GLAS NARODA ★ List slovenskih d«Iavcev y Ameriki OTATEUE OPOZARJAMO, da pravočasno obnovo naročnino. 8 tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako ie niste naročnik, pošljite en do^ lar sa dvomesečno poskušajo. TELEPHONE: CHelsea 3—124> Entered ma Hecend Claw Matter September 21st, IMS at the Pad Office xt Mew York. N. Y-, Act •( toopYia at March 3rd, 187». No. 261. — Stev. 261. ADDRESS: 216 W. 18th ST.. NEW YORK NEW YORK, THURSDAY, NOVEMBER 10, 1 938. - ČETRTEK, 10. NOVEMBER, 1938 Volume XLVI. — Letnik XLVL ADOLF HITLER ZE ZAHTEVA BIVŠE NEMŠKE KOLONIJE Priprave za konvencijo CIO v Pittsburghu NEMŠKO ČASOPISJE JE OBDOLŽILO ZDRUZENE DRŽAVE, DA ŠČUVAJO JUŽNO AMERIKO PROTI NEMČIJI Pripravljen je pogajati se za izgubljene kolonije. Ako bo Nemčiji odrešena "pravica", bo nastopi! drugo pot. — Povojne zmede so povzročili Zid je. — Angleški diplomati nimajo ključev do demokracije in zato ne morejo očitati Nemcem, da so jo uničili. MONAKOVO. Nemčija, 9. novembra. — "Zelo bi bili hvaležni, ako bi bili v Angliji in Franciji državniki, ki želijo živeti v dobrem sporazumu z nem škim narodom," je rekel kancler Hitler v svojem govoru ob priliki I 5-Ietnice n&cijskega puča v Mo-nakovem. "Samo naša zadeva je, da odločimo o kolonijah, ki so nam bile vzete v nasprotju s pravico. Hitler je dalje rekel, da razun kolonij, Nemčija do Anglije in Francije nima nikakih zahtev. "Z njimi hočemo imeti samo trgovino, da kupujemo in prodajamo po enaki meri/' je rekel. Hitler je izjavil, da Nemčija ne bo hodila okoli z oljčjo vejo, ako se bodo drugi narodi oborože-vali. "Nikakor se ne maramo vmešavati v ustave drugih narodov," je nadaljeval. "Naj imajo demokracije; mi pa bomo obdržali svoj narodni socijah-zem. Noben angleški državnik nima pravice vmešavati oe v nase zadeve." Rekel je, možje«, ki so na vladi v Londonu in Parizu, žele sporazum, da pa more jutri priti na krmilo Winston Churchill. "Nacijska Nemčija ne bo nikdar prosjačila," je nadaljeval. "Ne bomo šli v Kenošo. Želimo pogajati se, toda če drugi ne marajo priznati naših pravic, si jih bomo dobili na drug načm. "Ako angleški govorniki trdijo, da smo uničili dve demokraciji, tedaj vprašamo Churchilla in Duff Cooperja, ako imata ključe do demokracije? Vprašam, kaj je demokracija? Ali je Bog zaupal tajnost demokracije Winstonu Churchillu? "Nismo uničili dveh demokracij, temveč jaz, največji demokrat, sem uničil dva diktatorstva, — -Schuschniggovega in Beneševegfa, da sem dal svobodo zatiranim narodom." ] v svojem govoru je Hitler tudi dolžil Zide, da so j proti koncu vojne povzročili razpad Nemčije. Zidom pripisuje povojno inflecijo, katero je imeno val največjo židovsko sleparijo. Woodrowa Wilsona je imenoval velikega Ame-r i k an ca in apostola narodne moralnosti, toda njegovih I 4 točk je povzročilo razpad Nemčije. "Razpad Nemčije bi bil odvrnjen, ako bi me tedaj usoda postavila na mesto, na katerem stojim sedaj," je rekel. "Bil bi samo en razpad in sicer razpad zahrbtnih in uničevalnih političnih strank." Na prošnjo nekaterih angleških poslancev, da bi Nemčija izpustila politične ujetnike, je H;*"ler od govoril: "Tudi jaz sem bil nekoč sovražnik države, toda, nikdar nisem opazil, da bi angleški opozicijonalni I voditelji posredovali za mene. Pa to je bilo dobro, kajti, ako bi posredovali, tedaj jaz najbrže ne bi bil | več živ. Mcqoce bi si kupil vrv in bi se obesil." m \ I BERLIN, Nemčija, 9. novembra. — List "Diplo-matisehe Korrespondenz", ki je glasilo nemškega vnanjfega urada, dolži Združene države, da hočejo naščuvati Južno Ameriko proti Nemčiji in da ta kampanja prihaja iz najvišjih vladnih krogov. Članek v omenjenem listu pravi, da ima kampanja namen prepričati južne Amerikance o škodljivih namerah fašističnih držav. Ja napad je najbrže odgovor na govor državne-1 | ZA IZBOLJŠANJE LISTA i f/ M Mnihli HIiiNuHi" iUo| 11 Irililltl «a nrataiki. Via h« brtfe- )) #) Is MWnm MVI. :: •» ZAHTEVE ROMUNSKIH NEMCEV Nemci ne zahtevajo avtonomije. — Imeti pa hočejo šole in sodnike. Vse slovaške politične stranke so se združile. BUKAREŠTA, Romunska, novembra. — Z novo združitvijo vseh nemških strank na koiuuuskein jo bilo v nedeljo v Tuj.nešvaru sklirano zborovanje, katerega se je udeležilo 1M,iMNl Nemcev. Nemški voditelj v Transilvaniji, Fritz Fa-bricius, je v svojem govoru re ikel, da ni eilj Nemcev vstano-Ji iti avtonomije na Romunskem, temveč dobiti pravico za nemške Šole, sodnike in druge ura Mnike. j Kabriciu- je rekel, da na Romunskem ni treba utrdb, do k.er bo vlada pravieno postopala z Nemci. Lansko leto so bili Nemci n i Romunskem zelo razcepljeni, sedaj pa so postavili skupno | fronto, ki ima mnogo zvez z j Berlinom. j K r D1M PE8T A, M a« IzarsV a, • nov. — Ministrski predse«' nik Bela Iinredv je v poslan ski zbornici predložil postavo, ki naj bi vladi dala moč, da preuredi vlado v nanovo pridobljenem ozemlju, j Parlament se je brzojavno zahvalil nemški in italijanski legislaturi za nujno pomoč, je izrabila po svetovni vojni, t PRAGA, Čehoslovaška, uov. — Ministrski predsednik dr. Josip Tiso je naznanil, je bilo na zborovanju politic-< r»ils strank doseženo združenje 'vseli političnih strank s slovaško ljudsko stranko. Socialistična stranka pa ni bila po vabljena na zborovanje. PR A OA, Cehoslovaška, <». novembra. — \rse učili ščniki so poškodovali kip prvega cehe-slovaškega predsednika Tomaža Masarvka na hodniku vse- V • I ■ v v ucilisca. Nek profesor je predaval o Masaryku kot učenjaku. P o pretlavanju je več dijakov ob-koliko Masarvkov kip, ga zvezalo z vrvjo in ga vrglo na tla. Poškodovana je bila glava. VAŽNA KONFERENCA WASHINGTON, D. C., r*. j nov. — Delavska tajniea Miss ; Perkins naznanja, da so gover-nerji 36 držav imenovali delegate,-ki-naj se udeleže 5. na-j nr*ine konference, ki se bo pe-ičala z delavsko zakonodajo. — Konferenca se bo vršila od 14. do 16. novembra. Miss Perkin^ upa, dabodo zastopane na nji vse ameriške voje čete proti zadnjima d^ej ma krajema, ki "jih še «irže re- j publikanci na zapadnem bre- j gn Ebra. Republikanci so pri j čeli ofenzivo pri Segre, daj zmanjšajo fašistični pritisk! proti Ebru. Fašistični letalci so zadeti j I več pontonskih mostov ob juz-Inem «lelu 15 milj »lolge republikanske fronte ob »Segre. Republikanci pa se že nahajajo zapadno red eniin mesecem so zdravniki naznanili, da je pre I-Jsednik nevarno bolan in so i-meli le malo npanja, da bi še kdaj okreval. Toda bolezen se je nepričakovano obrnila na boljše in je bil pred nekaj te: dni že skoro iz vse nevarnosti. Ataturk je star 57 let. j POLOŽAJ NA j KITAJSKEM ! Letalci bombard i r a j o j kraje daleč v notrarii-j nosti dežele. Kitaj, ko-i munisti podpirajo Can- kajšeka. j ŠANiGllAJ, Kitajska, <>.! j no vembra. — V soglasju s sva-j jrilom japonske vlade na nev-jtralce, da je ozemlje, ki je iz-I postavljeno zračnemu bombardiranju, raztegnjeno do meje Siukjanga in Tibeta, je 18 I bombnikov včeraj vrglo na ; 1(H) bomb na lc*tališ«-e pri t 'eng j tu, glavnem mestu province See van, ki se nahaja le nekaj milj o«I Tibeta. | Uradno kitajsko poročilo pravi, da so kitaj.