jc ustanovila samostojna vlada, predse- j i duje ji Potopin. Na Kavkazu bo imenovan : j 2a ministrskega predsednika nameravale • j republike najbrže bivši župan v Baku- • Busch. ■•:.!• Nova oUva na jiailjoasKea iišfn Ofenziva na južnem Tirolskem. — Vel trdnjav vzetih. — 5900 u'etntkov, med rjimi dva brigadirja. — Nad 40 topov zaplenjenih. Dunaj, 5. dec. (K. u.) V današnji seli pos'aniške zbornice jO naznanil predsednik državnega zbora dr. Gross: Po težkih bojih v gorah, ki so traja'! skoraj štiri tedne, v katerih sjno vzeli sovražniku novembra nad 11.090 častnikov in u etnikov in veliko plena, so čete v^jne skupine maršala Conrada pl, HStzeadorla kljub mrzli gorski zimi nnsprofi sovražniku K$ se je trdovratno in žilavo boril, podvzele iznova ofenzivo na visoki planoti Sedmih občin. Po temeljiti pripravi sO napjfdle divizije 11. armade dne 4. decembra mogočno visoko gorovje MeletUv kijub obuoni obrambi so vzele z naskokom utrdbe Monte Bade!e> che, Monte Tondarecnr, Monte Miela ta Monte Meletta. Danos dopoldne smo iztrgali sovražniku Monte Zorno. Boj se nada-Huic. Včeraj in danes smo ujeli nad 9009 Italijanov, 2 brigadirja sta med njimi, zaplenili nad 40 toiov, veb'ko stro'nih pusk in drugega Voj^e.^a bln^n. l astne izgubs so, kolikor fe dozdaj šnam,- dizke, ker je topništvo odlično delovalo/— pl. Arz, gene-, rrl pehote. Predsednik se. je zahvalil juna-rki armadi in zaklical navdušeno sprejeti živijo cesarju. . j-.'j AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. .. : / Duna', 5. ;de<5. Uradno: Na visoki planot? Sedmih obfin »o vzele čets maršala Conrada pl. H5tzen-dorla neka! višinskih postojank. Duna», 5. decembra zvečer. Uradno; Na PalijansVcm pozorišču »uspešni bej? zahodno Brente, NEMŠKO URADNO POROČILO. Barlin, 5. dec. Veliki glavni stan: Če?e maršala.Conradn pl. HotrcndorI so iztrgale v Sedmih občinah sovražnika več višinskih pos{ojank. Bsrlin, 5- dec. zvečer. Veliki glavni stan: V Sedmih občinah smo Italijane iznova vrgli iz močnih postojank. Italijansko uradno poročilo. 3. decembra. Ob' celi fronti so včeraj močneje bojevali, številne sovražne čete, ki -so korakale za visoko planoto Asiago in mecl Bi-entb'in Piave, so so držale izven ognja našega topništva. Naše topništvo je močno streljalo pri Posubld, pri Melittu in na severnih slemenih gorovja Monle Grappa. Osredotočeni ogenj fmo namerili rta-'fovražne- čete v dolini Nous in na srVernih slem^liih Mo le Per-tjep. Z ognjem, strojnih pu?k smo prepodili sovražne' patrulje na. Monte Tonda-recu in nri Movemsra. Na reki P'ave smo pri Fagane zaplenili več sovražnih ladij. Na obali topovski ogerij in nastopi patrulj. 4. decembra, Včeraj zjutraj smo odbili sovražne skupine, ki so po pripravi s topovi napadle ;naše nrednje črte na južnem G!emenu doline Daone in Judikari e, Sovražno topništvo ie podnevi na As"aški visoki planoti- med Monte Sisemol in Mcn-te Castell Gomberto 2elo živahno stresalo. Naše poizvedovalne čete so privedbe več dvanajstoric ujetn'k'ov, naše baterije so z uspehom strelfale osredotočeno na zbiranja čet v gozdu-Gailio in jugozabodro od Asiago kakor tudi severno od Morte Tondarecar, Sovražne čete in tabore v dol''m Calmarara- in v sosednih krajih ?o naši letalci tudi obstreljevali. Naš ogenj ie popo'noma zadržal sovražni'napad vzhcd-no od Monte Bedare. Med Brento in Piave smo povodom hitrega našega nastopa na Monte Itoncia ujeli nekaj sovražnikov, Sovražna krdela, ki io se iž doline Loreno približala,- so zadržale naše j baterije. Ob Piave od Vidora do jtporja so s topovi l.e zmerno streljali. ^Sestreliti smo dva sovražna pritrjena zrakoplova. 