Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 60.
V LJUBLJANI, torek, 15. marca 1927.
Pos&meiu* številk* Din 1—.
LKTO IV,
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in
praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 552.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Spreobrnjenje g. Pribičeviča.
tczarCp8r°h'?u St- Kadi<:'a ie deial S- Sve-««cevič med drugim tudi tole: stn' ar°^u je potreben pred vsem do-Jei> način vladanja in popolna politič-.a ®^®boda, da se more vsak za svoje ideje boriti. To je nujnejše od vsega drugega >a to bi opravičilo celo obstrukcijo, če bi se ona v to svrlio izvedla. K temu pa bi 110 treba še zahtevati, da se s posebnimi bonskimi odredbami izvede depoliti-^C1ja državnega upravnega aparata.
Prašam, kdo bi mogel trditi, da niso te zahteve v interesu države...
J?08*«* P ribiče v,ič ima prav. Nihče ne
^et\te^i^lteve V intereSU
to trdili in + a■ em<>krati so vedno Pa je -v kdo tako samo govori tl XildosluJe’ ce tako tudi delati. Zlasti’ pa da treba kdo na vladi, kadar ima P3’ kadar je ie ideje izvede v življenje. ’ a
ta vnetn i ta,preobrat, sedaj pa nakrat Pa »on'5 -Za ideale svobodoljubja! priKl.^jemimo’ da je mislil g. Svetozar nbicevic svoje besede iskreno, da ni spreobrnitev samo posledica neprostovoljnega bivanja v opoziciji, toda tudi v tem slučaju se mora g. Pribičevič zavedati, da mora pedali dokaze, da je izpre-obrnitev res iskrena.
dcliaza niti ni težko pedali, če v<)lja^e^na.volja, ali pa je v SDS ta dobra ciio a	v resn'*Gi za depolitiza-
cij. n^kov, potem mora z vodilnih še ki	Pflč vse one svoje prista-
tako d° razunievali nekoč depolitizacijo ki ^ ,a®° neusmiljeno preganjali one, pravic w to osnovno državljansko kako ’ ■ So m‘stiti s svojo glavo. Ker pr	bo	SDS v resnici za svobodo
PriČanja, če pa trpi kot voditelje ljudi, j.80 nekoč gazili svobodo prepričanja! pa jma sdS to moralno moč, da obrabna s temi krivimi demokrati? Blažen, kdor veruje!
Vsak ima pravico, da se za svoje ideje rk_ pravi g. Pribičevič. Tudi mi tako Pravimo ,zato pa smo bili vedno proti azbijanju. shodov in proti vsem terori-ni ndti 7a Sasa volilnega boja se SDS atov, temve6anasprJtaniLa 1)0111051 teTOri~ Ja- Tisti, ki So to zakrLri1^0”05/81'8'
° Pregrešili proti načelom v-6 C1St° g°‘ izpoveduje g. Pribičevič in jemo, da bo vse „ 111 .fto'Pneaku-
iz svoje sfrnni-I	ezn:ke	teroristov
S Pribičpu' - o' f ,e^nak Ali bo to storil, ie milili 1C- AH b0 s tei" dokazal, da liirh* b • i V°^° ^avo ° potrebi svobodo-
^ja, iskreno? — Blažen, kdor veruje, udi o zaščiti državljanskih svoboščin govoril g. Pribičevič. Kako lepa beseda m obenem kako ironična če nridp iv ^ voditelja SDS! Tako temeljito je 1.
in že preje pomagala, teptati SDS J^ljanske svobodščine, da sj je pribo-st^ kastno mesto, najbolj osovražene v Jugoslaviji in da se še danes m*«#a oprostiti iz popolne osamlje-5^v,. • Sedaj pa diven labudja s]>ev o dr-p ^Qsk ih svobošči nali! or65 ^®r je bilo, je bilo in tudi to je te-moS°^e> da se je SDS s svojimi ^}j % docela izpremenila. Vsaj je šel ^1%,	1	v	Damask, da z mečem uniči
s>°v nauk in je postal potem najbolj
Pred razširjanjem vladne koalicije.