-ki letalci izstrelili en japonski bombnik. Japonski letalci vodijo svoje 'operacije iz Hankova. ! Japonska časnikarska ageu- II ura Domei pravi, rovinca, \ , katero so vpadli. Nek «jddetek, ki je prodiral iz Jočova, je vdrl v II unan blizu Tvanvnšana, za jpaduo «»d Kantou-Hankov že ilezniee. .Japonsko vojne ladje i pa se že nahajajo na Jangceu SiM> milj nad Hankovem. i -i Neko poročilo iz Cuugkingi, | nove kitajske prestoliee, pra j vi, da je bilo vstavljeno japon ■ jsko prouiranje ob Hankov - , jlčang cest t blizu Tvanvušana, j zapadno od Kanton-Hankov j železnice. Japonsko bojne ladje , pa se že nahajajo na Jangceu tK> milj nad Hankovom. Neko poročilo iz Ounginga,)' nove kitajske prestoliee, pravi..' «la je bilo vstavljeno japonsko ! prodiranje ob Hankov-Ičaug : cesti blizu Lijuba. Kitajci tu-j di zadržujejo Japonce pri nji hovem prodiranju proti Nan-j čangu oo reki lisi ju. i \r provincah Ankvej in Kjau-gsu so Japonci pričeli pridelovati železo in prejšnji teden ste bili na Japonsko poslani! že dve veliki pošiljatvi železa. | Kitajska komunistična stran-;' ka je objavila izjavo, v kateri j zagotavlja vso podporo za na-daljni kitajski odpor proti Ja-J poncein pod vodstvom maršala Cangkajšeka. . . . 1 Komunisti se strinjajo s Can- , kajšekom, da izguba Hankov .i ; ni velike važnosti. ČUNK1NG, Kitajska, 9. novembra. — Kitajska časnikarska agent ura poroča, da so se japonski o njegovi predniki izgubili preti 162 leti. Kralj je rekei, da je z veseljem sprejel povabilo predsed-uika Roosevelta, tla Zdi', države, ko bo spomlaui obiskal Kanado. Pestra skupina pirov v škr-latu in herminu, škofov, po-slaneev in diplomatov je sliša la kraljeve be.-ede, ki so otvo-rile drugo zasedanje parlamenta njegovega vladanja. V škrlatni in zlati uniformi maršala je kralj bral svoj govor, v katerem je razvijal program Neville Chauiberlaina za prihodnje leto in v katerem je odobraval Chamberlainovo politiko v letošnjem letu. Kralj Jurij je tudi naznanil, da je angleška vlada povabila francoskega predsednika Alberta Lebruna, da »pomladi obišče London in vrne krt'Je vi obisk v Parizu v juliju. Kralj Jurij in kraljica Elizabeta bosta spomladi oiifjoto-vala v Kanado najbrže na naj-večji bojni ladji Hood, iz Ka nude pa bosta prišla v Združene države. NEMŠKI PARNIK BOMBARDIRAN OAKLAND, CaJ., 8. nov. — Okrajni pravdnik Earl Warren pravi, «la je njegova preiskava dognala, da je razstre--ba, ki je na nemškem parni k« Vancouver napravila o čevljev veliko luknjo in ranila štiri mornarje, bila povzročena od zunaj. Luknja je bila napravljena 7 do 10 čevljev pod vodo in je bila najbrže rabljena časovna bomba. "LEKO JE BODE NEGO ALKOHOL SIMLA, Indija, 5. nov. — Angleški vojaki v Indiji so začeli piti mleko in limonado. Med njimi jih je le malo, ki uživajo alkoholne pijače. Ker j je podnebje silno vroče, ima alkohol usoden vpliv na prebivalstvo, posebno pa na tiste angleške vojake ki prihajajo iz Anglije, Izmed 50,000 angleških vojakov v Indiji jih mora vsako leto 30,000 v bolnišnico. | \ isieiii mesiu je preti se-deiniirpetdesetimi leti Samuel jGofnpers organiziral zvezo 'strokovnih unij, iz česar pet let pozneje je nastala Ameriška delavska federacija. Tudi Delavska federacija je že tedaj imela konkurenta, namreč Order of the Knight* of Labor, v katerem so bili or srauizirani izvežbani in neizve-žbani delavci. John L. l^ewis bo torej skn-sal zgraditi trajno organiza eijo, ki bo imela izdatne dohoti-ke. K CIO. spada že zdaj par ducatov silno močnih delavskih unij. Po zatrdilu delegatov se bo konvencije udeležijo od 400 ao 500 delegatov. Organizaciji bodo dali novo ime in ustavo ter ji določili politične, zakonodajne in gospodarske smernice. Organizacija se bo najbrž imenovala Congress of Industrial Organization, tako da bodo za-f-etnice iste, namreč CIO Kot predsednik nima John L. Lewis nobenega konkurenta. Izvoljen bo najbrž soglasno. Njegova prijatelja Philip Murray, ki je podpredsednik United .Mine Workers, Si«lney Hillman, predsednik Amalgamated Clothing Workers, bo sta najbrž izvoljena za nova potlpredsednika. Zaenkrat se še ne ve, če bo na konvenciji zastopana tudi International Garment Workers unija, edina organizacija v deželi, tuje članstvo pripad.i AFL iu CIO. Njen predsednik David Dubinskv, bo o tem v četrtek odločil. Upanje, da bi se Delavska federacija in CIO združila, j< začelo vodeneti. Nasprotje med obema konkurenčnima organizacijama se bo najbrž še poostrilo. SREČO JE IMEL HARRISBURG, Pa., o. nov. — Charles E. Coolev, je vozil trnek, naložen z dinamitom. Na nekem mostu v tukajšnji bližini, je podrl mestno ograjo, in vse skupaj je padlo v reke: truck, dinamii iu Couley. Po čudnem nakljnčju pa ni bilo nobene eksplozije. Couley je bil nepoškodovan. Na trucku je bilo 50 zabojev dinamtia in tisoč vžigalnik kapic. NEMŠKI PRINC KAZNOVAN BERLIN, Nemčija, a nov.— Pruski pripc Friderik Leopo'd je bil zaradi nemoralsosti obsojen na dve leti zapora. Princ je star 43 let in je gia pokojnega princa Friderika Leopolda, bratranca brrj&aga nemškega cesaria VHieiha. "GLAS NA BOD A"—New York Thursday, November 10, 1938 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY NEMCLFA IN TRST Pod vaško lipo. Piše kakor mi^li FRANK KISRŽE ...............M Pariško časopisje je že večkrat namignilo, da bo Nem čija, odkar si je priključila Avstrijo in sudetsko ozemlje, potrebovala tudi na južuem delu države izhodišča na morje. Se-vernomorska pristanišča so za južne kraje nemške države prewldaljeila, da bi mogla trajno prihajati v poŠte v za vedno večji obeeg nemške zunanje trgovine. V nemških gospodarskih krogih v Parizu so celo izrekii mnenje, da bo Italija sama v duhu trdnega zavezništva in prijateljstva, ki jo prešinja do narodnosocialistične Nemčije, predložila pogajanja za pametno rešitev tega vprašanja. Za nimivo je, kar o teiu objavlja "Temps", ki pravi tole: — V gotovih nemških krogih, ki so običajno dobro in pravilno poučeni, izražajo mnenje, da bosta Nemčija in Italija skupno oroučili možnost, da bi se pospešila izvozna trgo vina kolonialnega blaga iz italijanskega imperija v Nemčijo. Za to pa prihajata v poštev samo dve severnoitali-janski pristanišči, to ata Trst in Genova. V tej zvezi je "bilo tako na italijanski kakor na nemški strani izraženo mnenje, da bi bilo najbolje, 'če bi se v teh dveh severnoitalijanskih pristaniščih, ali vsaj v enem izmed njiju, uredila posebna nemška svobodna oona. O prilagoditvi italijanskih železniških tarifov še za enkrat ni govora. K temu pripominjajo nekateri drugi francoski listi, da «e je nekaj idelo, da Italija ne bi rada gledala razmah nemškega gospodarstwa v ^meri proti Sredozemskemu morju. Ta obzir sedaj, odkar obstoji tesno sodelovanje obrh imperijev, seveda odpade in bo Nemčija smela računati na dobrohoten odmev v Italiji, če bo izraziJa zeljo |h> lastni svobodni coni v enem ali drugem severnoitalijanskem pristani šču, ker bo s tem postregla tudi Italiji, od katere bo v veliki •neri kupovala kolonialne pridelke iz Afrike. Razume pa se, da bi Nem či ja rajši videla, če bi ji bil na razpolago Trst, ki je od nemške meje oddaljen samo kak šnih 75 milj, in s katerim ima mnogo boljše železniške zveze kakor z Genovo. q Kdor veliko prehodi. Ktdor veliko prethodi, ta veliko vidi. Amfpafe prosim: pre-•hoditi je treba, ne prgvoziti, kalkor dela večina vfe^efc ljudi. To -vel ja v polni mora zlasti za današnjo dcfbo, ko je vse na kolesih. Ta ljubi avtomobil je napravil celo Amieriko .ne«umno in žnjo vred tudi ostali svet Talko ni nič čudnega, če se z avtomobilom izipreminja tudi človek. Siponianjam ee mojih nrladnli let, pcsebnoy kadar či-tam sftarokraj-toe časopise. Izlet sem, izlet t je, zdaj ti« vteo-ke plataime, zdaj v zelene hol-imast** gaje mehke Dolenjske ali čarobne Štajemske. Res, ljudje se vozijo d«o nekje z av-tofomsom ali želeenico, potem pa wledi ure dolga ipot. Prijetno vtmjen in do kriaja- prepoten pride človek do reši Ime postaje — .kake domoče godtrlne, koder sede zadovoljen, okrepča želodec in priveze dušo, potem pa v melodi je naše prelepe peemi. Telo inna svoje, duša kipi — ikaj hočeš še več od .