5. decembra 1917. Na Asiaški visoki planoti je pričel sovražnik, »ki je privede! mogočne sile topov/ zamenjal in pomnožil svoje čeic, katere so -v pre.šnjih bojih veliko trpele, z napadom na naše postojanke .Prvi napad-je izvedel včeraj. Naše čete so se trdno branile., Avstrijci in Nemci so dosegli s str^njjpi zr.tvami, da so nekaj postojank vzeli, kar trdne naše obrambe ■m zaviralo. Po uničevalnem ogniu, ki sa j« :pr-lček ponoč', Se nadaljeval zelo besno z zapiralnim ih bObnečim ognjem, so sovražne množice z dveh strani napadle naše postojanke na Meletta. Prvi .napad, ki sa ga podvzeli s severovzhoda, se ponoldne zrušil v odseku Monte Siseroidl na jugoz*-hodn'h slemenih Meletta di 'Gailio; napadalce, ki so večkrat napredovali, smo vrglj v besnih borbah moža z možem z velki™1 Izgubami za sovražnika; ujeli smo več sto mož. Drugi napad s severovzhoda so pO; vzeli t velirni s lami, naftidali So piavo troo Monte Tondarccar in Monte Badenecčhe. Po liuti borbi, ki ?e je b'Ia do ranega jutra, " je.zasedel sovražnik nekaj.jarkov; zapustili smo del naše nnjpredpejše črte. Pri Zenson ob Piave jkjcr, se ie boi b'l najživahrejSe, je nača naskakovalna 6tot-nija s podooro topništva uničila pet stez; ki j li le bil zgradil sovražnik, katarrga napadla, mu zadala izgube in mu vzela več dvanajstoric ujetnikov in nekaj strojnih puik. . . . ... .... Izpraznitev nadaJMb mest na Bsnečaa- Lugmo, 3. ^ec.eprbra. fJC. u l Uradno: PresiliM sc kredUp.e zaver'e iz Padpve, Trc-v'za, Benetk, Vincence, Thier.e in iz Bas-sana. dovani. Odstavljeni if.aJ»'ans'« «5sn-»raii. Lugano, 4, dac, (K. u.) Uradni 1-ct je , .poročal: Degradirani po genera'ni majorji Ruggeri, Lamberti, :Pelovani tn Zcri. - i - Razdelitev italijanskega prana. Budimpešta, 4. dec. Grof Had;k, mi-hlstcr prehrane, jc poročal, da c-e oog-na-jo o uporabi plena.v zasedenem italijanskem ozemlju. Ogrska vlada odpošlje pooblaščence k tamošriiemu vrhovnemu ido-vehbrku. Zaloge živil žc noV.su^jo. ICcr ostane od potrebščin armade, ci bedo razr delili zavezniki. - • Giolitti noče poslati ?z Valeč. Budimpešta, 5. dec. Iz Curiha: Giolit-t'?a so pozvali njegovi nrijat^H', naj sc približa prejšn'im zavetnikom Jtali'e. Gio'i varnim no-izvedbam sledile besne borbe mola z možem. Berlin, 5, dec. zvečer. Veliki glavni Stan: M^d Inchy in Bourlonom uspešni krajni boji. v Francoski ministrski predsednik o polažaju, Pariz, 5. decembra. (K. u.) M'nistrski predsednik Clemenceau je zaključil posvet zaveznikov z govorom, v katerem jc opozarjal na nasorotstva med Angleži in Francozi v prejšnjih časih. Oba naroda se zavedata svo'ega solidarnega prijate^ikega dela: ni več mal h ;n velikih narodev. Vsi narodi so veliki, kaieri se bore za isti vzor: r pravico in svobodo. Kmalu bodo poplačani. Če smem verovati porcč'lom listov, se ja onstran strelskih jarkov dvignil vajen čl-s, ki se je nad posvetom.