List 50. Tečaj XXXV. Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tisk arnici j emane za celo leto 4 gold^ za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; posilj po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr za pol 2 gold. 40 kr Četrt leta 1 gold. 30 kr « Ljubljani v sredo 12. decembra 1877. St < • » i O b s e g : Občni zbor družbe kmetijske Kranjske novembra (Dalje.) Gospodarske kušnj Nova postava,; o potrošnini (vžitninskem dávku) od mesá zunaj takih krajev, pri katerih je izrečeno, da so za pobiranje tega davka zaprti vice. Kdo je kriv žalostnih državnih financ v Avstriji. (Konec.) Naši dopisi Novičar Angora. (Dalje.) Mnogovrstne no přiklade 40 gí. 88% kr. 21 kr., za šolo 27 gold. 64 kr., — skupni znesek přiklad 102 gold. 95 kr. Po takem přiklade zna- Gospodarske »tvari. Občni zbor družbe kmetijske Kranjske 21. novembra t. 1. (Dalje.) Med nasveti posamesnih ud o v poprime pred- denem posestvu, cesarski dávek zem soseskina priklada 16 gld. šajo blizo dvakrat več kot cesarski davek. Naj pokažem še druge davkovske bukvice št. 67 od majhne grajščinice vLitijskem davkovskem okraji. za leto 1877. po istih razdelkih , kakor TÙ Je sednik baron Wurzbach besedo in stavi 2 naaveta. Prvi je bil, naj se gospodje predstojniki družbenih podružnic, častita duhovščina in pa si. deželni odbor ) predpisan s 191 gold. 4% kr., To nave- hisni přiklad pa znaša 3,53 vi Ike S ) old. 82 kraje. so pac velikanske ste- ki kažejo, koliko bremena nosijo zemljišča naj- & Vkuu« V j V^UVItM U WUV T UW1UM A JLA W Ul« UVLÍVAUI \J V% AJ \J L V JL 1 t\V J I* & AClCiUjU ^ UI t LU^ i-I » UUOAJ V 4ÍWU1 4JIOVM ** <) naprosilo, da ljudstvo po primerni poti podučijo o silni več po prikladah! Če se ne bo kmalu za to skr- potrebi t da vsak gospodar pohištvo svoje zava- belo ruje škode ognja. Požarov je čedalje več v deželi klade za šolstvo in nekateri so res grozni da se deželne přiklade, soseskine přiklade 7 zavarovanih. Asekurančne tarife niso visoke , pri- druge přiklade znižajo na strp- navadno je le celó malo ljivo mero, morajo zemljiška posestva kmalu na kant m še , za maj- priti. Zato stavim predlog: zbor naj ukrene prošnjo hen denar se tedaj gospodar more škode obvarovati in do visoke c. kr. vlade, naj bi v prevdarek vzela vse v stan priti, da si kmalu pogorišče pozida. Res je da imenovane težnje, ki tarejo ' —- r----) ~ -------- —~ r ~----------j »» o velikih požarih pride deželni odbor pogorelcem odvrnila tolika bremena. kmetijstvo, in kolikor more Ko so deželni glavar vitez na pomoč, al oni tisoči goldinarjev so denar po dr. Kaltenegger, dr. Ahačič, baron Wol kens- da vkih nabran, zato davkeplačevalci niso kaj veseli, per g in Ogulin o tej zadevi govorili, je bil predlog da se z njihovimi denarji podpira nečimurnost gospo- gosp. predsednika enoglasno sprejet. darjev 7 ki ne zavarujejo svojih poslopij. Naj bi ta (Konec prihodnjič.) po vse opravičeni glas ne ostal glas upijočega v pu-ščavi ! r. Drugi nasvèt gospoda predsednika barona W bach a je zadeval lika brem davk tarejo kmetijstvo , da zemlj 7 ki # za kant Nekdaj 7 to emljiščem gre na 7 „novi casi predno so prišli tako imenovani polj Gospodarske skušnje. Nova in nekako čudna pomoc, pregnati misi na \T X____* t___ XT*.__I______ _ 11 _ O__£___^ časniku „Niirnberger Hg Hopfenzeitung je rekel predsednik glaša posestnik Andre iz Gelesheima na Bavarskem je kmetovalec sledeče sredstvo: Vjerni živih poljskih miš, čem več odrajtoval le en davek, ki ga je pod imenom ,,fronkov" tem bolje; zgrabi vsako za zatilnik, pa jo povleči ene nesel v davkarijo. Takrat so bile gruntne eksekucije krat po kolomazu (šmiru) pomešanem z redko ljo zaostalih davkov le redka prikazen. Tudi dan- mastjo (Pischthran) ; tako namazane miši izousti danes se ne pritožujejo (cesarski davek), kakor zoper kmetovalci toliko zoper „fronke" po polji. Smrad tega mazi! misim nestrplj zopet one ske davke, katerih je brez konca in kraj přiklade na cesar- ín sorte dvema davkovskima bukvicam 'sake hotel letaj« bežij do je dokazati resnico, da posebno přiklade in pa èe druge več, veliko kakor nore okoli, dokler ne poginejo, druge pa iz vseh krajev, katere so une usmradile. dni ne vidiš na dolgo in široko nobene žive miši pa mrtvih tacih, ki so okoli letale, dokler daj »««n 4 vouivv , um puo^Lfuu p i i ft i fl n w xu pa oo y wv> , vcimu uii ivin u , oi av * v imv , davščine, ki jih včasih tirjajo županstva, nakla- niso poginile. Ko so z imenovanim mazilom namazane kmetovalcem najhuja bremena. Pred seboj imam miši po podzemeljskih luknjah nekoliko ur letale davkovske bukvice s štev. 154 od majhnega posestva v davkovski srenji Morav šk okraj L i t i j s k e g In vse druge iz teh lukinj ven in kakor divj , pri letaji kakó so v teh bukvicah davki za leto 1877. vpisani? i Tako-le kraj k zdajci jib pa lahko s kako diljo ali metlo po Kdor to, dokler še miši zapazi na svojem polji 7 mljiški davek 47 gold 60% paj 56 gold , hišni razredni davek 8 gold. 40 kr., sku tako-le % kr ) přiklade pa so predp kraj ; a) priklada na žemljiški davek 11 gold. 91 b) priklada na hišni davek 6 gl. 30 kr., c) skupne dejo okoli bijes, dvakrat do trikrat stori, se bode čudil, kako hitro in popolnem se je rešil nadležnega mrčesa. — Tako piše gori imenovani časnik. Nasvetovano sredstvo je dober kup in za izpelj to Naj jo poskusijo tudi ni težko. Prava poljska vojska je naši gospodarji, in nam po ročajo, kajti, če to res pomaga, ne imeli bi bolje pomoči soper nadležne misi, kakor je Andrejeva. * Ako Želiš spoznati, ali je crno vino naravno ali s poBtavi Katero meso je davku podvrženo. Pod besedo meso razumevajo se v pričujoči kako crnino počrnjeno, vzemi koscek sredice kruha Zaklane gori imenovane živali, frišno meso, namreč in vrzi jo v ćrno vino, katero hočeš preiskati. Kedar vsi ljudem užitni deli teh živali, ki se nikakor niso i i •»» I • « w • i 1 1 V • • mm m m m m * m ____« _ se kruh napije vina, u»uj woio » u u u u« pviuuiauoat ^nptavijcui, la^cu aivi ju uiuua < beli krožnik in vrzi v vodo ono sredico kruha. Ako je povojeno, nasoljeno, v razsol dj nalij čiste vode na porculanski pnpra razen krvi in droba, po tem posušeno ali meso teh živali vino bilo barvano s kakimi jagodami ali s čim drugim, zlasti tudi okaj se bode voda ob kaki četrt uri malo po malo počrnila. lame in druge mesene klobáse slanina, potem konservno