sve-
Zalibcg pa verno, da g. Svetozar Pribi 1C ni vedno delal tako, kakor sed-,;
Cisto v zrak govorili, ko smo govorili S, da. je vsako nasilje napačno. Tedaj 0 je bila SDS v tem srečnem položaju,
:^it,ied^^nd!rala’ te<laj ie niena ‘Pesem
bThot^^Jpt01161^ in gor^ uradaiku, ki de mišljenja. & Zahtevati pravico svobo-Sedai
Beograd, 15. marca. Razburjenost, ki je j vladala zadnja dva dni v političnih kro-! gih zaradi vesti o pogajanjih med radi-kali-centrumaši to med vodstvom HSS v Zagrebu, se je malo polegla. Prvi strah j je minil in sedaj posamezne skupine poskušajo najti način, kako naj uravnajo svoje stališče napram novi situaciji, ki jo v stvari nihče več ne taji. Merodajni faktorji so to potrdili. Sam Radič je v Zagrebu rekel, da je nova vlada v resnici že tu. (Za optimiste seveda! Op. ured.) Uzunovič pa noče o vsem skupaj nič govoriti.
V zvezd z novo situacijo je posebne važnosti konferenca, ki sta jo imela pred-sinočnjim Ljuba Davidovič in Marko Trifkovič, Demokratska zajednica in ra-dikalska desnica si prizadevata, da se čimbolj prilagodita novemu položaju,
katerega konture se že vidijo. Demokrat-je radi gledajo na idejo sestave velike koalicije, v katero bi poleg radičevcev stopili tudi oni. Na drugi strani pa je vprašanje Bože Maksimoviča za nje pretežka zapreka za uresničenje te misli. Tu pa jim prihajajo kot naravni zavezniki nasproti pašičevci, ki se še vedno boje Bože Maksimoviča.
Predsinočnje posvetovanje med Davi-dovičem in Trifkovicem je imelo, kakor smo doznali, namen, da se na njem razpravljajo vse eventualnosti in da se najde osnova za nadaljnje konstruktivno sodelovanje.
Še koncem tega tedna ima priti v Beograd posebno odposlanstvo vodstva HSS, ki naj privede h kraju že začeta pogajanja in končno formulira pogoje za pristop HSS k sedanji koaliciji.
Dimitrijevih o svojih razgovorih z Radičem.
Beograd, 15. marca. Vprašanje odno-šajev med radikali in radičeve! se zadnji čas v javnosti vedno bolj obravnava. Bivanje Mite Dimitrijeviča v Zagrebu in njegovi razgovori s Štefanom Radičem so dali povod za diskusijo o možnosti sodelovanja med radikali in radicevci. V poltiičnih krogih so nverjeni, da se na tej stvari res dela. Ne vedo pa, ali je prišla iniciativa od Uzunoviča ali od Radiča. Glavno pa je ravno to, da so ti politični k’rogi prepričani, da sta Uzunovič in Štefan Radič v tem trenutku res razpoložena za obnovitev koalicije.
G. Mita Dimitrijevič, ki so ga zaprosili, da bl dal o teh pogajanjih čim točnejše ■m konkretnejše podatke, je rekel:
O tem Vam moreni podati samo svo-je neodvisno mnenje, ki pa je že dovolj znano. Dodati bi moge.l samo še, da je Štefan Radič svoje zadnje izjave dal spontano in iz lastne inicijative. Naši razgovori so te izjave samo sipcipolnili in potrdili. To je nesporno nov moment in morda tudi napoved nove periode politike sporazuma. Druge politike tudi ni razen politike stalnega sodelovanja Srbov in Hrvatov. To je najnujnejše in najpotrebnejše.«
Na vprašanje, na kakšni bazi naj bi se obnovila koalicija, je cdgcvoril Dimitrijevič:
»Radikali s svojimi 140 poslanci predstavljajo število, ki mora vstopiti v vsako parlamentarno kombinacijo. Kar se tiče radičevcev, predstavljajo oni večino Hrvatov. Uzunovič ima sedaj koalicijo s Slovenci. On ima večino v parlamentu in ima torej tudi situacijo v svojih rokah, toda samo situacijo, nima pa tudi politike. Sedaj je treba, da se ustvari nova kombinacija tako, da dobimo vlado večine Srbov, večine Hrvatov in večine Slovencev.