življenja? (Kalkor smo živeli nekdaj, primeroma enako živi še danes *tara domovina. Pri vsaki priliki pohiti v naravo mlado in -•taio. Ne mine teden, da bi ne čital popisa tev glas, ki se drži netkje v sredi grla, da bo ga- trenutno pripravljal z mtooacijo -za više žitvee: aaah. Hoja — to je življenje. Vse telo dela, se iprijeitno vtruldi, tako narareč, da lalhlko počiva. Slednji dam gram zdaj sent, zdaj t je, seveda vedno peš. In žeKim si večkrat: ko bi bilia vsaj Amerika, kakor je naša stara domovina. Atli ni? Seveda ne. V atari domovini anao bili iiz srca Ljufbljame v ddbri prišel od južnega kolodvora na Ifccdetij^kega v petindvajsetih miaiutah. iS*' veda e»eiii rabil vse mogoče bližnice iai tudi držal korak, ki bi /bil delal čai4 celo neilddanjcjniu sedemnajstemu retgiimeffito. Oh, Amerika* je pa taJco velika na vseh rt ranch, in krajih, da je grozno. Od .nikoder ne toliko zunaj, da jemsto za tabo, prideš izleipa ven in ce -si že še vedno nisi na deželi. Si nekje, feeder čakajo pratzni loti na kupce v bodečem stoletju. In ti prazni loti pomenjajo tako puščavo, da je groza. Ni-kdo jib ne oskrbuje, .nikdo ne kosi in -nifcdo ne čisti. Ljudje se jih fepom&ijo k večjem tedaj, kadar nnajo kako staro šaro, ko bi jo radi spravili oil hiše. Kljub tcn>u rad hodim. S hojo je tako: jaz sem tisti ki dela, trpi, opaiziuje, uživa; se jezi ali blago^lavja. Jaz sem tipttJ, ki i.gi-a in uživte. Telo in dtrh vračata sita iai prijetno vtrujena, Ikakor ted^-j, ko smo hodili na Rožnik ali Šmarno goro. Ampak v Aiueriiki nimaan do^ti -poannnaleev. Ljudje so se tako odvadili hoje in tako se jim mudi. da mora biti za vsako Ftvar kara. Ne kara, ki bi šla .po uetiiidvajset milj na ur'!- — kaj še. Šestdeset, osenv-des« t. potem je življenje. Jaz se večkrat čudim in \-pry<-šaui samega -ebe: <40emu neki lju-dje tako hite v ti deželi! Ali f*o ta;ko i>otrebni nekje dru-ffjef" Nak. tega bi ne rekel. Če hočemo biti pravični, priznajmo, da se da nadomestiti vsaikeiga človeka, pa naj bo še tafeo velik. Ali -manjka kje fjudi? Kaj še, preveč jih je, tudi v Aaneriki, če po deželi ne, pa po mestih. Toliko preveč imaimo ljudi na .svetu, da je to na jvečji) problem in ■zaledno — zraven tega vprašanje kruha. In Ijiudje, ki dosti mislijo in berejo, pridejo do vseli mogo čih zaključkov v teh s-vetovnih krizah. Te dni fcem ?>ostavim bral, kako neUddo preftdinja — krompir, kot vizrck vsega, kar iiattn dane«,'kali nvir. Xi tako smešno to, če vež, iza kaj se gre. Kromfpir, kakor je znano, je doma v Ameriki ki ^a ni bilo poprej na evrrxpftki cefani. desetletij po odikn-itju »=o začeli uvažati in jiotetn se je razširil na vse feitrani sveta in je brez (tvorna danes prva in najvažnejša hrana. Rac*te povsod in wspeva skoro v v^eh klimah. Odkar imanno »krompir, ne bilo nobene večje lakote na s?\7etn. To je prvo. Drugo je pa to: kronipiT je pripomogel, da se je ljudjatvo na zemlji tako pomnožilo. Tako nosi vsalk blagoslov svoje proikieti-ivo, kafeor nosi vsaka pravica svojo krivico. Aiinlertka je š-bvovala mili-jarlde za kralsma pota, da drve ljudje kalkOr neuaimi'na vwe pod ure v čisto rariičnifo. ritra-neh. Pot protii Kamniku, ali proti Tmtu ali proti Dolenjci, ali ona p*V>fci' Zalogta — to je bilo v*se tako nefkaj raaličine-gau In v dobri pol uri ai bil čV-ifco 2Juriai, na deželi, zakaj tijsta liepa igračka, {ki ji pravi-iiio naše glaTvsio mesto Ljiiblja<-na, nima več po do4g«an i® po i kakor dofc»ne pol nre. Spo-se dobro, da sem Vratni. Razlika mied mano, ki rad hodim, i» njimi, ki se radi vozijjo, je ta, da sem jaz sami v igri življenja. Oni so pa samo galerija, ki jo vidiš zdaj tza rajnimi žoigami na robe ali na noge, zdaj v tistih napol modernih ječah, ki jim: pravimo gledališča premikajočih slik. Tam se drenjajo v^i trudni im razfbirrjeni. da pobero živcem še tiMto malo miira in počitka. Nilkdar ne zalvidami tistih, ki se vozijo. Celo smilijo se mi. Zaikaj afvtoffoObi'1 ne da ttetega, kakor da asdrava hoja v naravi. iVed vsem: ničesar ne vidiš. VW-e lepo gre mimo telbe kafeor kak trak v baitvalh. Če je ka j izredno veliikega im nenavadnega, se spomniš, da si> bil tam mimo — dnbgflče pa ne. ia vettdar je vsia lepota v naravi — ne v velitkem m ogTom-neso, azn^g^ V mahnem in sto- ------L Denarne ssssssssbssssss : i pošlijatve i —' DEMARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO I TC^CNO* IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ; t JMOfeUVttO I t ITALIJO Čft | 2 M............D*a 100 Zrn t < n............I te 9 gM........... Dlrn. 200 $ 12-2»............Lir 200 f 7JO ............Phu 100 9 20.90...................ur W0 Ml IB............Dl«. BuO 9 87.00 ............BIT 1000 fEoo ............Biu. 1000 flliLBO ............Ur 3000 4tM»............ im. 2000 1107J0............Ur 8000 • 'iT" • • II Ml i I I i #hT še oaera nu>aj hitro mviajo so navbjdbns oni podtrscnf snubmhcbi oobi ali douf cr v ameriških dolarjih *** ffc : =$£: • gii hiMMrMI v kraio tapUčllo v dolarjih. mmnig HMŠAMtLA fO 0AKŠ Un* U pvmtojbino |l- šLovenk: Publishing company "Cla. Naroda" "GLAS j^RODA" Owacd anfl Pabllabed Oj aidrxnic pcbushino oomtamv (A Corporation) ito pwhliit j. lapai 8m. Wkm at Ni8liOM «1 tto oorponltai ml iddr—m at above offloera: WK8T IHfc WW __MEW IOKK, N. X. 45th Year I8801D IfKHI oar num SHNDATS AND HOLIDAYS Zrn celo leto valjar Uat * Aa»ertko z* New York sa celo teto .. |7 00 ta lMadc ..............•®-oc Z* pol leta ................f3.r-0 S« pol leta ................. $3/4 Za laocematvo » celo leto .. S7.iM četrt Ml................ $1-V) Za pol leta ................fa.60 r'~ '""■' - ———- -...., - —— • ki SrtmlUlH u—__ _;_ ; -ouaa NAMOUA" IBHAJA Y»AKJ DAN IKVZ^MSl NEDELJ TU PRAZNIKOV tilA8 NARODA", tU WEST 18tb STREET, NEW I0IK,K V. TRLETHONE: CBkftm »—IItt ro nevidnem. H cvciki na polja se moraš kloniti — idila ^orskefta etudemrka je za*išjet ki objaene človeka z vnem čarom -tn^B sv«ta. T*je ne pri-pa nehali. Ko je Človek . hodil ie ipiVnalšal pod par/duho par ("asoiiisov. ali pa (majhno lf5?no baksr z bik-t-om in krtačo. Tje s š-rtnaj sti-m letom je ipremo^el nekaj tisočakov, kima hi potoni se oženil in svetil. Kdo bo ,pa doma, če nkros; vvakeua vo^la prenaša veter dolarje T fHovcfc mom v najnržnejši mladosti rizviti Ijufhezen za dolar in po tem . . . Kaj potem? Z dolar i>n» if>ovNod in za nezampanje. Zakaj vsak, ki t< g'leda, si miKli: ta je pa ž? pre eej v leitih. Če danes še po sve tu iišče dela, že ne more biti bof ve ka j. No fcn tisko priden* do «t«riidesetega leta et kar je bilo k-laj kaj človeškega v njih? I Baš te dmi sem eital elaneik I o Nemčiji. Sama resnična -ta-jtistika, ki je nekjaj groznega. Ali vetet" postavim, rla je Nemčija že začila z jojsko? Tam je taki) pomanjk^ ijt zdrave rn dobre hrane, da je groza. V klobasah mora biti mo;ka rn ki-oinjpir, k or ni mesa. Tudi ri-jibe so začeli vip sabljati v klo-if>a>sah. \>rk patri jot ičen N -I niee se vzdrži mesa .mestea |ui£'jnika. Skoro v»- ;> zimo ne :moreš kupiti jajc. Smetane ne dobiš za neben denar. Kar imenujejo ma^lo, je delano v* ribjega olja — a niti tega ni . P mestih zantore lobiti vsaka ose-jtr- na -teden četrt funta tega ("•ma-ia." Moka mora imeti najmanj trideset odstotkov raznih •-uhstitutov. C'ebnle n- dobi-ne za denar ne za kaj drugega. Saidja ni skoro nobenega in kar je južiiega, je drago, kaklrr ža-fraai. To so samo nekatere stvari m stičnega blagoslova. Koliko je draigiffi, kose mor>a> človek vdinjati fašizmu od rane mladosti do konca dni. Vtste, v-e tfo in še mili j ene di^Ufgega ^e giblje pred človeškimi očmi. če človek hodi v prelepi živi naravi, gleda v pisan svet in »premišlja dogodke, ki prihajajo pred na< k?sikor jutro in veči r. Vsega tega ni, ee se voziš ,to se pravi: čim hitreje se voziš, toliko bolj neuimeqi pes tajaš. fV tega ne verjame«, l.iubi krl^fcjan, pa pn-cberi se enkrat novice zadinjega tedna. Od tedaj naniree, ko so hitlerjevci iz Marsa pridrveli nad našo A-nieriko, jo začeli razdirati in vničevati. da se ljudje prestrašeni drveli na ulico Kako je že .bilo tisto? Nekdo je pisal knjigo o ljudVkih vrteča h naše stare domovine in napre8» morejo biti tudi za/biti-tost, icsdarija itn .neumnost kla-sičaie, bi č lov tik ne verjel, ko bi ne bila te^a doka-zala mo-dertia, napredna in cbvWizira-na — Anferika v letu Gospodovem 1938. 2ENITNI OGLAS Slovenski farmer se želi seznaniti s Slovenko, katero veseli življenje na farmi. Stara naj bo od 50 do 58 let. Jaz sem vdovec. Sprejmem žensko, če ima družino ali če je brez otrok. Samo resne ponudbe se sprej-, mejo. Naj mi pošlje sliko, kate -ro ji na željo-^vrnem. Pisma naj pošljejo na: "Ženin," e. of Glas Naroda, 216 W. 18ti» St., New York, N. V. 1 (3x) Peter :: :: Zgaga Ne morete si predstavljat?, kako mi je težko in nerodno in včasi me celo sveta jeza tare ob čitanju vabil, naj grem sem ali tja, naj se udeležim veselice, češ, da je zdaj že skrajni ;čas, da bo ozdravel, i Le počasi prijatelji! Toliko sem že aranžiral, da j imam na levi nogi copato štv. j 13. Kdaj se bo copata skrčila j na štv. H in kdaj bom copato s j čevljem zamenjal, je pa ko*. ! pravijo, v božjih in zdravniko-' vili rokah. ; Zdi se nii, da še ne tako kuiii-lu. I I Lani sem bil namenjen v slo-ivensko naselbino Willard v dr j žavi Wisconsin, v namenu, da obiščem svojega sorodnika Milka Pakiža, s katerim se nisva v življenju še nikdar sestala, in . njegovo ženo Olgo, ki se je iz ■ New Yorka poslovila pred tri-' indvajsetimi leti. ■ ) Bila je čedno dekle. Tako . nežne polti ter lepih rok kol i jih je ona imela, se zlepa ue vidi. j ^ i' Niso me pa čakali samo pri >! Pa'kizeVili, pač pa tudi dru-» god. -| Izvedel sem, da me je poseb- - no nestrpno čakala Uletova |družina, ki je ena najbolj u- - glednih in spoštovanih na \Vil-i lardu. Dve leti so hranili zaniei - najboljšo vinsko kapljo in sklicano za društva v Mifnnesoti, da se posvetujejo glede združitve s Hrvatsko Bratsko Zajednico. Kakor izgleda, je skoraj gotova stvar, da »e ti dv« organizacije gadražita. Odvisno je pa od tega, kaj bo članstvo v Miefliiganu ugotovilo. Po zborovanju je društvo sv. Štctfana iz Ghisbolma postreglo udeležencem s pivom in jedili. Poročevalec. NA MARTINOVANJE VAS VABI SLOVAN V SOBOTO, 12. NOVEMBRA, 1938 V ALHAMBRA HALL 788 Woodward Avenue, cor. Putnam Avenue Ridgewood, L. L. N. Y. Za ples igra Jerry's orkestra Za udeležbo se priporoča SLOVAN MARTINOVANJE SLOVANA ČASTNO ODLIKOVANJE. Mr. Anton Grdina je prejel iz Wash mg+oma, D. O. od jugo-Mlovafnskegta po6lamištvne 2. novembra so iz Mi-chiganskega jezera potegnili truplo Rudolfa Šviglja. Star je bil 21 let in rojen tu. Njegovi ■starši so že mrtvi. Kako je izgubil življenje, ni zna-fno. Po nekih znamenjih na telesu sodijo, da je bil fant napaden in vržen v vodo. VESTI IZ ST. LOUISA. V bolnišnici Missouri Pacific se nahao kakovosti daleč vse, ki sem jih pil na Vzhodu. Iz Waukegana se pride v. Lake Villa po Grand Ave. Po' okrog 15 milj vožilje se prevezi tukaj čez železniško progo ter zavije za par sto korakov lalje na desno, kjer se že o« S laleč opazi viseč reklamni napi* Blatz Beer, ki je j>o noči električno razsvetljen. Za ono j iz Chicage in Kenoshe pa je lo tu najbolj prikladna Route Zadnjih par sobot in nedelj nas je posetilo zelo veliko rojakov^ iz Waukegana in Chicage, kateri pa naj nam opro-ste, da se radi zaposlenosti nismo mogli dosti pogovoriti o razmerah na Vrhniki in o starem kraju v splošnem, pa se še bomo, ko si enkrat vse uredimo. Kar čudno se mi vidi ko pride človek iz starega kraja, pa začne obrt brez kakih izpitov, brez počez in podolgem ostem -planili prošenj na vsakovrstne trgovske in obrtne zbornice in trgovsko ministrstvo. V tem o-žiru je tukaj vse drugače kot r starem kraju. Ker smo nameravali tam o-stati, sem poskušal za kako malo obrt na vse strani, toda jrez učnih in pomočniških spričeval ti ne dovolijo obrti niti na navadnem k romarskem "štantu", in poleg tega je treba še tu in tam malo "po-unirati". Ako hoče tam gostilničar priredili ples, mora naznaniti n plačati visoko takso, ki nm t'zame lep del dobička. Tukaj pa se brez tega laliko >leše na mrtve žlake, samo da gostilničar godce plača, in taco se bomo zavrtili tudi prihodnjo soboto, 12. novembra > priliki "Grand Opening".— IServiralo se bo tudi okusne i »arbecue sandviče, ter so va >ljeni na to slavijo posebno ro-aki iz Waukegana, Chicage in I Cenoshe. O razmerah v starem kraju leni opisal že v prejšnjih do-lisili. Tudi o potovanjih v do-noviiio in nazaj je bilo opisa io že večkrat od izletnikov ter >oni o tem bolj na kratko o->isal- % V starem kraju >mo bili 15 nesecev in rečem Vam, da je bilo to zame 15 mesecev užitka. Po tolikih mesecih tam se počutim srečnega, in zadovoljnega z občiitki kot po kosilu dobre pečenke in finega vina. Uvieiel pa sem, da četudi je tam življenje poceni, je za nas, ki smo prilagodeni načinu a-meriškega življenja, obstanek tam težaven razen če ima eden na strani lepo število tisočakov — v dolarjih seveda, aii pa če bi imel urejen stalni do-liouek 25 do 30 dolarjev mesečno. Za tak denar bi imel stanovanje in dobro hrano za družino. Seveda bi se z to svo-to ne smel voziti jaredaleč izven svojega okoliša, ker stane že vožnja po železnici z Vrini ke v Ljubljano in nazaj za eno osebo okrog 35 centov. Razen boljših uradnikov in profesi-jonistov v splošnem ne zaslužijo čez 30 dolarjev na mesec. Navadni delavci pa komaj po lovico tega. Seveda višji državni in drugi uradniki dobijo od 3 do 5 tisoč dinarjev mesečno. Narodni poslanci in pri ministrstvih pa tudi od 7 do 10 tisoč, din. Navadni vojaki pa samo po, reci in beri, deset din