meso i i sa Vzrok temu je to , da se naravno črnilo vina težko raztopi, vinu pridjano črnilo pa se raztopi brž. )) Pučk. Nov." * Da ti kuna ne davi kokoši, vrzi v kurnik pasjo kožo. Smrad te kože přežene kokomorce. * Da ti kruh ne plesni, primešaj mu malo turiš i č n e moke. (Dalje prihodnjič.) Politične stvari. Kdo je kriv našega žalostuega državnega de narnega gospodarstva 1 Nova postava o potrošnim (vžitninskem davku) od mesá zunaj takih krajev, pri katerih je izrečeno, da so za pobiranje tega davka zaprti. Zadnji dan tekočega meseca pridejo po vseh deželah Avstrijskih razen Dalmacije dozdanja določila ob veljavo (Konec.) Po vsem tem ni tedaj nikakor opravičeno reči, državni zbor je kriv deficita, kajti njegova naloga ni, da vsak majhni strošek v državnem preliminaru do drobnega preiskava. Tudi ne ves državni zbor in ne posamesen poslanec so v stanu presoditi, kako se ma- nipulira z državnimi stroški: ali, na priliko, ta minister in od 1. januarija 1878. leta počensi dobijo veljavo druga določila, iz katerih posnamemo važnejša. , Pod davek spadajoca djanja. oddelkinih načelnikov „Sectiooschefov" in 10 mini- sterskih svetnikov potřebuje ali pa 10 oddelkinih na- čelnikov in pa 5 ministerskih svetnikov } ali da je podvrženo : unemu ministru 12 ministerskih tajnikov in 50 diurni- stov treba itd. Državni zbor sam po sebi ne more pre-Potrošnini, to je vžitninskemu davku, je soditi, koliko milijonov gold, je za uravnavo kake reke Vsako klanje volov, bikov w # w KS y krav y telet treba y ovác y ali bi se žandarmerija, namesti da ) kozlov, prešičev, namreč potroši 3% milijonov gold., ne mogla vzdržavati se za nj o Vsakako takrat, kedar kaj zakolje mesar voje- 27 2 X /2 milijona gold. tudi z y aii je za ceste res čez 4 milijone gold, treba in bi pri sedanjih slabih državnih fiaancah nar (Fleischselcher), krčmar, gostilničar ali kdo ne zadostovalo veliko manj. Vse državno gospodarstvo y tistih dajajo; kateri surovo ali pripravljeno meso pro- je v rokah vlade. Tudi tega, koliko doteka državnih sicer tudi tak, kdor kaj zakolje, uy o^ w ou uiiuuvc uuucubuiuc « uc muic muua i zgodi na vkupni račun dveh ali več takošnih presoditi kakor vsak minister za svoje področje ako se to dohodkov enemu ali drugemu ministru in kolikošne so njihove potrebščine, ne more nihče tako natanko oaeb y ali če se meso zaklane živali ne pri- tudi odgovoren za to. y ki 2. pravlja, temuč brž po zakolji (frišno) po vsem ali deloma prodá (za vračilo oddá). Podvrženo je potrošnini vsako jemanje meaa, Al drugače pa je z izvanrednimi državnimi stroški, in ti prav za prav so v poslednjih letih krivi Tu se ne more oporekati, da mati velikega deficita. Če namreč mesó od koga vzame, kdo izmed imenovanih tega deficita je današnja politična sistema gori v odstavku čr. kedar a) od mesa v teh de- dandanes na krmilu stoječe stranke. ) ki je Ce je hči mi- meso prejme od takega stvaril deficit, to mislil, je pravo zadel, le škoda, da se gun v u ulov» v au x. vu« cm j , o> J? davek po tarifi, vendar po nižjem tarifnem postavku od zeló prenehalo ; marsikater onih gospodov je zdaj bolj tistega, kateri veljá za kraj, kamor se je mesó oddalo, zadovoljen s tem , da dobi dobro plaćano pa prav nic pre- Pri takih, ki posušeno, nasoljeno, ovojeno meso y težavno službo, da v mirnem kotiču premišljuje ki J° slanino (špeh), konservno (hranjeno) meso, salame ali tekle čase. Tako se mora poplačevati pripomoć, druge mesene klobáse na drobno prodajajo, pa obenem je gospodujoči stranki skazal ta in uni. Silili so kolo-imajo veliko prodajo takega blaga, uživajočo ugodnost vodje te stranke vlado in jo silijo še danes zdaj v to dr- §. 6., podvržen je potrošnini vsak přenos takega blaga, zdaj v drugo finančno poskušnjo le za to, da iz v prodajavnico na drobno, podvržena jej je dalje tudi žavnega muzga še kaj izmolzli, in o tem oziru je finančni vsaka poraba takega y blaga tudi za prodajavčevo domačo potrebo. za kupčijo na drobno ali minister rila deficita". morebiti pravo trdil» rekši, da „vlada ni stva- Gotovo vladi sami na sebi, kot za9topnici države ) ta střelec?" — povprašal je s silnim glasom. Takoj so ni moglo zato nič mar biti, da je z davkovskimi de- pred-enj pripeijali Milana Topličanina v Tatarski obleki narji založnice snovala, s katerimi so se imele podpi- v tej preobleki je lahko přišel do kanovega sotora. rati švindeloaste banke, švindelnaste železnice in pa „To je eden tistih kristijanskib sužnjih, ki so vče ? velika obrtnijstva samo zato, ker so prijatelji in pod- raj bojevali, kakor levi'1 opomnil je Timur svojini emirom ko je bii pozorno premotril Milana. Ali porniki dandanes vladajoče politične sisteme. Avstrijski vladi sami na sebi pa tudi ni kazalo, doigove delati, leg vsega tega je le kukaveu pes, ki je měnil, ďa uňiči po da je denarja na posodo vzela z obresti po 7 gold, od život kanu, kateremu ni še napoknila smrtna ura. Gledi, flto, da je ž njim zidala tako imenovane politične želez- revni pes ? u rekel je in pokazal mu puščieo ILUVUV ▼ MUU J/ V/I1I/4VUV «ViV« »VT Mft f vv » V«V* jv A4J *M M ^WIOWAVU yy IH O da je obljube spolnovala, ki jih ral bi bil bolje ogledati svojo puščieo, pa bi bil opazil QlCt> 1 Id Sprva AXJ ^ UU J V> U UW\> ^^UlUV; V OIM ) Al J I i-i » wt mi MVIJ V VgtVVIVfV» MT VJV f/VftVJVJA je dala političnim svojim prijateljem. Zdrava finančna da na desni strani manjka peresa!" m ^ 1 1« ^ L « ] ^ U ! ^v ^ tv«4« 1 AV 4 a ; J •! ^ ' lrv I r« ^ /I r^ m ^ M 1 /I H IÍ C 17 « Ít M 1 It ri 1 I -t M 1 X n M /I zato politika bila bi mogla biti ne bila strankarska vlada. le tedaj, ako To y bi sedanja vlada kar taka vlada storiti se ; sme, ki nad strankami stoji in kateri je državni blagor je imel roči zvezani. Ha!" — vskriknil je Milan o naglosti in stresnil da je bilo čudo, da niso popokale vezi, s katerimi cilj in konec, strankarski vladi storiti ni pripuščeno. Allah sam ti je, pes, zmel možgane, ker nisi mo- ; ker Strankarska vlada se drži s stranko svojo do zadnje gel, ali pa nisi hotel, da bi bila Timurja, Alláhové osvete nitke skupaj in finančni ali politični bankrot stranke meč, umorila neverska roka, zato umrješ, ne zato ni nič manj in nič več kot finančni ali politični ban- si hotel ugasiti mi život, temuč za tega del krot vlade. Znani kolovodjeso i ker si se pognali stranko, stranka uprl Alláhovi voiji in njegovim nameram, ud