šalil, a za to ni b lo nikakega povoda. Naši sovražni, ki jim . gre predvsem za rasijstvo, ne moreio une-.. vati,'da smo šli v boj, ker ga nam je zapovedovala vest. Uresničiti se morajo pravica, pravičnost in svoboda; dasi re umeva-ja onstran Rena, da svet pr'čaku;e niše zmage, ki-bo prišla. Vsi narodi, katerih zastopniki bivajo tu, hočejo priboriti zmago veliki stvari. Delamo s silo orožja, da priborimo pravici mir. Rožna pome (a. Resolucije dr. VrstovSka. I. Ker mora postavodajalni zbor zahtevati, da jc v vsakem ožini poučen o zadevah, o katerih naj se v obliki okvirnega zakona sklepa, zato pozivamo vlado, naj javi parlamentu vse tajne pogodbe glede izvoza živine in mest, kakor tudi določbe in odredbe različnih panoi«, ki se tičejo nagodbe Avstrije z Ofrsko. II. Visoka zbornica skleni: C. kr. vlada se poziva, naj izvede pri ogrski vladi vporabo vseh na razoolago stoječih sredstev, da bo zopet vpostavljena prometna svoboda med obema državnima polovicama, ki bo zagotovila enakomerno preskrbo z živili in enakomerno razdelitev s surovinami za industrijo. III. C. kr. vlada se poziva, da zastavi vse sile, da se uvrsti kot nujen del nagodbenih pogajanj sledeče točke: 1. Naj i2tffeia ogrska viadi. končno del krtipinske deželne meje in naj se tako doseže zveza z lokalno železnico Grobelno-Rogatec-ocželna meja. „„„ 2. Naj so preuredi rroga Pubnjarci-Karlo-vne v svrho na bodoči črti Ljubljana-Split kot glavna Proga-. j5' iN?'1s?.,Z01aet vprstavijo ed olrske vla-tolikokrat ovirane direktne zveze dnnn^ef'V,a..kQl na Pr?«' želcznice Zi- danmest-Zagreb z osebnimi vlaki odrske dr- vlaki, ki vozno v Slavonijo (Bosno). Nemil proti Čsbom. 5r d;.cc,rabra- Poslance Seh«rff in V;"1«1 f® a^vil; danes v zbornici 600 strani doKo lntcrcel-- -o, katero so po^nisale vse nemške stranke,.glede zadržanja Cehov v sve-tovni voim. Stockholmski kc-"^ o mobamedanskih zahtevah. , . Cari^d. 5. de-. fK. u.) Bivši ctonv»n-sfi poslanec Jusuf Šetvan hej jc poreča', da co na 'stockholmskem kongresu gVe na zatirane irohamedansl-e dežele sklenili 1 1. Prt m;rOvn:h pnga'->n"h naj se zahteva, da izpraznijo Arg'eži Fgiot. 2. Francozi na) znnusfe Aižir in Tunis. 3. Italijani naj c-; tet'ene jo »z zndn'ih »-»deriih točk ra obali T-rlporsa in C-rorajke. 4. Pono'-^ neo^visn—.t Jndijo. 5. Republikanska feder raci-a v Turaru. 6. Kavkaz naj se upravna kot privilegirana provinca. Uspab pariška konT-renče. Pariz, 4; dec. (K. u.) V današnjem ministrskem-cvetu je zunanji min'stsr Pi-hon poročal-p .uspehu-' konferen-c zaveznikov/ Kcnf-n-en^a fe dofeg^a uSpehe, h katsrim si lahko čretitamot zrgotov^a je enotnčst v gospodarskem finančnem in vojaškem delovanju. • . TojpšV. priprrvs Grške. _ Lugano,-. 