na mesec. Poceni za Amerikance tam je striženje las 5 din. ter popravilo čevljev ali pranje perila. Razmeroma drago je av-to-taksi vožnja. Iz Ljubljane ua Vrhniko je 20 kin ter računajo 180 din. Zelo v navadi je tam "gli-hanje". Naj si bo v trgovini za blago, ali v banki za valute. Vsa zadovoljna je bogata gospa če zbije branjevki na trgu j pol dinareka pri zeljnati gle-vi ali drugi zelenjavi. Videl sem pred ljubljanskem kolo- • dvoru celo oficirja s štirimi zvezdami, ko je "gUbal" s fi-ja kar jem in mu zbil 10 din za vožnjo do artilerijske vojašni-i*e. ( Naročniki! Pazite na ŠTEVILKE poleg naslova, ki pomenijo* prva mesec, druga dan in tretia pa leto, kdaj vam naročnina »oteče. Nnprfener: — 11.5.36 TO 1'OMEM. da vam je naročnina potekla 5. nOV. 1938 Pošljite pravočasno, da dam pribraitfte nepotrebno delo poSljanja opominov. GLAS NARODA, 216 W. 18 St.. New York w zovala in skrivala, nato pa izginila izpred oči. Po kratkem postanku in formalnostih na obmejni postaji Rakek smo bili kar hitro v Postojni, ob 9. uri pa že v Trstu, ob 1. pop. pa v Benetkah. Vožnja do tje je bila udobna in zanimiva. Popoldne smo si o-gledali številne zanimivosti Benetk in letovišča Lido, zvečer pa se z gondolo vozili. Na trgu sv. Marka in v katedrali se vidi toliko Zgodovinske umetnosti, da bi vzelo cele kolone, če bi hotel samo neko-jliko opisati. Na trgu je stotine •golobov. Ako njim vržeš nekaj zrn koruze, ki jo ljudje tam prodajajo, ti jo zobljejo isto iz rok ter posedajo na rame in na glavo. V Benetkah smo prenočili v (Nadaljevanje if a 6. str.) !«fUittttl|«|^IIIH|U||jMllHIIII||..t!tlHitn IIIIIUIII »Iiililii Za gospodinje Kuharske Knjige... Slovenske žene &o splošno znane kot dobre kuharice. Vsakdanjo hrano znajo pripraviti okusno in spretno brez posebnih kuharskih navodil. Naša slovenska kuha je nekaj posebnega, ker je vzeta iz vseh narodnosti, katere so sestavljale nekdanjo Avstrijo. Ni rečeno, da mora dobra kuha biti ravno draga, pridenite kakšne malenkostne stvari, kot te ali one zelenjave ali dišave in napravite posebno, tečno, okusno jed. V knjigarni "Glas Naroda" imamo sledeče kuharske knjige, ki bi Vas morda zanimale; LJUDSKA KUHARICA Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. -Cena 50c SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdajr-726 strani. Cena $5. 965 navodil, 255 strani. broširana $1.25. . . vezana $1.5>Q j KNJIGARNA -GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET * NEW YORK Nič zglihati pa se ne da v davkariji, gostilnah ali za železniške karte. O razburjenju za novo svetovno vojno ste koncem septembra vsi čitali. Zelo razburjeno in v strahu je bilo tudi ljudstvo v starem kraju. Da*i za Jugoslavijo ui bilo posredne nevarnosti, v vojno pritegnjena pa bi gotovo bila 'ka-ismeje, če bi se kaj začelo. Ljudje so navalili na banke, katere so izplačevale, ter se je vi delo pred mestno hranilnico že i ob 4. zjutraj dolgo vrsto ljudi, ki so želeli dvigniti svoje prihranke, da bi jih imeli pri rokah, če bi bilo treba pobrati šila in kopita. Odločili smo se tudi mi, da-se vrnemo.iz negotovosti, ki jej vladala v domovini. Slovo od svojcev'je bilo te j ško, posebno od staršev moje žene in njenih bratov in sester, ter strica in44 tete Helene Jesenko. Teta je namreč že v visoki starosti 83 let ter se z njo skoro ne bova nikdar več videla, ker je tudi bolj rahlega zdravja. Ob slovesu je sedela pri oknu in mi pomahala še enkrat z roko v zadnji pozdrav. Z Vrhnike smo se odpeljali v nedeljo z vlakom ob 5. popoldne. Na kolodvor je prišlo, več prijateljev in domačih, da smo se poslovili. Se en pogled proti sv. Trojici, in izgubili smo Vrhniko izpred oči. V Ljubljani smo se sestali z Mr. in Mrs. Re m s ter Mr. in Mrs. Birtich, svakom Matijem in Ančkinimi sestrami ter smo pri * testier * še malo pokra-mljali. V pondeljek ob 6. zjutraj nas je odpeljal brzovlak proti Ita liji v Genovo. Vkrasnem sončnem ju trn smo videli nad Verdom Vrhniko, še enkrat v vsej njeni lepoti. Jasno jutro jo je prineslo še bolj pred nas kot bi hotela reči": lie naglejte se me se enkrat, saj me yidite mogoče zadnjikrat. — Proti snežnim !gr$Sem se je certcev sv. Troji-med vitkimi jelkami jprifea MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Fred. Marryat. (193 strani.) V duhu či-tatelja oživi romantika v najbolj p2strih barvah. — Kri in ljubezen. — Viteštvo in maščevanje. — Časi, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali. Cena ...................... 85c. MORSKI VOLK. Spisal Jack London. (328 strani.) — Eden najboljših romanov znamenitega ameriškega pisatelja, ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv od prve do zadnje strani Čitatelj ga ne bo odložil, dokler ga ne bo prečital do konca. Cena......................$1.25 OD ŽIVLJENJA STRTA. Spisal M. J. Breme. (337 strani.) Strašna usoda šestnajstletne mladenke, ki je iz radovednosti zašla v nepoznano življenje ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest je pisana v obliki dnevnika. Cena ......................$1-50 OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (337 strani.) Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Edinole mojster kakor je Barbusse je mogel napisati kaj takega kot je "Ogenj." Cena .....................$1-00 ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan Pregelj. (259 strani.) Opis lanberške ga gospoda bo ostal v spominu slehernemu, ki ga bo prečital. Pregelj je mojster sloga in jezika. Prištevajo ga med najboljše sodobne slovenske romanopisce. Poleg romana vsebuje knjiga še nekaj krajših črtic. Cena......................$1-50 ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNEEA. Spisal Ivan Pregelj. (98 strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu človeku. Cena...................... 70c. POD KRIVO JELKO. Bpisal Peter Bohinc. (160 strani.) Rokovnjači na Gorenjskem. — Črni graben. — Veliki Groga. — Primeri rokovnjaške govorice. Povest temelji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčiče^ vih "Rokovnjačev" svojevrstna v slovenski književnosti. Cena........................55c. POD SVOBODNIM 80LNCEM. Spisal Franc S. Finzgar. 2 zvezka 300 in 368 strani.) Po isgavi kritikov je to najboljši zgodovinski roman. O-pisnje življenje starih Slovencov. Mladega Iztoka je sattesla pot v Bičane, današnji Carigrad, kjer se je seznanil z Ireno ter se zaljubil v njo. Cesarica si je zaman prizadevala ujeti ga v svoje mreže. Cena................V..... $4.00 flf POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spisal Bulver. (2 knjigi in 280 strani.) Zgodovinski roman iz Časa, ko je bohtelo razkošno življenje v Pom-pejih in Herkulanumu. Borbe s amfi-teatru. Spletke egipčanskega "čarovnika." Glauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena ......................$1.25 PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VO JAKA SVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 263 in 230 strani.) Če se hoče od srce nasmejati, čitaj-te to delo slavnega češkega humorista. Britka satira na staro Avstrijo. Švejkove pustolovščine ne izvabijo iz človeka samo smeha, pač pa krohot. Cena.....................