za udom pa je vlado pognala v mnogovrstna finančna podvzetja, ti odsekamo, da pogineš!" — odločil je zviti krutež. ki so se dělala na stroške državne. Iz teh podvzetij „Milan Topličanin !" — vskriknil je Bajazet iz sí izvira sedanja primanjkava (deficit) državna, ki se ima jega kurnika. Milan Topličanin! vskriknil je Bajazet iz svo- zdaj pokriti s povišanimi posrednimi in neposrednimi » Dej 9 sultan !" davki. Trditev finančnega ministra, da je državni lost zapelje in zbor sedanjega deficita kriv, ni tedaj resnična IVOi £JtA£J\jiJ\j -- A Li lZli&ja y O » leti oskrunil mojo domovino ! vskrilnil je Milan res kam oho-s katero si pred trinajstimi izdajo si zmogel na má kJ KJ JL oguoujv^« UVJULV/Iia y u* ivunj i ^guivud ^ ito" vwui uuu jluujv uviuv v • aauoj v o a ouiu^^i nično pa je, če minister tisto stranko državnega Kesovem polji, z izdajo si pogubil svojo carjevino in zbora méni, katera ga je v državni zbor volila in ka- svojo svobodo pri Angori. Ali jaz rad umiram zbog teri se menda še do danes ni izneveril. Bolje bi bilo svoje pregrehe, ker sem zapustil svoje brate o odločilni Srbska bila lahko okoristila se vsled tvo- gotovo bilo, ko bi bil minister to, kar je v odboru rekel, le med štirimi očmí rekel. V ožjem klubu usta- dobi ; ko jega padca, jaz sam, ker me je obljuba vezala, moral voverne stranke pač vsakdo vé, kdo je kriv, da ima sem obvarovati tvojega sina, a Stepan Lazarjević nima Avstrija danes okoli 28 milijonov goldinarjev deficita, dovolj moči, da bi svoje sestre sina žrtvoval svojega Da se to zdaj po ulicah razglaša, je slabo znamenje národa slavi in svobodi, kakor bi to bil učinil jaz, ko onega duha, ki navdaja merodajne osobe prvega ne po bi me ne bila vezala Drinopoljska prisega; jaz prekli- njam zdaj tisto uro, katera menda je Srbski odloČila Milica, ki si okanila, sužnjost in sra- deželnih zborih izvoljenega državnega zbora Dunajskega. Leta 1873. se pač ni na to mislilo, da vprašanje, kdo , v,^, t je zakřivil deficit, utegne razpor napraviti med vlado nekedaj častila osodo, če ne pomore še Kazančic. me, kasneje pa Trpi > in njeno lastno stranko. » Fin. Fr." mota je pravična Božja kazen zbog tvoje pregrehe, ker si mi legala > da me častiš, in ker si sè svojo močjo Nabavno berilo. ovladala me o nesrecni uri, da sem zapustil svoje brate." d Milan!" vskliknila je Milica trpko, do céla je bila zábila na očitost in na vse okrog sebe > kajti Angora. Zgodovinski - romantičen obraz 5. mile so jo priprave na izvršitev krute sodbe, ki odločena ljubljencu njene mladosti. ma- bila 99 Da a opomnil je Milan ) ki Je V ze ležal po čoku to je bil tišti glas t 9 (Konec.) Kakor bi Timur ne bil slišal teh besed ; vzel 9 i* veselega obraza čašo iz Miličinib rok in nesel k ustom. tem pa je v zraku siknila puščica, zbila mu čašo iz rok prav od ust in padla kaftanu v široki rokav. raztegnjen in k njemu privezan ki je tam v Drinopolji razvnel mi srce, zmotil razum da sem pozabil na svojega pobratima, na svojo domovino som? Zasvětila se je o gorečem solnci, o njegovih žarkih sekira, razlegnil se je zamolkel udarec, zahreščala je kost zakaj me zopet kličeš sè svojim zapeljivim gla- ne prikličeá me več zopet v živenje u 99 Pogini 9 kukavica, da ske časti v hčeri njenega cara!" glas iz gnječe radovednih in desna Milanova roka je padla od telesa. Kr-ne bodeš dalje skrunil Srb- čevito se je zganilo Milanovo telo pod tesnimi vezimi, gie*o 1XI gujo^o lauuvcuuiu gledalceV, ki OU u uaicti yio- JO Y . „JLYJ.UJÍ* OUJlt AUJiJU pcgicuv U UUUjVŠ UUO^J žali v goste svojega kana, ki se je veselil in Bajazeta da ne bode na veke trpěla, moji duši in Srbski, obema zakrilil je o tem Topličanin ni bolestno vskliknil, temuč z jasnim glasom je vskliknil : „Moja smrt zmije pregreho z moje duše so z daleč pre zaničeval sè svojo gostijo 99 Milan !" bila zaslišala ta glas. V8kriknila je Milica nevedoma ko je 19 Sveti Sava!'' sem slep, ali ka-li, mesto tvojih čeljustij?!" zakrilil je poprejšnji glas ali posveti otetje; češčeno bodi Kriščevo imé!" Besedo dalje so mu zadušili poljubci Milicini, tera je, ko je bila zagledala, da je sekira posvetila se ka zábila na vse 7 tako je oči imel rudeče, gledal je svojo ženo, kako objemlje jemu proroku Muhamedu! Raztrgaj njih zavezo „Izbriši, vsegamogočni bog, slehern sled brezbožaih Rusov, kakor tudi brezbožnih Bulgarov in Grekov, kateri se valjajo v tminah brezverstva, kakor svinje po blatu, in kateri so se drzoili, dvigniti roko proti tvo- raz- Milana a baš umaucv, <* uao — ko je sekira drugič zasvětila se v ai uj/i ujiu V/u tu j zraku in ko je druga Milanova roka bila odletela od njib vrste, uniči krôp jih čete stêri i žje , izdesêti (decimiraj) telesa, bruhnil je sultan iz sebe vskrik blazniške obup- » Izlij na njih réd in pahni jih v dno pekla it nosti. XXUOU. ,,P0gini, — «„^«i JW ^ skočil naprej, rad bi bil planil na Milico, měnil je o neprijatelj svojo jezo in svoj gnjev malovrednica!" — zakričal je in po- in kaznuj jih, kakor si do sedaj kaznoval vse svoje ^ « a i a t m ai > m » ft « a a V • á * • . « j j * svoji blaznosti, da prodere svojega kurnika železno plat razbil si je a kakor bi bila iz lesenih palic bila glavo in zavalil se je po svojem kurniku. stêri » Ukloni in uniči jih ijih vladarj 9 uniči moo Njih otroci » Srbska bode vendar-le o svojem časi svobodna jih žene udove, njih matere pah naj v i ) di jim draga Milica!" šepetnil je Milan sè svojo poslednjo ijih pamet ijih trdnj av* bodo sirote ajvečo bedo 7 7 »O bog, • V • unici f ali o srečnem nasmehu, a ko je bila druga roka Grekov in Frankov (Evropcev) vsak sled na zemlji Moskovitov silo padla na tla ki so pauia u» bia, ni agauu do lul , u ucůdw xvlviju viou jo . au »ocu uui u, aaicu aa-ujc; gu jc »uuuisivu: ±ÚLLJ Uži OJ iz njega bežal tudi njegov duh, a Milica je že svoja brezkonečno nesrećo. Žrtev naj poatanejo tvojega straš ustna pritiskala na mrliška ustna. zganil • »U JW wun uiMgn ivaw viivau» *u JL muavT unu^vo» j j ai o\j Qjlh Ů4VOÚU1&I, z bežečo krvijo vred je in vseh onih, kateri za-nje gojé sočutstvo! Izlij na nje ki 7 7 se ni >> Mrtev je, vsega sveta gospod!" — opomnil je ra- nega srda. Pokončajo naj jih ogenj, kianje, potop 7 kuga 7 bolj Timurju in pokazal Milana. 