Ta parlament ima vse elemente, da lahko dela. Manjka mu samo modrega razsporeda moič in konkretnega izbora ljudi.
Jaz vem, da je Uzunovič zavzet za politiko sporazuma s Hrvati in da on danes to želi in za tem gre. Toda ta nova kombinacija se sedaj, dokler poteka še razporeda moči in konkretnega izbora Zato se mi zdi, da vsi žele, da se proračun činuprej dovrši. Do spremembe v vladi bi moglo priti šele, ko bo sprejet proračun.«
ZA TOČNO FUNKCIONIRANJE OBL ASTNIH S A MOUPR A V.
Beogad, 15. marca. Kakor smo doznali, se te dni v vladi mnogo govori o vprašanju ureditve oblastnih samouprav, ki n emorejo funkcionarati, ker nimajo zadosti finančnih sredstev in pa ker njihova kompetenca še ni točno določena. 0 tem vprašanju se je razpravljalo na sejah ministrskega sveta in pa tudi med člani vlade. V tej smeri je v vladi prišlo do popolnih rezultatov. Sklenjeno je bilo, da se izdela amandman, s katerim bi se določile glavne konture organizacije in dela samostojnih teles.
goreč prepovednik Kristusovega nauka in dal za ta nauk celo svoje življenje.
Od SDS in njenih voditeljev pa naravno ne pričakujemo niti stotine tako velikega dokaza o njih resnični izpreobrnitvi. Zadovoljujemo se samo s tem, če bodo vsaj enemu po nedolžnem preganjanemu uradniku javuo popravili krivico in jo tudi priznali. In izjavljamo se premaganim celo v tem slučaju, če bo SDS le v enem slučaju dokazala, da trpi v lastni stranki tudi drugačno mnenje, kakor pa je mnenje njenega vsakokratnega voditelja.
Pa bomo to dočakali? Ali bomo morali priznati svoj poraz? Mislimo, da moramo tudi v tem slučaju rečd: Blagor mu, kdor veruje!	!
ZAKONA O PRISILNI PORAVNAVI
NE BO.
Beograd, 15. marca. Ker so mnogi gospodarski krogi protestirali proti nameri vlade, da uredi vprašanje prisilne poravnave izven konkurza kar z arnand-manem k finančnemu zakenu, se je vlada odločila, da opusti svojo namero in to vprašanje prepusti kasnejši rešitvi. Pravosodni minister bo predložil načrt zakona o prisilni poravnavi izven konkurza. pristojnim gospodarskim institucijam, da dado one o tem vprašanju svoje mnenje. Ko bo vse vprašanje dovolj proučeno, se bo predložilo skupščini kot poseben zakonski predlog.
KOMUNISTIČNA ZAROTA V SOFIJI.
Sofija, 15. marca. Policija je odkrila novo komunistično organizacijo, ki je bila v zvezi v. boljše viško centralo v Carigradu in tihotapila v Bolgarijo razen komunistične literature tudi orožje. V Sofiji in na dežela je bilo aretiranih 20 oseb.
PONESREČEN ATENTAT NA GAJDO. Budjeiovice, 15. marca O priliki nekega fašistovskega zborovanja je prišlo do atentata na Gajdo. Podrobnosti še niso znane, ve se le to, da je G ajda ostal nepoškodovan.
Seja skupščine.
Beograd, 15. marca. Včerajšnja popoldanska seja skupščine se je pričela ob tričetrt na 5. Predsedoval je Marko Trifkovič. Prvi je govoril načelnik nemške stranke dr. Kraft. Razložil je težave nemškeh narodnih manjšin v prosvetnem oziru. Kritiziral je ministrstvo prosvete in tolmačil nekatera določila mirovnih pogodb, v prvi vrsti saintgermain-ske pogodbe. Primerjal je, kako žive narodne manjšine v drugih državah in izrazil željo, da bi se tudi pri nas bolj upoštevale potrebe narodnih manjšin, s čimer bi se dala Nemcem možnost, da bodo v naš i državi zadovoljnai. Šolski pouk je usodnega pomena za manjšine in vprašanje manjšin je mednarodnega interesa. Manjšine nimajo destruktivnih tendenc, kakor hočejo to nekateri dokazati. One se bore za jamstvo mirne evolucije in prijateljskih odnešajev med narodi.