$2.40 POVESTI IZ DNEVA IN NOČI. Spisal Guy de Maupessant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprekosljive po svoji vsebini. Maupessant je eden najbolj čitanih pisateljev. Cena ...................... $1.00 ROMAN TREH SRC. Spisal Jack London. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične čitati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv. Cena.......................$1.50 SAMOSXLNIK. Spisal Anton Navačan (153 strani.) Knjiga vsebuje v neverjetnost vživi. Cena ....:................. 85e. TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Mil-»r»«lri (151 strani.) Naš najboljši humorist je zbral v tej knjižici nekaj črtic, ki so tako ljubke in prisrčne, da čitatelj ob čitanjn zares uživa. Posebno zgodba o Cefizlju je naravnost klasična. Cena .... $1.00 ii UMIRAJOČE DUŠE. SpisaA lika Vašte. (220 strani.) Roman iz stare Ljubljane. Značaji so izrafzito opisani, istotako tudi takrat ne navade. Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stolet.ja, kdor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne bo mu žal. Cena ..................7.... $2.00 CVETJE V JESENI. — VISOŠKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar. (418 strani.) "Cvetje v jeseni** in <4Visoška kronika" sta najboljši deli pisatelja Tavčarja. Kritika je soglasnega mnenja, da je v teh dveh delih prekosil samega sebe. Obe sejanji se vršita v Škofji Loki oziroma v Poljanski dolini. Cena ......................$2.50 ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc Jaklič. (268 strani.) Tudi dolenjska Ribnica je imela svoj čarovniki proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje " čarovnic," ki so bile sicer povsem nedolžne ženske. Cena......................$1.00 ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar. (184 strani.) Povest je prevedena iz češčine. Ob čitanju se čitatelj vživi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar je priznaji češki pisatelj, in boljšega prevoda si skoro ne moremo želeti. Cena....................... 85c. ZLOČIN V ORCTVALU. Spisal E. Ga-boriau. (246 strani.) Gabtoriau je bil bolj nstvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Čitatelj nje reši v romanu zagonetke, dokler ne prečita do konca. Cena....................... $1,00 ŽIVI VIRI. Spisal Ivan Maticič. ('411 strani.) Najznamenitejše delo pisatelja "Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo čital z zanimanjem. Cena...................... $2.00 AGITATOR. Spisal Janko Kersnik. (99 strani.) Janko Kersnik je poleg Jurčiča najbolj znan in priljubljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi |$olovici devetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatorja'* bo sleherni čital z užitkom. €ena......................$1.00 HČI CESARJA MONTEZUME. Spisal M. Rider Haggard. (383 strani.) Delo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Čitatelj bo roman z užitkom prečital od začetka do konca. Craa......................$1.50 Sbvanis Publishing Company Knjige, katere teplo priporočamo Pošljite nam $1 in mi vam bomo pošiljali 2 meseca | "Glas Naroda" j m prepričani smo, da boste potem Jj ^ r I "GLAS NA BOD A"—New York Thursday, November 10, 1938 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY 1 Kratka Dnevna Zgodba I ' fl i .i, ) i, 1.7,., i' . .pij i. iff . ) ' mm IJC HASSE ZETTEKSTROEM NEDOLŽNO RAZVEDRILO To dni s« m se peljal s cestno železnico iz l^idin^oeua proti imvtu. Bil je navaden, dol^o-tasrin tnmvH j«ki voz, v njem >ja polno resnih, nioieeeifc ljudi. Tu d i ja?, sem bil ves nem in rev n. Ko pa smo se pripeljali do broda, da nas prerpelje n« linigo *itran, sem kel pri-ii»t< Iju HaLdr-nu, ki je sedel jk>-lejr mene: "Mučna zadeva — s tem princem Evgenom." a," je Halden pritrdil Miu tno resno, "princ Evgen bi bil vs- kakor lahko nekoliko ij"Tf vidnejši.i potniki *o -e admrvili' Malo j^ manjkalo, da ise broH ni n»?rml v vodo. Kaj se je d:l- k princem? Vse oei so >e uprle v. nas, vsa u.^esa so| v^ranla, zrak je 'bil prenasieen] radovednosti in gost kakor ka- l-H. Brod je prisf>el na dragi hit'}* iu na^ tramvajski vagon .ie flrdral •»lalji- proti mestu. N't k a starejša dama enostavno iii več izdržala, podata se je venk" j k sprevodniku in ga vprašala: "Kaj rt* j« pa zgodilo < prin- "Tega vam pa re> ne v m pcstajali^f'u. Trije gospo-I je .so re istočasno rinili k izhodu in zahtevali večerni I M. Sprevodnik je stopil s tramvaja in podu I k vozniku, rekoe: "Si ti ž< kaj cul o nrincu KvgenuT" Tisti mah je skočil na tramvaj •nadzornik voznih listkov in vez je kn nil dalji. S prijateljem »sva izstopila na prvem tigu, da prestopiva, ko prisopiha za nama rejen gospod in naju Vfpraša: "Kaj -e je vendar zgodilo s i i i nc mu E vgenom ?'' "Da, da." sem. pojasnil, "če wtopilte v voz L in r?e .-peljete . lo broda, tam pa prestopite v voz O priispe naravnost v Sibirsko ulico. Dc*beli g^ipod je ostnnel na trgu, kakor Ix>tova žena. Mutant h to j i tam. Prrsim, pojdite tiho mimo njega ne motite ga! Njegovi možgani delujejo. Prijatelj Halden in jaz sva vstopila v voz D. da se pope-Ijava v predmestje. Starejša dama se je silila pred liionoj v voz in mi je neprevidna stopi la na lakoti"č< vi4j. Vsedla >e je čisto spre,daj v vozu, jaz pa sem >tal zadaj pri sprevodniku. Sprevodnik ie zahteval voznino. Dal sem lira dvajset cerov, rekoč: "To je ®ame in za ttetole damo v vozu. Sprevodnik se je podai v voz in ko jc prišel do starejše dame, mu je ponujala 10 cerov, toda sprevodnik je rek« I: "Je že plačano." "Kako? Saj vendar še ni>em plačala!" je rekla dama. "Gospod auiuaj, ki spada k vam, je plačal za -vas." "Mene se ne tiče noben gospod. Ali n očrte vzeti denar ia ?" Sprevodnik r»ploli ni več odgovoril. On je imel svoj denar, to iivu je zado-tovalo. Starejša dama je vzrojila: "Ampak, jaz vendar dobim picstopno kaito za Elizabetno ulico." Sprevodnik .je tedaj apet prist] k meni in .je rekel: "Tale vaša dama dobi prestopno karto za Eliza'betno ulico." "Saj h je trumvaj še pomikal. Piav nevšečno je obse-', lela na tleb. j Moni res ni priporočljivo sto-j pati na laika-te čevlje. Na prihodnji postaji je vstopil Bjorkinan. Bil je strahov i--o ums-zan. Na glavi mu je ti- « čala stara čepica, njegovi škor-nj i so bili oskroipljeni z blatom. "Kakšen pa si!" sem se zamudil. . "Veš, bil sum zunaj v Lidin-i»onu na nekem stavbiščai, da m'm malo (kontroliral in za tako priliko se vselej bomo oblečeni. Saj nima smisla. da bi vzel ka j p št enega v tistem blatu in umazaniji mi vendar vse propada." "To je res," sem pritrdil. Tn ko se je voz na prihodnji petetaji spet ustavil, sem šel notri, se postavil v sredo hodnika, snel klobuk in rekel: *'Gospoda, tamle zunaj .km-alni zapor celo zavoljo posilstva, ropa in trgovine z dekleti. V KAZNJENJCA SE JE ZALJUBILA. Ameriška ip licija ž<» nekaj » Ov.zn išče mkega Jamesa svojim1 jetniškim tovarišem Williah .•uoiii Wilsonotn pobegnil iz; ii tnišnice v Lexingtonu, KyJ Begunca >ta na begu iz jetniŠ-nice ustrelila dva človeka, štiri est bi pa sta napadla in jih oropala. Po pc-begu so uvedli v jetniš-niei preiskavo, dh bi dognali, kako je bil jetnikoma omogo- i čen bi.»-. Izkyzalo >t« je, da je' .jetnika izpustila hči jetniškega[ upiavitelja. Ta h<"i, dok le IS. j kit. .