17 on-le tam je tudi mrlič!" — přistavil je Timur lice naj brezbožnike, kateri glad in potres Tvoj i VIS- gelji pokončevalci žal trebijo prebivatelje njih mest. Zateró naj vse te nam želé škodovati, bolezen naj jih mi je, ker ne objame, in njih žene in njih in pokazal Bajazeta v kurniku morem svojega zverinjaka v Samarkandu obogatiti s to obiščejo! Udarci tvojega srda in tvojega gnjeva naj otroke, vse muke naj jih dragoceno zverjo; ali kdo bi bil to veroval popřeje ?! začudil se je in zganil je z ramenoma ta krutež. Milica je omedlela; umrla je takoj drugega dné. padaj oni in na njih kakor toča Ple naj postanejo ijih bogaatvo onim , kateri verujejo v tebe in v Jw v/mvuiv.« , J" » * VJ p.v.«««. Tako je poginil Bajazet, glavni početnik grozne iz- blagoslov Allaha tvojega proroka Muhameda, s katerimi bodi milost in daje, s katero je bil Brankovič pred trinajstimi leti v sužnoat pahnil Srbsko; njegova carjevina je razpadla na toliko kosov, kolikor je hrepenelo jih po njenih po- s fa barbariška „molitev" ali prav za prav divj p a o v k izbud toliko svetu, da Je Turška vlada videla ljo v izobraženem prisiljeno, službeno sameznih delih ; Bajazetovi sinovi so pobegnili z bojišča, jo opovreči, da ni res. Da pa bode Turke se bolj pod- e gotovo, vsaj jo je posameznih pokrajin emiri in Tatarski emiri so vsi po- kurila k sovraštvu do kristij vprek bojevali in trgali se za opustošene krajine; 7 Srbska ni znala porabiti le te prilike, da bi bila Turke na veke izgnala iz Evrope; trinajat let, to je bilo dovolj časa. 77 šeih* nalašč zato skoval da je Srbski narod vklonil se kneževi volji a Stepan Lazarjevič ni porabil te prilike, da bi bil Turke pognal iz Evrope, temuč dal je kri in slavo svojega Naši dopisi. Rusije dec. n Kars, znamenita Turška národa zato, da je vzdržalo se Tursko gospodstvo v trdnjava v Armeniji, je postal neumrjoc 18. dne u. m., zato, da je tudi Azija poslušala Moha- neumrjočega so ga naredili naši hrabri vitezi-junaki. Evropi, — da, meda, njegove sestre sina, ter je svojo domovino otroval Vsi časopisi prinašajo jako zanimiva opisavanja strašne z večo izdajo, nego Vuk Brankovič sam. Mohamed pa za nas slavne noči, katero je Kars preživel ravno sicer ni zatiral Srbskih pravic je miroval, da je životarila Srbska in njegov sin Murad 7 ali njegov vnuk od- před 14 dnevi. Naj podam tukaj čitateljem „Novic" odlomek dopisa „Moskovskih Vědomosti": , Ob uri Mohamed II. se je 1459. leta polastil vse Srbské, peljal je s te nesrečne zemlje 200.000 bivalcev v za- z večer so se nasi polki vzdignili iz svojega stana. Tiho tiho so šla naša krdela, pred njimi neuatrašni do- Mje da je z njimi obljudil opustošene Azijske krajine, brovoljci — střelci. Okoli pol 9. se je slišalo nekoliko Nevredni sin cara Lazarja, Stepan Lazarjevič ta posamesnih strelov; to so bili střeli prednjih straž je bil kriv, da Srbi Angore niso dobili kot nagrade — ^-------Češki enkrat, dvakrat, in zagromeli so topovi 7 se 7 začelo za Kosovo polje. 77 Jih se jô strašansko delo. Nepopisljivo hud ogenj je sprejel prva napadajoča krdela. Posadka je začela tako strasno paliti iz topov in pušek, da ni bilo mogoče slišati lastnega glasa pri splošnem gromenji orožja; vse trdnjave so se zavile v neprenehljiv in nepogasljiv ogenj na nekaterih Carigradski dopisnik „Kolner mestih v več nadstropjih, iz ognjene verige so leteli Zeitg." je poslal temu listu molitev, katero je nedavno snopi ogajenih krogel. Karadaške vrsine so se spreme-se8tavil Seih-ul-islam (glavár Turške vere) in katera se nile v gromadni kres. Vsak vojak posadke je izpustii Mnogovrstne novice, * Turska molitev. mora moliti v vseh „džamijah" (cerkvah) Turškega ce- sto in sto krogel, ki sarstva. Ta molitev se glasi: „Usmiljeni bog! smiluj se nas in brani nas, ki smo tvoje vemo ljudstvo. Vsegamogočni bog! ne vseh 350 topov najnovejše so žvižgale med strašnim gromom nas od daleč gledali 7 bilo Je konstrukcije. Nam, ki smo strašno videti naša krdela, ki jih osvečaval blisk topov 7 hrabro pomikala so se hrani nevernikov! Dobri bog! očisti desnico Osmanov! pod točo granat in krogel k ognjenemu paau trdnjav; Sè svojo vsemogočno roko uniči surovost in nevero zdelo se je 7 da niti sekunde ni mogoče držati se na brezbožnikov. Blagoslov božji in njegovega proroka nogah v takem ognji. Vendar molčé, brez strela, kakor naj počiva nad vsemi vernimi! grozni rok neobhodimosti so se dvigala napadajoča kr- dela. Oglušivni „urá!" je naznanii, da so pod stěnami , — grom topov je umolknil. Naši so preskočili bog! okrepi svojega slugo sultana, glavo svojega žzvoljenega naroda! Brani tudi našo zemljo in od- *olČje jame in iarke, oklenili so okope, nasipe in zi- silno bali prihodnje slabe letine; vendar, hvala Bogu dove (tri sežnje dolge lestvice so jim bile prekratke) zemlja je že pokrita, ako ne nastopi spet južno vreme lezli so po živih lestvicah, drug drugemu na plečah in ne bo še hudega polju. ramah; neprenehljiv je bil krohot pušek; al naši junaki Storubljevo posojilo je po 224 rubljev. Bankini bi leti prve vrste po 95 rubljev, vsi drugi po 94!/2, vstočni ; ga niso poslušali, za-nje ni bilo strelbe , lí j u,í au » , u\j ui jji tt uoiiv- pu u u luuip», roi uiugl pu VSIUUUI zidov; za-nje je bila edina misel : naprej, zmaga zajem po 91 rubljev, poluimperijali so po 8 rubljev 10 ne jarko v ne mora biti naša, naj stane, kar hoče! Preskočili so zobaté robce, posadka je zatřepetala, kdor ni položil orožja kopejek : tedaj valuta se je ob zimi jako zboljšala. Zagreba dec. Na stran pustivši vse poli- ali bežal, pádel je na mestu, razbili so vrata kosaren, tikovanje nočem čitateljem ,,Novic" razkladati velike Kanli je pádel, posadka je položila orožje. Kmalu po- nevolje, ki gré po celi domovini zarad silovitosti, s katem je pádel Suvari in Hafis. Šli so nad grad. Turki tero Magjari z nogami tèptajo vsako pravo naše le po so se povsod branili z obupanjem. Proti jutru je pádel imenu se trojedne" kraljevine, in ropajo novce naše, Karadag, Arab in grad. Vidno je bilo, da Kara je za kar so zopet pokazali o Krajiški železnici, obrnem se Turke za věčno zgublien......Kdor ni videl Karsa, raji do druzih poročil. Tù stavim v prvo vrsto svečano ne more verjeti, kako težko bilo je delo in kako slavno skupščino jugoslavenske akademije znanosti in umet-dovršeno. Pred trdnjavo so vrste volčjih jam, potem nosíi, ki je bila 26. dne u. m. in s katero se je slavila okopi iu jaiivi, uaoipi , 61UU vi, jai£wi pu t ocůujo oiiuiu uooouuiuiut» , aai jc o&aucuiija v £>ivuc otupua. in po 3 sežnje globoki, nasipi strmi po 4 sežnje visoki, Predsednik njen gosp. dr. Rački je s krasnim govo- în jarki nasipi, zidovi, jarki po 4 sežnje široki desetletnica kar Je akademija v život stopila. zidovi in oklepi iz kamnja, na njih iz kamna kazamate, rom odprl zasedanje, v katerem je razvil plodno delo-Vse te pregrade bilo je treba premagati pod toco kro- vanje akademije na različnem polji, ki je cilj temu na gel, potem še le prijeti z bajonetnim bojem sovražnika, rodnému znanstvenomu zavodu. Končevaje svoj govor skritega v kazamatab in kosarnah". Iz Azije dohaja čedalje več vjetib Turkov nam. se z navdušeno besedo spominja možá, ki je utemelitelj akademije in njen pokrovitelj (biskupa Stro asmaj era) y 9 njihovim prihodom se odkriva mnogo neverjetnega. ki je v velikodušnosti svoji vsako leto dejansko kazal Razvaževajo jih po Rusiji s poštnimi viaki prav kakor kako mila mu je hčerka njegova — akademija. Da so gospode v lepih vagonih. Predno so se vzdignili iz srca vseh pričujočih hvaležnosti kipeia pri tem spo- Tiflisa, so bose obuli v nove čevlje. Kmalu so postali minu ni mi treba zagotovljati. Za tem govorom je divjaki vec kot predrzni: jed, kakoršno jedó naši vo- tajnik dr.Matković porocal o stanji akademije v prejaki, jim ni dišala, tirjali so namesto jedi denarja na teklem letu, konečno pa je gosp. Veber citai razpravo Istina je, da moremo ponosni roke. Med vjetimi je mnogo takih, ki turškega jezika 9 o „hrvatski slovnici". ne umejo. Mnogo izmed njih vpričo naših ljudi najraji biti na našo akademijo! Tudi 99 Matica" marljivo xnolčé, če je pa treba govoriti, govoré slabo po Ruski deluje in o gla s bi razcvetuje se živahno življenje, z nekakim Poljskim ali Magjarskim akcentom. Napovedana nam je nova opera „Sej slav h ud i" od Še več je pa tistih Turških Neturkov, katere Turki ---—1—— — marljivoga pevovodje glasbenega društva „Koloť imenujejo bele Arabe". Kdo neki so ti 99 beli Eisenhuta na besede pl. Žigro vica. gosp Da sta Arabi"? Vjeti Turki pripovedujejo, da „privatne kom- vseskozi ljubijenca našega občinstva Vaša rojaka iz-panije" jih od nekod privažavajo v Egipt, tam oni do- vrstna operna pevca gospoda Gerbic in Nolli bivajo Turško obleko in orožje; potem jih „privatne kompanije" vozijo v Carigrad, a od tam jih razpošiljajo odveč, še le Vam zagotovljati. Slavo 9> bilo slovanskega uma m dlana <4 razširja po svetu naš Franjo Krežma 9 čez Trepezunt v Armenijo in čez Adrijanopelj in Varno kateremu je nedavno Praga slave vence vila. Ne v Bulgarijo. Te 99 bele Arabe* t tedaj traîna" Anglija nabira v Indiji. najbrže ,,neu- morem si pa kaj 9 da tem radostnim poročilom ne dodal tudi žalostné novice, da se čedalje več iz okolice Kako vážen je ne samo v vojnem, ampak še po- Zagrebške in druzih krajev čuje o tatinstvu in ropar-sebno v političnem oziru pad Karsa, najboij pri- stvu. Siromaštvo po deželi je zarad slabe letine in ve čata London in Carigrad. V Londonu Bekonsfild in licih davkov čedalje veče. Nedavno so v bližni Véliki Derbi se ne moreta zadosti nakričati ob Angleških in- Mučni v eni noči prodrli v 7 hiš roparji na konjih 9 teresih ; a v Carigradu, od kar se je prerok pokazal v brž ko ne le našemljeni kot Bošnjaci. Premožnejši go sanjah sultanu, se jim je začelo zdeti, da bo najboljše, spodarji po kmetih so tedaj v večnem strahu za blago kakor hitro bo mogoče, obrniti se s prošnjo za mir na- in življenje. Na kratko rečeno: nadlog vsake vrste imamo na kupe, glavna nadloga pa je nikdar sito ravnost v Bulgarijo k našemu caru brez Angleške me- šetanje. Carigradu imajo menda malo kruha. Ne žrelo Mag jars ko. Skrajni čas je pač, da se zastopniki naše domovine zdramijo in razderó nesrečno davno je Visoka Porta milostljivo dovolila Grškim mor- nagodbo z Ogersko, ki žuga, Hrvatsko do nazega sleči! MA. ^ M JML--- A*--- A. L^ --A. --! a mm _ MM ■_J m « I m L-%. fl " mj*. rv ^V. i m Irv 1 AT O ť i (j i Cl J^/l f IM MA /A MA »a rtVNA^ 1«1 /\ M ! narjem svobodno plavati iz Ruskih Crnomorskih luk dec. Imamo ga že spet uaijCLU o vuuuuuu piavau i u nuoaiu viuuuiuiorju » uuiivi v » *uj«ujv ov/ o^vu kamor jim je ugodno: a Rusija je na to prepovedala Včerajšnji praznik nam je že zopet oskrunila umor izvažavati čez Crno morje žito. Naše ladije plavajo po bog že pregovorna Crnem morju brez posebnega „milostljivega" privoljenja nov. Nekemu znanému Visoke Porte. Do zdaj je v obeh naših armadah zbolelo padlo žali- surovost tukajšnjih nižih sta- cu (vulgo M—ku) je nekdo sinoči trebuh prereza!! Okoliščine tega grđega dogodka mi niso še natančno znane; znano mi je pa, da bi bil in bilo ranjenih 71.705 mož; izmed ranjenih in bolnih skrajni čas, našemu ostudnému domačemu petrolerstvu Be jih je spet ozdravilo 23.302; tedaj ubitih in bolnih kakor si bodi konec storiti. — Od tega moralnega je ostalo 48.403. smradú naj se obrnem k naturnemu smrádu do našega več krajih , tako tudi blizo Moskve se je v je- Goriškega umazanega vprašanja zadevajočega ci ščenj e seni pokazala g o v ej a kuga, pa, uv«»«, uu^u , on«uiov> p v «i»«^*««. ^^^ «.v pojenjuje. Tako grde jeseni, kakor letos, nismo je bila Kulo to v a (Dunajska) mašina, kakor sem ni ki pa hvala Bogu že stranišč po pneumatičnem sistemu. Potem ko imeli, kar sem v Rusiji: tri mesece vedni dež in blato davno „Novicam" sporočil 9 prestala troje komisijskih stopinjah toplote. Predvóerajšnjim je toplomer preskušenj , ni hotel magistrat vendar ne dovoliti Ku- pn pádel ravno na niclo ter jelo je snežiti; v treh dneh ivm, u« o^^i u^.v, p^ mv0m nam ga je Jupiter ,,niveus" nasipal za tri pedi debelo, nišča, kakor prejšnje društvo (Covacig & Comp.); lotu da bi smel trebiti po vsem mestu vsakošna stra- do- za kar smo mu prav hvaležni. Naši poljedelci so se že voljeno mu je bilo, čistiti samo straniáča v vojaški ko sarni in svoja. K. se je pritožil pri namestništvu vršite to silno potrebno napravo! in pravdo proti municipiju dobil. Zdaj ima Kulot vse nevenljiv spominek. njo si stavite lep pravice, kakor Covacig: konkurencija je prosta tem Kranja dec. ( Ponovljena velika cerkev. G im je stvar dognana. Mikavno pa bo , če Kulot vse do- nazija. Citalnica.) Marsikaj hvalevrednega se je v sloven-tične dokumente — kakor ie obliubil — priobči; skih listih že bralo o socijalnem, národnem in občinskem kakor je obljubil dolgo zadosti se je ta njegova zadeva pletla. zadnja „Soča je bila napovedala občni zbor pev- Pred- napredku našega mesta. Naj tedaj častiti bralci še iz- vedó t da se Kranj, kar ima dekana g. Ant. Mežnarca 9 skega društva „Slavec" za 3. dan t. m. Dnevni red tudi v cerkveno-stavbnem oziru odlikuje. Poprave v je imel biti : Volitev predsednika; dopolnilne vo- zeló zapuščeni pungratški cerkvi, kateri litve za odbor. O skle pi b občnega zbora ni predvče- nik Sežun daroval lepo svoto, niso bile je ranjki žup v se končane rajšnja zadnja „Soča" nič še priobčila. Siišimo ) da je prišlo nekaj od ministerstva zastran deželnih jezikov in že je zidarski oder od vrha do tal obdajal farao cer- kev 9 da mojsterska roka tamkej popravi ; kar Je ne v srednjih šolah, kako se imata namreč ta jezika vednost v prejšnjih časih umetnijskega pokoncala. Pre- (slov. in italijanski) učiti. Meuim , da veljá ta razpis častiti ministerski za Neslovence, ki se učijo slovenski dekan si ie namreč stavil hvalevredno in za MBBMBBBPMBHHi IH HHHHOT toda trudapolno nalogo na naši veliki cerkvi odstraniti vse, Neitalijane, ki se hoČejo učiti italijanski. Dosedá] ni kar se ne vjema z Gotiš&im njenim slogom, ia to po bil pri nas ta poduk navezan na tisti pogoj, kakor obrisu, katerega je nacrta! po svojih umetniških delih drugi n ezapovedani predmeti, «« o« « u<.imw ^v™v r muia a i ti za vsak jezik in tečaj najmanj 30 učencev, ampak dovljice. Po dosedaj dovršenih popravah, ki so se po da se mora namrec ogla pri nas vrlo dobro znani podobar Janez Vurnik iz Ra- uČila sta se deželna jezika do letošnjega leta tudi ce binkoštnih praznikih pričele, ima cerkev že vso drugo so se samo a ježina uu iciuoujc^a i^ia luui , wiuiwouuu ^nv/wu j ima »OU UIU^ učenci za-nja (kot za nezapovedana vnanjo obliko. Krasno se zdaj dviguje njeno zidovje prenarejene pristavbe pa s pogumno se dvigajočimí ste- , katere na vrhu kinčajo s posebno marljivostjo nami predmeta) oglasili. Letos pa se je vpeljal ta red , da se bode alternativno vzdržavai to leto en tečaj (I.), drugo leto pa II., ne oba h kratu, in to zarad pomanj- umetno izdelani kamnitni cvetliški krizi (Kreuzblumen), kanja poslušalcev. Znabiti, da je omenjeni minist. ukaz daíe;o jej nekako bolj oživljajočo podobo. Podstrešno ~ " ' ki v tem oziru kaj zatrdnesa ustanovil. oljno je- giavje, vogelni kamenji, pas pod oknih in ploše 9 seosko vreme imamo še zmirom; namesti beiih muh pokrivajo zid, so iz lohnjaka (Tufstein) , ki se nahaja po zraku letajo še zdaj — skor sred decembra — žive pri Koroškem jezeru v Kokriški dolini, in je tehtal čez muhe po sobab. To je dobro znamenje. Sicer pa piše 2000 centov. Za strani in stebriče v oknih, katerih je danes že enomalo ostrejša sapa Nek vojaško-raču- zdaj pet dovršenih, in sicer dva v # u svetišču, trije pa na narijski uradnik v pokoji (L., Poljak) se je přetekli južni strani ladije, se je rabil peščeni kamen iz Moravč. Grof Cham- Nad vse pa poveličuje cerkev barvano steklo v omen- četrtek na ulici mrtev na tla zgrudil. bord pride ta teden v Gorico grofinja njegova so- jenih oknih, ki so pravo umetnijsko delo slavno znane pruga je že nekaj časa tukaj. — Za zimsko kuhinjo íirme Neuhauser na Tirolskem. Stekíeuílo v ladijnih za uboge so najodličniše gospé pobirale milodare po oknih sestavljeno je po načelu mozaika in sicer vsako hišab. To gotovo več zdá, ko če se v ta namen na- okno po različnih motivih 3Ímboličnega pomena, kar v pravljajo glediščine predstave, katere same več, ko po- posebno zanimiva okó in duh še bolj lovico doneskov pojedo. Jez sploh ne odobrujem načela svetišču pa spadata strogo v vrato tako zvanih opnatih povzdiguje, dva 99 představ ali iger za dobrotne namene." Plesati 9 z a okenj (Teppichfenster). Ako zdaj stopiš v hišo Božjo ba vi j at i se za stradajoče in trpeče to se zdi se bolj odlocena od posvetnega nemira. 9 Svet- 9 lisani ,,humannostiu. Pač v čudnih oblikah se nam kaže vpira ne le kršćanski nravnosti, temvec celó toliko hva- loba se skozi katedralno steklo (Cathedralglas) enako- merno razdeluje in tudi solnčni žarki se prav nič ne dandanašnji „filantropija", kjer se ji je umaknila barvajo, če prav skozi barvano steklo sijejo. Kamno- sekarska delà je izdelal omenjeni podobar J. Vur- ji J^ i n i n ir\ Aři^n tti 1 i-i-i i*li /\lr Iam rr« /\ *i v\ ^t n tt /\ X stara ,,evangeljska ljubezen do bliž nj eg a* katere naj levica ne vé, kaj delà desnica. < 9 vsled ve- in je postavil tudi okna, ter vse je prav moj- liki mestni dvorani, v razstavi šolskih sester, stersko izpeljal. Znašali so letošnji stroški nad 9000 gl.? so krasni izdelki razstavljeni. Tudi sv. Oče papež so ki so se deloma iz cerkvenega premoženja poravnali, poslali neko sreberno posodo v dar. Danes je imelo deloma pa so pripomog'i blagi dobrotniki, katerim na biti srečkanje dotične loterije. Dobitkov je 300 30 Í I I 11 I 1 III • # 9 serij 9 sreček pa 30 tisuč. PoStojllC 10. dec. Ob svojem čaau so „No- čelu stoji naš veleČastiti knezoškof gospod dr. Jernej W i d m e r. Pos*ala bode na ta način naša farna cerkev sčasoma vresnici, kakor jo ljudstvo imenuje, vélika vice" povdarjale , če se že noče naša jama stojeća na ali stolna cerkev in prvi kinč mesta našega. Prav hva- občinskem svetu, občini v last dati, naj se jej pre- ležni smo tedaj pogumnemu gosp dekanu, da pusti vsaj nekoliko jamskih letnih dohodkov. Zato nas je jako razveselila novica , da se je reč po veclet- se je da ; lotil velikega in težavnega deia, in veseli nas Kranjci podvzetje to, ki še poznim vnukom bode kazalo nem prizadevanji občine vendar-le nekako ugodno re- vrednost sedanjega mestjanstva, radovoljno podpirajo. šila. Vsled sklepa Nj. Veličanstva ostane sicer oskrb- Le tako naprej , da se dovrši vse! ništvo jame, kakor je bilo dosedaj Naša g i m n a- polovica pri- zija šteje letos 90 učencev. Število se je tedaj porano-hodkov pripada vprihodnje občini Postojni. Na ta žilo vkljub izmišljenim zvijačam, s katerimi so neka- '■■PH Govori se, da se bode po na- način ostane daleč po svetu sloveča jama v vsi svoji teri mislili pokopati jo lepoti tudi potomcem našim ohranjena, Postojnski ob- svetu gimnazijskega učiteljstva osnovala tukaj tudi eno- ttfe ■ MH I jgmamtarngm ■ ■■HÉHHÉ IHHI 4 m V VA V% m M Vf + \ - M VJ I KM V U 4. MP U J V/ âj l^f* y u V^ KJ V Vr J 44 KJ M M V N/ w w v v^ ^ aulaaawm m j m aa -w ^ vw v» w jl w h a | v v v w vy "w jla V/ je pa naklonjen