Odgovarjal je Pribičevič, ki je rekel, da je kot prosvetni minister vodil politiko v interesu prosvete. Opisoval je položaj naših manjšin v nemških deželah m dejal, da moramo mi izvajati represalije nad našimi Nemci. (Divno svobodoljubje! Op. ured.)
Nato je bil proračun prosvetnega ministrstva sprejet z večino glasov.
Parlament je takoj na to prešel na razpravo o proračunu ministrstva za vere. Minister dr. Srškič je kot zastopnik ministra vere preči tal kratek ekapozč.
CELO BETIILEN PRIZNAVA ZUNANJI ODBOR PARLAMENTA.
Budimpešta, 15. marca. Predsednik vlade grof Bethlen je cdredil, da se bo v petek vršila seja odbora za zunanje zadeve, na kateri bo $al podrobna pojasnila o zunanje politični situaciji in o pomenu svojega potovanja v Rim. Za njim bo poročal zunanji minister Valko o uspehu svojega potovanja v Ženevo.
Izvenstrankarski poslanec in dober poznavalec zunanjih vprašanj Lajos Beck je izjavil novinarjem, da ho ta seja odbora za zunanje zadeve velikega pomena. Parlament hoče vedeti za cilje vlade in za vzroke, ki silijo Bethlena, da se orientira v smislu Italije. To vprašanje je teni važne j e, ker je Italija ratificirala besarabski protokol. To meče luč na konture angleško-italijanske koncepcije, ki hoče vzhodno Evropo potegniti iz rok francoske diplomacije in vso Evropo zediniti v eno samo protirusko fronto. Tej koncepciji dela največje težave Jugoslavija, ki nikakor ne more priti v sklad z italijanskimi ekspanzivninii težnjami.
KITAJSKA BOJNA MORNARICA PREŠLA II KANT0NCEM.
London, 15. marca. Med Kantonci in med vojsko Čangtsolina je prišlo do bitke, ki se je končala najbrž z zmago Kan-toncev, čeprav končni rezultati bitke še niso znani.
Drug važen dogodek na kitajskem bojišču je prehod kitajske mornarice pod poveljstvom admirala Yanga na stran Kantoncev.
JAPONCI NE ZAPUSTE SVOJIH KONCESIJ.
Tokio, 15. marca. Japonski zunanji minister je izjavil dopisniku Wolffovega urada, da Japonska ne misli zapustiti in povrniti svoje koncesije na Kitajskem, ker hi bilo to malo prezgodaj.
DR. PERIČ PRI MINISTRU DVORA.
Beograd, 15. marca. Včeraj od pol 8. do pol 9. zvečer je zunanji minister po-setdl ministra dvora Dragomira Jankoviča in se z njim razgovarjal.
Odnošae z Rusijo.
IZJAVA BIVŠEGA
JUG OSLO VENSKEGA POSLANIKA VICA.
NA DUNAJU JOČE JOVANO-
Sarajevski >Pregled« priobčuje celo vrsto člankov narodnega poslanca in bivšega našega poslanika na Dunaju Joče Jovanoviča o problemu vzpostavitve odnošajev s sovjetsko Rusijo. V sobotni številki »Pregleda« se nahaja v članku »Rusija in Jugoslavija« sledeči, zelo zanimiv pasus, ki se glasi.
INaši odnošaji z Rusijo od februarja 1917 1. pa do sedaj niso nikakor še urejeni. Napravljeni so bili nekateri poskusi, toda brez uspeha. Zakaj? V glaivnem zato, ker so bili pri nas vodilni politiki še vedno c-aristično razpoloženi. Strah pred boljševizmom je imel pri tem vedno gotovo vlogo, toda oblast še do danes ni dokazala, da je bil ta strah popolnoma upravičen, ali da obstoje kaki resni dokazi o akciji Tretje internacionale.