-e je zaljubila v enega iz-; med kaznjencev 111 mu j" zaradi j tega pomagala v svobodo, j (Jocdwin jc ib^i obsojen na smrt. j Ko je pregovarjal liror i» tniš-| kiga 'Upravitelja, naj ga i/.])u-' r. ^ ___l • 'ti, ji je priisogel, da se bo v -vojean novem ži\ij«Tijo poboljšal. Kako s- jr "j)ol» Ijšalo*', je kmalu pokazalo, hči urap-vitel.ja jntiiišnice pa je zaključila svojo naivno ljubezen do lažbojnika z razočaranjem. LJUBAVNA TRAGEDIJA. V Bukarešti ><• je t«' dni od-igiala krvava ljuba vna tragedija ii' kega kontrolorja spal-•liili vozov. M tžakar, z imenom Adolf Inzel je iimel Iju-bavno razmerje s soprogo nekega železniškega uradnika. Varani zakonec ga je zasačil na obisku pri svoji ženi in ga napadel samokresom ter ga ranil do smrti. Tudi nezvesto ženo j«* hotel m ž ubiti z revolverjem, strel pa je zgrešil 'lilj in tako jo nozvostnica po naključju ostala živa i 11 zdrava. Kil Wm Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi sen- IHI ■■ ■ ci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; « lili H I kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju j^^mj* I III II I in njegovi poslednji poti"? — Kdo bi ne hotel || |11 III LI I spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu #1 I I III n I je postavil May s svojim romanom najlepši s po- U1 ft I 1 II ■ ■ spomenik? IZ BAGDADA V 5TAMBUL SATAN IN ISKARIOT 4 knjige, s slikami, 627 strani 12 knjig, s slikami, I 704 strani VSEBINA: . VSEBINA: Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Izseljenci. — Yuma Setar. — Na sledu. — Ne- Na begu z Goropa. — Družba En Nast. varnosti nasproti. — Almaden — V treh delih Cena $1.50 sveta- — Izdajalec. — Na lovu. — Spet naf KRIŽEM PO JUTROVEN3 ^ zapadu' ~ Rešeni 4 knjige, 598 strani, s slikami VSEBINA: WINNtTOV Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kak4 12 knjig, s slikami, l 753 strani sem v Mekko romal. — Pri Sama rib — Med VSEBINA: Jejrfdi. Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Cena. $1.50 Nšo ži, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apaci. — PO DIVJEM KURDISTANU Na nevarnih potih. — Wiimetovov roman. — 4 knjige, 594 strani, s slikami Sans Ear - Pri Komančih. - Winnetova smrt. VSEBINA: — Winnetova oporoka. Amadija. — Beg iz ježe. — Krona sveta. — Med Cena $3.50 dvema ognjema. 2 U T I Cena $1. ^ knjige, s slikami, 597 strani PO DEŽELI SKIPETARJEV Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Konč- 4 knjige, s slikami, 577 strani n0- — in njegova poslednja pot. VSEBINA: Cena $1.50 Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarju. Naročite jih lahko pri Cena $1.50 . ^^ V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač Simen. — Zaroka z zaprekami. — V golob- ^r ^^ njaku. — Mohamedanski svetnik Cena $1.50 mmr*i"*w»1 Ti !..•«■• ■ " i"i 1 1 h |ohotl požre vtalko leto, kaikor pijejo rugleški li-sti, nič manj nego sedomfd cse t mili jonov aitb i tih podgan — iz tega si lah'ko izračunamo, kolilko-vt lja Anglež«? Hmrt vsake poedine podgane. V nekaiterih ozemljih, kjer je podganja nadloga še posebno huda, je uspelo lansko Jet o pobiti samo na enem pcsesfvu tisoč »podgan. Skupno število pcdgan cenijo na Angležem na 40 milijonov živali. Kakšno nevarnost predstavljajo te živali za človeško zdravje, jo v njegovih stenah odkrili spretno vdelane predale, ki «o hranili velikanski zaklal v zlatu, rumanskili in inotstra-nilt bankovcih ter svili. Tiho-tr;i^tvo se je dogajalo že dalj a in tolpi je n?čelovalo pet židovskih trgovcev iz Ctmovic. Škodo rcmmnske države cenijo na več milijonov lejev, za-plenjtne valute in blago jo bodo sedaj delno krile. jo2e zelenc se je oglasil • _ Nadaljevanje s 4. strani. hotelu Continental, Irugo jutro pa uaprej proti Genovi. V Milanu je bilo kako uro postanka ter smo ogledali mesto v bližini kolodvora. Na pročelju ao po 10 čevljev visoka in 4 čevlje v premeru fašistična znamenja "faške". V Genovi nas je že čakal zastopnik družbe ter nas odpeljal v hotel, kjer smo večerjali in prenočili; drugo dopoldne pa smo se že odpeljali z istim parnikom kot nas je odpeljal v domovino, liamrej Conte di Savoia. Vrožnja na morju je bila ra zen enega dne vseskozi mirna in prijetna ter smo bili sedmi. dan vožnje že v New Yorku. Tam nas je čakal prijatelj Anton iSvet ter žena mojega bratranca Martina, Mrs. Jennie Zelene, ki nas je odpeljala r svojo karo na svoj dom, kjer smo ostali par dni. Peljali so nas v obisk tudi k mojim nečakom^ v Greenwich, k^er smo šli k grobu mojega pokojnega brata Franka in njegove ženo. Novica za nes je bila tudi, da :-o pri nečaku Mihaelu Zelencu dobili ravno one dni krep kega sina. Bili smo en dan v gosteh tudi pri rodbini John Premru v Norwalk, Conn. Videli pa smo se tudi z Alex Premrujevim. Iz New Yorka proti Zapadu smo se vozili v udobnem Grey hound busu in bili v 26 urah v Chicagi, kjer nas je pričakal s karo prijatelj Mat Cukale z družino. Ustavili bi se za kak dan tudi v Clevelandu, toda tjc smo dospeli ob c^veh po noči ter nismo hoteli nikogar buditi ob takem času. Iz Chicage smo ;>e podali v Lake Villa kjer smo se sedaj ustanovili. Pozdrave vsem znancem »n prijateljem. Jože Zelene, V JUGOSLAVIJI 4 ODPLUTJA ZA PRAZNIKE. 1'UKKO JUŽNE PROGE **So!ut'-iie strani Atlantiku" NARAVNOST V .11'COSI.AVlJi» VI'WAN IA ................................ »6. novembra I><»|h> v .11ig«»slavijo lo. «ki-. IMCKKn CKXnVK I |( |hi J|'<;<»SI.AVIJK B x ........................................ 19. novembra V. I>I SAVOIA ........................ 7. decembra K K X ........................................ 14. decembra I; KI »NA W HM. I TJA V VAŠI» |MtM(lVJ\t' U L. V A N I A N \ T T K N I X;ir:i\no^t v Jugoslavijo 2G. novembra — Ti. decembra K K \ i\ m SAVOIA ROMA I'reko (ienoa 12. novembra. 19. no\embru. 7. ilerembra. 14. dereiulira KKETAJNJE lJARJNlKOV SHIPPING NEW.? IU. novembra : Normaudie v Havre Conte di Savoia v (itnoji Aquitauia v (.'berlmurg 15. novembra : Ureuieu v llreuien Iti. novembra : NfW York v Hainburu IS. novembru : i£uet*u Mary v I'herlmur; 11». novembra : Hex v tieuou 11«* »le France v Havre 'S\. lioveiulira : llansst v Hamburg »."i. novembra : lluro|*a v Itreuien -U. novembra : Vulcuuia v Trst Normaudie v Havre Aijuitania v (.'lierbonrg dt*cembru : Cbamplain v Havre Queen Mary v Cherbourg 7. decembra : IVmli! di Savoia \ 'reiioa Hamburg v Hamburg lu. ileei-iubra : Norma:idie r Havre | 'Aquitanui v t'lierlmurg 1M. decembra : Bremen v Ilreiueii 14. *lkra>s za stanovanje, in kar je še hu.fse. oko nam postu ne žalostno pri prgledu na te gamaiste ne-tvo-r-\ ki nas opominjajo vsak tre-rnitek, d.n isnio -4ali v prodajalnah kot kača nestrpnih koi^xjet in //x'htt vaii plinske masOce jk! prtxlajalcev. ki so kazali obraze dobrotnikov, in na še mnogo drugi'h stvari 11 h,s opominjajo maske, ua mnoge stvari, ki -o iili ne spominjamo radi. Kaj bi sedaj ž njimi? Nnka.j »se ž njimi mora zgoditi. Na Francoskem, kjer imajo večje upanje nego 1111. da »svojega d« -narja niso zastonj potrošili, mislijo ljudje prav tako 111 domislili so si, da bi plinske nia-^ke lahko dvignili, če bi nam-/ 'la p Irtbc,. Francoske za-stavljalniie ]>a so se ustrašile. Njihovi ravnatelji so začeli študirati štatut^ in 00 odkrili, la zastavljalnica bla^ra. ki se lahko pokvari, ne smo vzeti. To pomeni, da pl i rokih mask tudi pri nas ne moremo ponesti v zastavljalnico. Na Angleškem so ljudje olin-r.ke m.?"ike tuli v »jcftpodi-njstvii ni.su mlvtV'. Pri okvarah v plinovodu vf.aiiHŠ plinoko masko in svetilni plin ne more več škoditi. Pozor! To je velika rineta! Plinska maska ne varuje zo|H']' svetilni y>lin, ki }>ri-.le v filter. Plin.ska maska torej ni cikrzs v stanovanju, neprimerna j* za zastavljalnico in tudi ni dobro'kiUihinvJko oro-rlie. Kakor vsak predmet modeme dc.be je določena le za poseb: n, omeji'ii nanien. 