zdaten dohodek za vse prihodnje razredna pripravljavna šola za take ucence, ki namera- case 9 s katerim si more marsikaj potrebnega omisliti, vajo na gimnazijo prestopiti. Prav praktičen se nam in v prvi vrsti naj bi bilo na pelj a nje žive vode zdi ta nasvet ne le za obstanek gimnazije, tem uč tudi pocevihvtrg. To nam mora pritrditi vsak 9 kdor korišten za ucence, katerim b de tako prilika dana se razmere naše pozná. Že ob času obdelovanja južne že- za gimnazijski uk bolje pripraviti, kakor je to v se-leznice memo Postojne se je ta potreba prevdarjala, al danjih ljudskih šolah mogoče, o katerih res velja iz- izpeljava vodotoka je le zavoljo slabih občinskih financ se opustila. Na noge tedaj Postojnčanje sedaj , ko se v finančnih zadevah vam boljša prihodnost kaže, in iz- Zato toplo priporočamo vrlega domačega umetnika o enakih strokah Pis rek nedeljo ex omnibus al so ljudno naprošeni, jih km odboru 77 svoje svoj i m Ljubljane. (V Čitalnici) je bilo dva dni zaporedama živahno ¥ levita je pailla — te tri gibanje, V soboto dopoldne se je, kakor je bilo v našem besede so šle včeraj kot blisk od ust do ust po mestu; listu že napovedano, obdarovalo 81 šolskih otrok z nepopisljivim veseljem navdajale so vsacega človeko- s popolno obleko vpričo obilo zbranih dobrotnic in do ljuba, hudo potrle pa poturčene sovražnike slovanské brotnikov. V imenu obdarovanih in njihovih starišev sta padom Plev ne je konec zagotovljen bar- se v primernih govorih za lepe darove zahvalila gosp. Rusije. barstvu Turškemu v Evropi , kakor mu je s padom Keršič, katehet nunskih šol 7 in pa gosp Praprotaik Kar sa zadnja ura odbila v Aziji. Milostijivi Bog se ravnatelj mestne ljudske šole. Tako je dozdaj bilo po je usmilil večstoletnega trpljenja Blovanskih kristijanov tej poti oblečenih nad 900 ubozih otrok kar ce eno na jugu in blagoslovil orožje rešiteljice Rusije. Slava obleko računamo le po 10 gold., znaša 9000 do 10.000 junakom Ruskim 1 Se ve da véiiko delo ni do konca gold, vrednosti. Zvečer v soboto pa je bila zabava z še rešeno red 7 in da pride še važnih vprašanj na dnevni loterijo na korist navedeni milodarni napravi ki ima ) ki danes še znana niso slovanstvu stoji na nebu in ne Bog dá in sreča junaška! ako (V seji 7. dne t. m.) je deželni odbor pritrdil al danica južnemu za kupljeno blago še nekatere doigove poplačati, kar se bode zdaj popolnem moglo zgoditi, ker je tudi Kranjska hranilnica, kakor ravno slišimo, blagodušno z iz-datao svoto 150 gl. na pomoč prihitela, — V nedeljo zve- bode izginila več , na da se učitelj Janez Kutnar v učiteljski službi ljudski šoli v Žužemberku definitivno potrdi in da se neki učiteljski vdovi iz zaklada za učiteljske penzije dovoli 30 gold, milošcine na leto. Sklep deželnega zbora od 21. aprila t. 1. zaradi stroškov za zidanje norišnice v Studencu je za- čer pa je bila Je „beseda" čitalnična na spomin Preše r-se je v vseh oddelkih lepo izvršila. Začela se z dr. B. Ipavčevo kantato : „Na Prešernovem domu". nov, ki Potem je gosp. dr. Z arnik slavil pesnika Prešerna z govorom, ki je bil z veliko pohvalo sprejet. V 3. točki dobil cesarjevo potrjenje; zdaj še le se bodo mogla od-dati stavbina dela različnim ponudnikom. (Razdelitev Koroških ovde) iz državne subven- družbe kmetijske tako-le do- iz Verdijeve opere „Trovatore" sta se odlikovala gosp. Meden in še prav posebno gospá Odijeva, naš pev-ski zbor pa je tudi tako izvrstno rešil svojo nalogo, da bili bi radi slišali točko „da capo". Glasbeni oddelek se cije ločil. kupilo nakupljeoih je odbor Je 7) končal s krepkim zborom „Napadajte braća". Zatem c Prošnjikov se je oglasilo 34 7 ovác se je predstavljala gledališka igra „Znamenja ljubezni' pa se je na- na občno pohvalo. Večo težavnišo nalogo je imela go- parov, po takem se prošnje mnozih ovce- spodičina Kogeln o va, ki jo je tako lepo izvršila, da rej cev niso mogle vslišati. Dobij o tedaj ovna in ovco: bi jej bilo tudi na javnem odru priznanje gotovo. Tudi J) Peter Pavlin iz Rovt okraja Logaškega 7 Hribar iz zgorniega Tuhina, kega Hriba v občini Tuhinjski St. Ožbalta fare Skofje Loke nika pri Ribnici, graške Joža Janez Jeras z Veli-EVance T r o b e c iz Miha Iiigler iz Skraj-Groga Peklaj iz Sela fare Polho- gospodičina Tratnikova v manjši nalogi je dobro do- 7 padla. Ker sta gospoda Jeločnik in Juvančič V ze 7 skušena slovenska aktêrja na deskah, ki svet pomenijo in je tudi gosp. Skaberne se potrudil zadostiti svoji Anton Kline iz Klenka fare Vače ) Luka nalogi > in igralcem. je bilanca cele prestave bila na čast igralkam Kotar iz Gveteža v Litijskem okraji, 9) Peter Kavár iz St. Ane pod Ljubeljem dobi ovco, — Marijana Ka- dne t. m.) "Nekomu se je t >4 * /M A. i # • 1 • / (Odgovor na „poslano ' v „Slov. Narodu(t od 6. vár tudi iz St. Ane pa ovna. prihodnjo nedeljo v Ljubljano, zato novani pridejo gotovo prihodnji pondeljek dopoldne v pisarnico ciružbe kmetijske pod firmo „Več Cerkljanov u to Ker ovce pridejo vzvidelo * * * - - - ^ ^ naj vsi gori ime- novih zvonovih v Cer kli ah pisal, imenovati 1 a ž .i Na to tu kar sem v svojih „popotnih črticah" o Samassa (na Bregu), da se troje vprašanj : Ni sam obstál, da se mu le véliki zvon skazil na H? jim odkažejo ovce. Odbor družbe kmetijske pa tudi Ga ni vijudno prosi gospode , ki so blizo imenovanih ovcerej- potem, z d 1 e t o m in pilo odbivši mu čez l1/ 2 cev 7 naj jih opomnijo, da ne zamudé pondeljka, ker se centa, spravil do naročenega glasu jB? Zvonarsko pra- 7 vilo V • je to, da, čem niži gias, tem teži zvon, in refor- utegne primeriti, da njim samim poslanega dopisa ne mator zvonenja na Kranjskem, nepozabljivi gosp. župnik do bi j o o pravém casu v roke. tijstv (Z odločilo napravo 7 da dobijo: Silertab Bobinj ska B ist Bitnje, Lep odnjakov) je al. ministerstvo kme-razdelí 1200 gold., od katerih se Blaž Po toč nik, je rekel vlitvi veku da , zvon, kateremu se p o vzame le čez V. centa, je podoben jetičnemu čio- 100 gold., Jur a 200 gold., R , tedaj ne trpi dolgo. vtosp. Samassa pa je vzel 150 gold., vlitému zvonu s 47 centi čez 1T/2 centa, da je izdolbil ------ 115 gold., glas B. Tedaj ima Cerkljanski zvon s 45 centi isti in o in K 115 gold m nje 85 gold., Brod in S y Polj Z glas 7 kakor oni na sv. Gori a 63 centi! Kako more Podhom 120 gold, in Tribuče 200 gold 115 gold., tedaj dober biti? Zakaj so pa dobrému starému vzeli