4. dec. Francoski IKti opo-rji jo, da vpokliče Grška pod orožje častnike in podčastnike in da sc pripravlja na mobilizaciio. - ' U liosioveiisk® lieliisrocijo. Za jugoslovansko deklaracijo, so cc iz-jav^e obč ne Tr^iiče, Kapele pri Brežicah in Rajhehburg. ■ »■ •. • ^ -. Za deklaracijo sa se v kamp^kem okraju iziavFe sledeče chčtne: Žzlpi. Hru-Sovka, Motnik Križ, Podrečje, Do'," S20.1-nje Kos-zc, Bistričica, Go^d, Prevojs, Ra-!o "čc. Navdušeno pozdravljajo deklaracijo za združeno Jugos^vijo,. Zastaviti hočejo vce moči,, dokler ne bomo( združeni v samostojni jugoslovanski državi. Obč nski odbor občine Brezovica pri Ljubljani r3 ja v svoji seji dne 2. decembri t. L izrekel'Za majniške ccklarac"jo ter popolno zaupanje Slovanski Ljudski Stranki in Jugoslovanskemu slubu. — Županstvo Brezovica 5. decembra 1917. — Ig. Novak. • » » Obč'nski odbor občine Banj^Ioka pri , Kočevju je v svoji redni seji dne 4. de;, i, 1. Gklenil sledečo resolucijo: »Občinski odbor pozdravlja pojav želje slovenskih občin po ujedinjenju Jugoslovanov pod zastavo habsburške hišs, tar sč jim radostno pridružuj. — Grdo ce moti, kdor m;sli, da naš s'ovensk'1 narod ne pojmi, kaj je lastna vlada, lastna država. Zloč na je kriv, kdor hoče z varanjam javnosti in merodajnih mest izvršiti napad na našo nastopa"očo narodno samostonost. — živeli borilci v Jugoslovanskem klubu; pokažite, da smo sposobni tudi za političen boj, kot naši bratje za krvavega na fronti. Našemu pos'ancu g. Franc J a k 1 i-č ti izreče Občinski odbor šveje ogorčenje radi izstopa iz Jugoslovanskega kluba, kajti izgubili smo še ono malo zaupanje do njega, kolikor smo ga dosedaj še imeli. Županstvo Banjaloka, 4. der. 1917. Kajfcž, 1. r. * * • Občinski odbor v Zagorju ob Savi jc v svoji seji dne 4. grudna 1917 sklenil, da: 1. Odobrava in pozdravlja združitev vseh slovenskih, srbskih in hrvatskih oo-s'ancev v »Jugoslovanskem klubu« na Dunaju; 2. se pridružuje ldubovi deklaraciji z dne 20. maja 1917 in odločno zahteva samostojno državo jugoslovanskega naroda pod habsburšim žez'om; 3. pritrjuje ljubljanski izjavi zastopnikov naših nolitičnih strank z dne 15. septembra t. 1. Županstvo Zagorje ob Savi dne 5. de-embra 1917. elme nov ce. 4- Frijatcljem v odgovor. Več gospodov duhovnov, odIičn'h in delavnih članov bhše S. L. S. nam je iz Novega mesta poslalo pismo, v katerem zahtevajo, »da v »Slovenau« preneha ostudna pisava zadnjih tednov. Ko bi se ta nemoralna gonja nadaljevala, »Slovenca« ne bomo več priporočili, ga ne naročali, marveč naravnost proti njemu nastopili.« V svesti si svojih Čistih namenov ip-svojega poštenja pred Bogom in pred ljudmi, z mirno vestjo pre» puščamo sodbo o pisavi »Slovenca« 2ad-* uie tedne vsej naši javnosti, ki brez strasti in objektivno presoja dogodke naše domače politike, kakor mi. »Ostudna pisava«, »nemoralna gonja«, to so izrazi, kakeršnih mt nismo v teh tednih rabili nobenih v »Slovencu« in tudi mislim, ki smo jih v tem času izražali, nikdo nc more očitati nobene ostudnosti in nemoralnosti. Mi smo obsodili izstop dr. fusterš^ča in Jakliča iz Jugoslovanskega kluba, ker sta izstopila brez stvarnega povoda, po-polpo samovoljno, ne da bi se jima bilo potrebno zdelo o tem cbvestiti strankino Vaostvo, še menj pa, da bi počakala njenega dovoljenja. Če je kdo kršil dlseip^no v stranki, Eta jo v najhujši meri kršila ta po-sanca s samovoljnim izstopom iz Jugoslovanskega kluba. To smo povedali v dostojni obliki. Nikjer se nismo dotaknili osebre časti teh dveh gospodov. Obsodili smo dalje, da je bivši načelnik S, L. S. ne da bi vprašal shod zaupnikov kot-najvišjo inštnnco, S. L. S. kar meni n>c tebi nič razdruži) in razbil, prav kakor otrok razbije in.vrže od sebe igračo, ki je več ne mara. S tem ,da je on nehal biti na-če n'k naše stranke in da je vstopil v dru-i go stranko, jc za nas dr. fusteršič po!it!