1't»o-rabna je le zoper vojne pline 111 sam« za vojno so jo napravili. Ugibati v tem, kaj bi s plinskimi markami, je isto, kakor prerokovati o vojni in miru. ORNI SULTAN IN PODARJENI AVTO. V sredini črne Afrike v se- raii Rodeziji, ki spada pod angleško oblast, imajo Zamorci se svojegu sultana, ki so jra Angleži pustili na njegovem mostu, ker je unož že precej star, drugače pa }>ri rojakih priljubljen. Torej 00 inu pu-sti;li st nco nekdanje veljave ter mu priznavajo nefcako vladarsko ča^t. Sultanu jt* ime Sabi in je dm^rače premožen človek. Ker že toliko časa vlada svoj narod, mu je aaijrleška ko-lonijalna oblast hotela dati nekako svoje priznanje. Podari- Ali greste preživet Božie v Slovenijo? l*«tovanje na QUEEN MARY ali na ghisoviti AQUITANIA 1h» kronani stik za. najlep.ši Hožič, ki ste ga kdaj imeli Osebno voden lio/irni Izlet QUEEN MARY 2.—16. dec. AQUITANIA 10. dec. Vprašajte za na>» BREZPLAČNO knjižico, kako "Dohiti svojo rodbin-* iz Evrope." /a iiatodila in pogoje se olimite na SLOVENIC PUBL. CO. 216 W. 18th St.. New- York CUNARD WHITE STAR V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo se vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — •i. KNJIGARNA "GLAS NARODA" Bohinjsko jezero 216 WEST I8th STREET, NEW YORK Razne vesti. ZAVRŽENA » ™ 1 ROMAN IZ ŽIVLJENJA 92 f ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H. 1 <4Mo»:fe bodo liaki d>agmiar storili kaikegu zločina, da msmoUuo polaistlnoaim na varnem in jima m smemo pokazati, da iimaano o njih ka!k >um. In opazovali ju moramo 'kar oiajot-trejse. Kakor ste »e tin k rat izkaeali, se boste izdali še drugič. Saimo ko bi bilo kaiko posebno anajnen-je, a?" 4'NVlcaj vem — iHizanotljivo znamenje! Ko bi ni-ogia vkltti desno nogo dekleta — seveda nedbuto — potem bi prvn* nataaično vedela, aiku je Daginar." W erner jo radoveden jx>gfleda. i "Iie no nogt>?" "Da, d^jmar materimo znaiiie-nje, hruški |xnlobno, majhno znamenje, ravno na kraju, ko i-e veliki ])alec vež*' 2 drugim. Moj Bog, samo 011a je prava i>cigmart ki iana to znanu nje!" Werner se oddahne I • 1 je jako dobro in tt> nam mora pritpemcči k tianu,j da napačne Dagnnar raz k ri m kaj 1 so, ako je ne moremo dvugaee.j-Že stdaj vtv ne dvornim o te.ni, da je to dtfldt', ki «110 ga dane's i spn jeli, prava Dagmar. Ali niste oj)aaili, j>aZ?| tudi, da r-o ti ia.sje tavli ni brez j sijaja in le čudim s- , da -o tako kita.<«t<\ Ali s- ne -poniin-1 jate, kako melike, zidane kodre je Uiela, kot gospa Leonora,! kar je prav gotovo pedddovala po svoji materi." *4Vse to sem opazila in sv mi je zxlc lo čudno iu tudi jaz P več ne dvomi.ni, da naša ljuba Da$mar nji prišla dome v. Kar!! srce -fcvar, se mi zdi potrebno, i' aa bi morali v Italiji pol^m tdovati jr> Dagmar. Nekdo mora j iti na grad Consietelli in tam pričeti preit-ikovati.'' i" Gospa Brigita mu živahno jprJkrma. "Da, to se mora zgmiiti. V'i. go-pod Werntr. nt .rate io napraviti. (i, moj Bog, pomagaj, bolj i« bolj oucim, ] da je reva v kaiki uovarna^ti." < "Bodit« uverjeni, da se bo tadcoj vse zgoditlo, da posvetimo v to zadovo. Še danies zvečtr bom o tem govoril s vojicm i očetom, da um vse j zjasnim. Jorfri bo odjprta ciporeka in te- ^ g;a ne uioretno preložiti. Pri t^m me ne sme manjkati, ker bi ] bilo sumljivo. KaWliitro bo Alse koiw-a.no, bom za pretvezo . iekel, da ntoram na važno trgovko pert: in bom šel v Italijo. ; Xa kak način bom že dobiJ vimiiA niste i;ikomur i>dkazali, k«jti bal s«m se, da'bo-1 ste komu povedali. PoKttn bi morala biti pripravl jena 5ia toj ua bi biia prava. Dagmar na kaik način spravi jena s pots " ^ 4Takoj sem Sl rekla, da je va-žno, da prav nič ne poka-L zern in moja naloga bo >edaj, da (hcfcjte obe misliri, da rite po- ' polnoma varni. Votino morava paai'ti na »kak (notranji epo- , ?11in, / - kadar sem kaj slikala o markizi, sem imela ob-(•TlUJk, kot da je zelo nevarna žemska. Ko je takrat Rudolf ptra.sser doloeil, da bo Dagmar poslana v hišo mojega bra-tra-nca, nn ,e brk), kot da tega «ne Ibi smcia dovoliti in sem Inla iiKalo bolj miraifi šeile, ko sem ^-poanala, da je Wl moi bratranec- zelo dob«.- in .je imel omiljeno sree-. Bojim se da v temzakonu tudi n; ležal na oveUlicali. Sedaj pa, moj dragi1 gospod Werner, vas poljem doanov, da dobite svojca očeta £ pokoiK-i. Zdi se mi, da je zeilo važno, da mlu %ise povejte iSHvr 1>» ga mogla povabiti, da Ibi bil priča najinega razgovora* JT"TVf ^ * tudi v vas M kot , ra^DL , Tako strasno ,>e, da nwramo v teh žetvah .sumiti, rla rte sleparki." * Warner se ]jcfe!ovi i«n odide. 37. POGLAVJE. Herman Fallen, še rii šel V po-^tel]«, .ko pride njegov sin 10010V. Wemierjma soba je baila v podstrešju lične očetove hi-še Lil .se je počutil zelo zadovoljnega. Njegova m-ati je i»iJa v postelji kn sfcczi zaiprta vrata ji «e žeLi laiWko noč. Werner pro-i očeta, da tri ga pol ure poslusail, ker mu ima meJcai važnega povudati. Narto si oče m siin v lidoftmi sdbi sedita nasproti. "Torej povej Werner, kaj (pa je?" 1' Povedali ti brrr. narafvnost; grHpa Hrfntman in jaz imava prarv gotov sam, da (ta Dagimar Strasser ni prava Dagmar, temveč mttUknMM hči." Herman Falkmer široko odpre že neOcoliiko zaspane oči in pestam? takoj paprtilno varčni ljudje, se jim je škoda zdelo, da bi te-j mu zamc-rskemu sultanu poda-j rili nov avtomobil. Zato so ol ngkod dobili prastar For lov j avto, ki je menda prvi prišel iz j Fordovih tovarn. To se j S-i-; bi ju, ki r?e /^t veda, da .j,: mc:<| kraljevske krvi. za malo zdelo, j Najrajši bi bil stari zaboj vr-j nil. Vendar ni hotel biti ne- j vljuden, zla>ti ker se ni hoteli 1 z -'meriti. Izmislil si je drugo stvar. I i Avtomobil je najprej treba pre-1 j izkusiti, ali je varno na nje.m; I se voziti. Že drugi dan je velel; jj vojim Zamoroem naj avto ri-s nejo visoko v hrib, odkoder, vrxli še precej ravna cesta na- j ravnost v dolino. Ko .-o Za-| morei avto pririnili na vrh hriba, so ga tamkaj obrnili nazaj ;proti dolini, nakar so mu trd- no pri v«, zali krmilo in ua porinili navzdol. Dasi pa je et -ta navzdol še precej ravna, vendar le ni tak< ravna krkor šolsko ravnilo. Z;:to -e j.1 a\ to kmalu znaš*^! pod ee^to, nakar seje n kaj -to korakov preku L-nil in 1. /bit ol>l. žal v pmpa lil. Nato pa je Sabi odš» 1 v mesto, kjer .si j«' za svoj denar kupil u o v moderen avto. K- je <»!> jnihodnji slovesni priliki angleški okrožni UomVar vid- I Sabija v novem avtomobilu. .< ni upa! vprašali, kje ima staro r potijo. Sabi pa je prijazno poja — nil, za-kaj ni starega avtomobili: 44 Da, gospod, tvoj voz je bil že prestar, je že pr« več Im^ii-cina po-žrl in je zato rlobil slabe, oči. Ni videl ee^e in padel v prepad. Se dobro, da nisem v njem .s« del."