Procesi, ki so se do sedaj vršili pred našimi sodišči, niso obelodanili ničesar tako važnega, da bi se moglo po pravici reči, da je tretja internacijonala pripravljala v naši državi prevrate, ali da ima tu kake boljševiške organizacije.
Iz objavljenih dokumentov v sovjetskih uradnih glasilih je razvidno, da je tretja internacionala izdajala za pomoč najmanje v Jugoslaviji.
Iz poročil, ki so se mogla dobiti, je razvidno, da sovjetska diplomacija naši ni mnogo nagajala. Edino za časa vlade Fan Nolija v Albaniji se je nekaj v Draču baje poskušalo. Ni sigurno, če bi se ponovno poskušalo, da se užge v Albaniji iskra, ki bi vžgala Balkan.
Sovjeti so tekom revolucije pokazali veliko naklonjenost našim ljudem, ki so se jim celo z orožjem v roki upirali. Od tedaj se ni mnogo spremenilo, ne pri njih in ne pri nas. Ena stvar je jasna: naš narod noče komune, torej noče boljševiških idej in metod, ono, kar hoče, je zveza z ruskim narodom, ki istotako vstaja proti boljševiški ideji in ki trpi.
Ko je prišlo ono vznemirjenje radi italo-albanskega pakta, je bila prva misel in prva beseda: »Z Rusijo!« Rusija se vedno predstavlja zaščitnico manjših slovanskih narodov. Indi v času sedanje gospodarske krize se čuje iz gospodarskih krogov vedno bolj glas: »Z Rusijo!« Rusija predstavlja ne samo politični, temveč tudi stvarni interes za gospodarske kroge. Kake zveze da bodo in kak sporazum o tem prihodnjič.«
To izjavo je ponatisnilo tudi polslužbeno glasilo našega zunanjega ministrstva, beograjsko »Vreme«.
Jugoslovanska razstava na Dunaju.
Na Dunaju, 12. marca 1927.
Čitatelji moji se gotovo spominjajo na neštete dopise v zadnjih šestih letih, v katerih sem često s trpkim sarkazmom bičal nemarnost naših interesovanih krogov v propagandi za tujski promet v naših divnih krajih ob morju in posebno naši gorski Švici. Lepe vzglede drugih držav, posebno Italije sem postavljal za zgled in pripovedoval sem, kaj vse ________
drugi delajo, da .privabijo tujce v svoje kraje. : luksuznega parnika »Karadjordje« (na raz-
-	,	se le n. . Sorls^1 Katnik priprav- stavi je tudi lepo izdelan model tega krasnega
tu otvori jugoslov. prometni urad	-	-	-	-	-	- —6
turiste v svoje kraje, pa čeprav niso nikdar tega nameravali. Zato je jasno, koliko more koristiti taka razstava, kakršna je ta v Messe-palastu, koliko koristi tak prometni urad, ka-koršen je Katnikov.
Na razpolago občinstvu so tu razni prospekti in ceniki. N. pr. Jadranska plovidba d. d. na Sušaku, katere prospekt krasi slika novega
ljal, da
sem ga v svojih dopisih pogosto vzp-odbujal, naj ne omaga in upa na boljše čase, kajti tudi naši merodajni krogi da morajo priti do spoznanja in resnega dela, ako nočejo, da jih tuja konkurenca povsem ne izpodrine.
Danes pa treba pridobiti lep napredek in pohvaliti tiste naše faktorje, ki so se res prav lepo zganili in priredili na dunajskem spomladanskem vzorčnem trgu razstavo za tujski promet — To prepotrebno delo je izvršil ta-kozvani Oficijelni prometni urad kraljevine SHS. (Offic-ielles Verkehrsbiiro des Konig-reiches SHS), ki mu stojita na čelu naš g. Katnik in
parnika), dalje Dubrovačka Parobrodska Plovidba z lepo sliko v barvotisku parnika »Ku-manovo«, — prospekt Cirkvenice z mnogimi slikami, enako otoka Raba z naslovno sliko hotela »Praha« itd. Naša Rogaška Slatina ima tu svoj ličen prospekt z mnogimi slikami. Prav lep je prospekt »Slovenien, die stidslavi-sche Seh\veiz« z naslovno sliko Bleda.