č-ro popolnoma drug človek, kakor je bil ciosedai. Oziri, ki smo jih imeli , do njefa kot svojega političnega nače'nika. so od-padli, 7,ato smo prosfod»šno grajali in obsodili, kar še danes in bomo vedno obsojali.- r Obsodili smo in odločno grajali ano-varja Kmetke stranke, Id pa je res ^ostudno.in nemem Ino«, ^er hoče hujskati v pro-tls'o.vju. e krščansko moralo stan proti stanu in v -sedanjih strršnih časih vzbujati stanovske instinkte. Mi moramo reči, da ce gospoda ne zaveda, s kakšnim netivom se igra-,, ko s't■ poda a na tako spoV.lo polje. V zadnjih tednih smo tudi objavili škofovo pismo, namenjeno duhovnom in ljudstvu glede naše domače politike. . To smo pisali zadnje tedne in vest nrm pravi, da smo sa v usodnem trenutku še pravočasno osamosvojili, stopili, .v neposredn-i st'k z r.^šrm narodom in/uoaj-mo da reš li obstoj S. L. S., najmočnejšo kato^ško politično org-^nizac;jo našo. Ob . enem pa iziavljamo in priznamo, da imajo tudi gospodje bivši člani S. L. S., ki so ram to pismo poslali, najboljše namene, in da ravnajo, kakor mi no svojem najboljšem osebnem prepričanju, da pa vseh razmer ne poznalo tako knker mi. Zato spoštujmo drug drugega, če tudi smo za hip v te'^cč;h političnih zadevah različnega mnenja, ker je samo po sebi umevno, da ce bomo vsi duhovni, ki smo dobre volje, kmalu žopet ns-šli tudi v političnem Sb'£'as;u z našim škofom in nnsim narodom, +• Izjava. Podp!sani izjavljam, da sem bil izvoljen v vodstvo S'ovenske kmečke stranke brez vednosti. Tem potom odklanjam izvolitev. Ostati hočem še nadalje fcvest pristaš S. L. S. ood načelstvom gosp. pr.e!ata Andreja Kalano. Vače. dne 3, decembra 1917, T i t u s S t r m 1 j a n. posestnik. -f- Dr. Breznivova »Slovinska slovnica se sme začasno rabiti. Naučni minister je dovolil, da se sme do aprobacije rabiti za šolsko leto 1917/18 dr. Breznikova »S'o-venska slovnica« pri pouku na srednjih šolah. — Lafeti dan. Pri slovesnem s^re!emu avstrijske delegacije je cesar dejal deželnemu flavarm Hauserju: »Nailenši dan mojega življenja bo. ko bom mogel skleniti mir.« -r-. Za dr. Krekov spomenik je daroval petom našega uredništva vojni kurat Pavle Z a v a d 1 a 1, sedaj na bojišču pri našem domačem čmovojniškem polku 20 K. —- Oslepeli slovenski vojaki v Gradcu pros"jo slovensko javnost, da se jih za božič spomni s cigaretami, smotkami aH tobakom. Prijazna darila, tudi v najmanjši množin', spre tne pisarna »Dobrodelnosti« v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 35. Umrl ie v Seitenstettcn-u, kjer je bival kot begunec, bivši župan v Doberdobu Anton Jarc, star 87 let. — Na torpedovki štev. 11, ki so jo zaplenili Lahi in o kateri so pisali nemški in mažarski Tst', da so jo izročili Čehi Lahom, je b'lo po narodnosti: 10 Nameev, 5 Jugoslovanov (4 Hrvati in 1 Slovenec), 2 Čeha, 1 Poljak, i Mažar in 1 Italijan. Posadka je torej šte'a 20 mož, — Hrvatski sabor se sestane 10. decembra. Na dnevnem redu bo med drugim tudi raznrava o volivni reformi. — Za intendanta hrvatskega g'edali-šča v Zagrebu bo imenovan namesto od-s'.opivšega intendanta Treščeca