nekaj funtov kembeljna ali jezika, novému pa ga pri- dali? Mar ne zato , da vseh drugih ne preupije t ker gold, stroškov državi prizadeva, a vendar ne bo važnih je pošten? Je dalje laž to, da so farani Cerk- zadev rešil do konca leta, ampak provizorij ostane še ljanski in drugi ljudje med njimi tudi slučajno na- več časa t Res čudna je sedanja Avstrija: zdaj parla mentov deluje: namreč 2 zbornici poslancev, 2 zbornici zoči slavni skladatelj Davorin Jenko, ki ima gotovo čista ušesa za glasove —hudo zabavljali ozvonovih? gosposki m 2 delegaciji, in vendar nič ne izdelajo ! SinoČ je bilo vse meščan- Ni bil li Samassa s svojimi zvonovi za 15 gold. Iz Zagreba 12. dec. pri centu dražji od Hilzerja in ni !i še le zadnji čas po stvo na nogah in z osvečavo mesta , kincenjem hiš z konkurenci prisiljen odnehal sceno? mi odgovori firma „Vec Cerkljanov Na to trojno narodnimi zastavami, godbo in druzimi svečanostmi sla- vprašanje naj rad bom rekel : „pater peccavi" pa omolknil. « Mar in ne vilo pa skim bratom" Plevne in zmago Rusko. je donélo po mestu. » Urá! juna Deželni sme popotnik pisati tega, kar je na lastna ušesa slišal zbor je sklican na 20. dne t. m. Iz Rusko - Turskega bojiŠČa. ««aw yv/frvvu*» "— j~ —---—— in od ljudi zvedel? Meni je prav dobro znano, kje je bilo ono „poslano" sproženo in katero pot je iz izvir- kladvo padlo > nika šlo v Cerklje, ker mi je bilo dano nekoliko za made Z najboljsim generalom t i # % i A « /^M i i • • i • • n i i * 4 nrrf? Dolgo namerjeno Plevna in ž njo vred jedro Turške ar Sa- Na osebno pikanje odgovarjati se mi kulise pokukati; Cerkljanov je prav malo za njim pienti sat! v Ruskih rokah 10. dan decembra meseca 1877. leta je tedaj tisti slavni dan, ko so Turki dobili nekoliko plače za ono, kar so ne zdi dostojno in to tem manj , ker vsak pisavec že storiii toliko let kristijanom in Slovanom. Turš&a osoda ob8odi, ki se ne more braniti s je tedaj odločena, čeravno delo še ni končano ? ven sam svojo pisarijo s tvar jo, ampak mora za publo obrambo seči po osob- dar je s Plevno Turškemu zmaju odbita srednja glava > nih psovka b. To naj » Narod" pové svojim reklam- te rane mu ne bodo zacelili ne Angleži, ne drugi nje- cem. PÍ8alec popotnih črtic. kar Je Novičar iz domaćih in tujih dežel govi prijatelji. Propad Plevne je to Prusko Francoski vojski propad trdnjave Metz, dogodbi sami do danes ni še natančnejih poročil; bilo o Dunaja. Zraven državnega zbora delujete prisiljen O toliko je znano, da je Os m an-paša, po glađu in mrazu } ko mu ni prišlo od nikoder nobene pomoči > zdaj tudi delegaciji. Prišle so na vrsto zdaj naj- poskusil s skupljeno močjo predreti Ruske rajde proti važnejše zadeve o novi pogodbi Avstrijsko-ogerski Vidinu. Al spodletelo mu je, po hudem boji se jo in o budgetu za prihodnje leto. Kakor začetek obravnav sam hudó ranjen, moral podati zedinjenim Rusom in kaže hoče 7 } ne bo stvar gladko tekla. Avstrijska delegacija Rumuncem na milost in nemilost; proti noči so se po Vjetniki so bilo v njih. Bukareštu se je da se brž v razpravo vzame skupni Avstrijsko- dale vse trdnjave in kar je ogerski budget, Ogerska pa je za o dio g te razprave v mraza in glada kar cepah. rihodnjem letu, češ, da Andrassy želi provizorium za zmaga še tisti dan obhajaia z razobešenimi zastavami Zdaj, ko 7 bodo petek hudo skregala. Andrassy je hvalil svojo politiko gotovo prijatelji Turkov jeli kričati po miru , toda Ruža tako, ktero „vsa Evropa pripoznava za jasno in sve-stno svojega cilja", Giskra in drugi pa so jo imenovali proti Drenopolju. AAJlVVtUj ViXI IVIU y v> VU J dLAUViA^ww^ "V** v f a vwiij. £J IJU P^M UU V & U 14 UMU V W U M j tf I W LA & U^VUWOVU mesece. Avstrijski odbor in grof Andrassy sta se za- in rzsvetljenjem, prav tako v Petrogradu. rad Avstijske politike o Rusko-turški vojski přetekli je tudi v Evropi glavna armada Turška vničeoa ker V se dandanes se ne vé, kaj da Andras- moral hiteti tje sija ne bo přivolila k temu, marveč marširala naravnost Sulejman bo s svojimi četami Alijeve armade še ni, na severo-zapadni megleno" sy razumeva z besedo „Avstrijskih interesov"? Ce grof strani bodo pritisnili Srbi, na južni strani gotovo tudi Andrassy trdi, daje „vsej Evropi" politika njegova jas Grki na m-ti, yAcx, jo „»ovji-mv^ ^»tti; iuic n naj pové, katera vlada se sklada z njegovim po- dom Plevne ne bode še in tako bo Turek v kratkem zadušen. propa-vojevanje, ka- stopanjem? Tako so drug druzega pikali, da je An- kor se prijatelji Turkov nadjajo, ampak Rusija bo svoj dognano zimsko drassy ves bledposlušal ugovore Provizorium na vse namen dognal a strani, tù na 3, tam na 6 mescev je tedaj gotov. Skoro armadi Ruski 7 prej ne bo počivala. Slava pa junaski ki 3/4 leta sedi državni zbor na je priborila si tako zmago v prid JV ^x^ViV, «lui««! X.KWOO.A , o. I J V, I 1 Dunaji, ki vsak dan 5000 na Čast vsega slovanskega plemena ! in Vabilo na naročbo 95 Novic C£ za leto Je Leto blizo. gre koncu in čas novih naročil na časnike letom 1878 nastopijo „Novice" svoj 36. tečaj Dobro znanim po vsem Slovenskem, pa tudi zunaj mej Slovenij jim treba na dolg široko razkladati svo- jega programa ; zato rečej to da kar so bile 35 let, ostanejo » , 1VV.OIV ic iv, ua, ivdi ou Ulic fJU nepremakljivo tudi v prihodnje: neutrud- delavke za vsestranski blag ga naroda pa neustrašji\ in pravo mik rodne pravice njegove na stal Troj hod nj ! boriteljice za ná-državopravnem ti nje 8taroslovenskega gesla tudi v pri- ne bodo zatajevale , kakor tudi popol ; naj přidej dvisnosti svoje nikomur prodale kakoršni koli. nečasi to ime vabimo rodoljube na naročbo našega lista in ob enem z iskreno zahvalo za podporo dozdanjo prosimo vljudne pomoči tudi v prihodnje štite prijatelje dopisovalce. naše ca- Naročnina „Novicam" ostane kakor je dozdaj v tiskarnici prejemane za celo leto „ za pol leta za četrt leta gold » 77 77 po pošti pošilj 77 77 77 77 77 77 za celo leto 4 gold. 60 kr za pol leta 2 „ 40 kr za četrt leta 1 30 kr, bila nici v Za pošiljanje na dom v Ljubljani za celo leto se a 40 krajc. Naročnina se pošilja Blaznikovi tiskar-Ljubljano in to najceneje po poštnih nakaznicah (Postanweisungen), ki se dobijo pri vsaki pošti ve ljajo kraj Častite naročnike prosimo, naj hitijo z naročilom> da brž prvi list v redu dobijo Yredništvo. Odgovorni vrednik : Alojzi Majer Tisk in založba: Jožef BlaznikoYih dedicev v Ljublj