poslanec Gvido pl. Hreljanovič. Državna po"ici a v Bosni in Hercegovini. V vseh važnih krajih Bosne in Hercegovine so ustanovili državno policijo, ki bo izvrševala varnostno ln politično službo. — Ga'iški begunci se morajo vsled odredbe notranjega ministra najkasneje do 15. decembra vrniti domov. —— Ga iško n^meslnUtvo in finančna ero-kuratura sta se 4. t. m. preselila iz Biale v Lvov. Ali si žc storil svojo do^nnst? Hiti ia takoj pjd-piši vojno posojilo. liuaiiaoske noy cs. „ 'i Katol, druStvo rokodelskih pomoč* nlkov bode imelo na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja, v soboto, 8. t. m., ob sedmi uri v Križanski cerkvi sv. mašo in sv. obhajilo. Društvo vabi vse svoje člane, da se pobožnosti zanesljivo udeleže. Sv. maša se bode darovala za drušvvenikc, ki so na bojnem polju ili v vojni službi. lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubroal vljudno vabi k gls-dališki predstavi, ki-.jo priredi v seboto. na Marijin praznik, dne. 8. dccembra 191/ v Bokodelskem demu. Komenskoga ulica, št. 12. Uprizorila, se bede igra: Pod varstvom Matfii-e božje. Ljudska drama v štirih dejanjih. Vstopnina: Sedeži I. vrste 2 K, II. vrste I K 50 vin , III. vrste 1 K, sto-jiJča 50 vin. Pričetek predstave obakrat točno ob 6. uri zvečer. K obilni udelcZbi vljudno vabi odbor. lj Miklavžev večer v Marijanišču je bil sinoči zelo prisrčen. Miklavž je lepo pozdravil sirote; jih izpraševal o njih napredku; pridne pohvalil, nepridne pograjal; — nekaj so jih smeli tudi parklji odnesti. Ko so se sirote vrile iz dvorane v razred, je našla vsaka sirota na svojem mestu lep Miklavžev dar, ki so jih Miklavževi angeli hitro razdelili po razredih v času, ko je Miklavž cbiskal v dvorani zbrano mladež Ma-rij^nišča. lj Kož ostanek zbirke za dr. K ckov venec so darovali uradniki Gospodarske zveze 105 kron za slepce, 185 kron sirotam Z.a božičnico. lj Čisto premoženja !'rcbljanske obSIna .fo znašalo dno 30. junija 1916 171.901 K vin. in sicer aktiva 9,714 659 K 7 vin., pasiva 9,542.757 K 18 vin. lj Gostilničarjem se bodo oddajali prašiči v soboto, dne 8. t. m. od 8 do 9 ure zjutraj na Poljanski cesti št. 15. lj Krompir j.a L okraj. Mestna aprovizacija bo oddajala krompir strankam I. okraja v petek, dne 7. in v ponedeljek, dne 10. t. m. iz ■ svojega skladišča na Dunajski cesti. Določen ja tale red; V petek, dne 7. t. m. od 8. do ure- dopoldne štev. 1 do 100, od 9. do 10. ure Štev. 101 do 200, od 10. do 11. ure štev. 201 do 300, od 2. do 3. ure popoldne štev. "01 do 400, od 3. do 4. ure štev. 401 do 500, od 4. do 5. ure šlev. 501 do 600. V pondeljek, dne 10. t. m. od 6. do 9. ure dopoldne štev. 601 do 700, od 9. do 10. ure dopoldne štev. 701 do 800, od 2. do 3. ure popoldne šiev. 901 do 1000, od 3. do 4. ure štev. 1001 do 1100. Vsaka oseba dobi 10 kilogramov krompirja po 30 vinarjev kilogram. li Člani vojne zveze, to so člani konsumov in, delavci tovarn 53 opozarjajo, da oddajo svoje karte za kruh tn moko v onem konsumu oziroma oddajališču kruha in moke, kjer so se vpisali kot člani vojne Zveze. Karte je treba oddati takoj v petek, da zamore aprovizacija na podlagi oddanih kart nakazati kruh doličnemu oddajališču kruha. lj Na krušne izkaznico štev. 3S se dobi kruh v vojni prodajalni g. Podboj, Sv. Petra cesta. lj Trgovec, ki bi hote! prevzeti prodajo premoga za Vič-Spodnjo Šiško in na Dolenjski cesti, se vabi, da naznani svoj naslov v mestni posvetovalnici. ' lj Sladkorne karte za november, katere imajo stranke še v rokah, so veljavne še do tedaj, da bodo dobili vsi trgovci nakazani sladkor. lj Krušne komisije bodo uradovale v pe-lek, dne 7. t. m. ob 8. do Ij ure popoldne. Izdajale se bodo le izkaznice za kruh. lj Aprovizacija članov voinc zveze. Člani raznih konsumnih društev ter delavci v tobačni tovarni, v Polakovi tovarni, v Tonnie-sovi tovarni ter v tovarni za glinaste izdelke (Tonerde-Fabrik) itd., ki so člani vojne zveze in ki stanujejo v okrajih mestne aprovizaci-je, se opozarjajo, da zahtevajo pri krušni komisiji karte s štampiljo »vojna zveza«, ker bodo v prihodnje dobili kruli in moko tam, kjer co vpisani kot člani. Kdor ni član vojne zveze, nima pravice do teh kart. Karte se na magistratu ne bodo zamenjavale. lj Prcdajalccm sladkorja. Nekateri prodajalci siadkorja odslove stranke kratkomalo z izgovorom, da je sladkor razprodan, ter da naj zamenjajo svoje karte pri mestnem magistratu. Kakor ie bilo že svoječasno objavljeno, je tako postopanje popolnoma nedopustno, ker se stranke s takim izgovorom, ne sme preje odsloviti, predno trgovec nc predlogi v mestni posvetovalnici vse karte, ter ne dokaže, da je imel več kart kakor sladkorja. Vsled tega se vnovič opozarja, da mora vsak trgovec, ki ie .oddal ves sladkor na karte, to takoj sporočiti v mestni posvetovalnici,- ter obenem tudi predložiti vse karte ker se sicer ne sme odsloviti nobene stranke krez sladkorja. Če se pa ne zglasi nobena stranka več za sladkor, tedaj mora trgovec hraniti sladkorne izkaznice do tedaj, da se objavi v listih, kedaj se oddajajo sladkorne karte. Trgovcc, ki je dobil nakazan žc ves sladkor in bi odslovil kako stranko, ne bode le strogo kaznovan, temveč se mu bode odvzela tudi prodaja sladkorja . lj Oddab ccnejšcga mesa na Viču. Stranke iz Viča, ki imftjo rumene B in C izkaznice, prejmejo meso v petek, dne 7. t. m. popoldne v mesnici gospoda Škrlja na Viču. Določen ja ta-le red: od 2. do pol 3. ure stranke z rumenimi izkaznicami B š ev. 1 do 100, od pol 3. da ure šlev. 101 do 200, od ?. c'o pol 4. ure šlev. 201 do konca, od pol 4. do 4. ure stranke z rumenimi ;zkaznicami C štev. 1 do 100, od 4. do pol 5. ure štev. 101 do 200, od pol 5. do 5. ure štev. 201 da 300, od 5. do pol 6. ure štev. 301 do 400, od pol 6. do 6. ure štev. 401 do konca. Era oseba dobi ča-trt kilograma, dve osebi pol kilograma, 3 in 4 osebe tri četrt kilograma, 5 in 6 oseb 1 kilogram, 7 in 8 oseb 1 in čelrt kilograma, več oseb cn in pol kilograma. Kilogram stane 2 kroni. lj Prckaicno mero m rdeče ia ru-neae fz. kazn.ee A, Stranke z rdečimi in rumenimi izkaznicami, zaznamovanimi s črko "A p7ejme?o prekajeno meso v petek, dne 7. t. m. v cerkvi sv. Jožefa od pol 4. do 4. ure popoldne. Kilogram stane 4 krone. lj Pcekajano meso na rdeče izkaznice brez ] A. Stranke z rdefc'iri {-'k.fTr.icocii brez A dobe prekajeno meso v petek, dne 7. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa po sledečem redu: od 1. d? pol 2. rre štev. t do 200, od pol 2. do ?, ure štev. 201 do 400, od 2. do pol 3. ure štev. -101 clo 600, od pol 3. do 3. ure štev. 601 do od 3. do pol 4. ure štev. 801 t:> konca. En:i oseba dobi četrt kilogra- ; ma, dve osebi pol kilograma, 3 in 4 osebe tri četrt kilograma, 5 in 6 oseb 1 kilogram, 7 in 8 "oseb 1 in četrt kilograma, več kot 8 oseb en in pol kilograma. Kilogram stane štiri krone. Iz"5aeevan:e vojaških nastanitvenih pristojbin se'zopet prične na mostnem magistratu v petek,., di]e 14. decembra 1917 v mestnem vojaškem nastanjevalnem urad« (Mestni trg.št.. 27^ TIT. nadstropje) in sicer: za stranko, ki stanujejo v I. mest. okraju (Poljanski okraj) in v II. mestnem okraju (Mestni trg* Stari trg, Kailovška in Dolenjska cesti)) v petek, dne li. decembra; za III. mesini okraj (Trnovo in Gradišče do Franca Jožefa ceste) v soboto, dne 15. dec.; za ulice med Prešernovo ulico, Franca Jožefa cesto, Blehveisovo cesto, Cesto na južni kolodvor in Miklošičevo cesto, v ponedeljek, dne 17. decembra; za IV. mestni okraj (Št. Peterski okraj in Vodmat vzhodno od Miklošičeve ceste), v torek dne 18. decembra. — Za Spodnjo šiško tn vse one, hi bi bili zadržani v gori navedenih dneh, v sredo, dne 19. decembra. — Uradne ure Izplačevanjai so od 3. do pol 6. popoldne. Stranko se prosijo, tla se natančno drže | teh določb. ces. svetnik J. C. Roger, Ljubljana (na vsa voj. posojila K 24.000), K 1500 poročnik Aleksander Rosmann, Ljubljana. ,, Dne 7, decembra 1917 ob 9. uri dopoldne se vrši v skladišču »Balkan« na Dunajski cesti JAVNA SODNA DRAŽBA -9L j 1 divana in 1 gardineur zrcala. Mmm***mMmimmmmMimmmmtmm , vsake vrste, suhe S?Otoe, kumno, janež in druga somena kup i'c ved-oo in v'vsuki množini in plenic po n i .i5-jih dnevnih c-ett i'n Hi mu. J. KUŠLAN. K RAN T. Gorenjsko, '208'J Alhlim razrušene. Gorice in različne raz-NIMMIH glednJce podrte (Gorice. Velika zaloga umetniških kart za 16—18 in 20 K za 100 komadov. Naročila se prosijo na naslov: ANTON PFRTOT, Gradec, Roseggerhaus Gospodična išče pri boljši rodbini Brez posebnega obvestila. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Soba 1000«. 3170 Naša iskreno ljubljena, dobra mati oziroma tašča, stara mati, sestra, sv-a-kitija in teta, gospa Marija Terdina trgovčeva vdova je danes, dne 5. decembra, po daljšem trpljenju, previdena s sv. zakramenti za umirajoče v 78. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se izvrši v petek, dne 7. decembra 1917 ob 2. uri popoldne' iz niše žalosti Stari trg štev. 2 na pokopališče k sv. Krištofu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkva!: V Ljubljani, dne 5. dccembra 1917. Franc Terdina Kans Walkes trgovec, c. kr. stotnik v c. višji finančni svetnik Sedaj na bojnem polju zet. t Greta Terdina Josipina Walker • rinaha. Avgusta Terdina Greti Terdina otroci. • vnukinjp. ^ Venci sc na željo pokojnicc hvaležno odklanjajo. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. 3164 Sprejme se takoj poštena dekla katera bi znala priprosto kuhati in bi bila ] pripravljena malo število živine in druga i hišna dela opravljati, pri 3167 ! A, ČUFER, JESENICE, GORENJSKO. Proda se šest let star Posestnik in nadučitelj v pokoju nujno po trebujc izurjene Pri Ljudski ms-ritnici v Ljubljani se. nadalje podo