Naš prometni biro ima tu raznih reklamnih tiskovin praktične vsebine, n. pr. »Drei Dalmatienreisen nach Split, Dubrovnik, Boka Kotorska vom 1. bis 10. Mai 1927«.
Ta prvi poskus se je torej dosti dobro po-
Simič, šef povlaščene agencije j -?regiL Za™Pre,j bo skušnja najboljši ^učitelj^ zstava se nahaja v desnem krilu	'	"
znanega Messepalasta, kjer ima lep prostor na
S. H. S. — Razstava se nahaja v desnem krilu i 111 vem* bodo prireditelji dobri učenci, ki ----------».--------i---------------------------1-------1	imajo bistre oči za vsak moderen napredek
notranji strani. V glavnem obsega slike, foto- ! grafije, reklamne plakate in modele iz naših ! najdivnejših krajev. Dalmacija je prav lepo j zastopana, za kar si je steklo izrednih zaslug ■; društvo za tujski promet v Splitu, ki je posla- ; lo semkaj svojega zastopnika, mojega milega ' druga iz internacije v Gollersdorfu. Mnoge ( slike so naravnost divne in stoje na dovoljni j umetniški višini, da morejo viseti v dunajski j razstavi brez bojazni za kritiko. Marsikaj pa j ni na višku in bo treba zanaprej poskrbeti za j kaj boljšega. Posebno Bled naj si to opazko zapomni. Videl sem že veliko boljših slik, ne- , go so te, ki so tu razstavljene. — Treba vcde-
in uspehe drugod. Ogledajo pa naj si to razstavo tudi mnogi naši interesenti, da bodo videli, kaj morebiti tu pomanjkuje. Drugo eto naj se vse dopolni.
Danes ob pol dvanajstih je bila svečana otvoritev te naše razstave ob navzočnosti novinarjev in raznih povabljenih gostov, na čelu njim g. poslanik dr. Milo’jevič, generalna konzul dr. Bajič in več uradnikov. G. Simič je v lepem govoru razložil pomen te naše razstave in je naprosil gosp. poslanika, da jo svečano otvori v imenu Njegovega Veličanstva kralja. Gosp. Simič je v kratkem in lepo zamišljenem govoru omenil napredek turizma v obče in le-
ti da je Dunaj v svrUo propagande za tujski	j	pote naše domovine, ki ima nešteto	krasot	za
promet eno najvažnejših mest v Evropi. Stara	j	vsakega tujca. Naglašal je prisrčno	prijatelj-
je že tradicija, da prihajajo turisti in potniki	j	s_ke odnošaje med Jugoslavijo in Avstrijo	in
iz vseh možnih severnih dežel do Dunaja brez
določenega programa, kdaj in kam pojdejo d ali e na jug. Šele tukaj se informujejo, poiščejo si reklamno literaturo, prospekte in cenike ter se tu odločijo, kupijo tudi vozne karte itd. Naravno je, da kdor zna take vlcore-ninjene navade izkoristiti, ta povleče mnoge
izrekel željo, da bi ta razstava dosedanje odnošaje še poglobila. Gospod Simič je vse glavne misli povedal še po nemški. Gostje so bili pogoščeni na običajen način z malo zakusko, pijačo in smotkami. Nadejam se, da bodo tej razstavi sledile druge, vsaka popolnejša od prejšnje. Vivat sequens!	A.	G.
Politične vesti.
— geja skupščine. Na včerajšnji dopoldanski seji je skupščina nadaljevala razpravo o proračunu prosvetnega ministra. Govorili so poslanci Demetrovič, Moskovljevič in Agati-novič. Za sejo je vladalo le malo zanimanja. Seja je bila ob enih zaključena in se je nato popoldne nadaljevala.
— Kombinacije na dnevnem redu. Pod tem naslovom piše »Novi život«: Ce smo dobro ob-
veščeni, je vprašanje razširjenja vladne koalicije s stranko gospoda Davidoviča postavljeno v zadnjih dneh na bolj solidno podlago. Ib vprašanje je obravnaval ožji^ krog vidnejših prvakov in zmagalo je mišljenje desničarske večine Davidovičeve stranke. Vlada v današnjem sestavu bi imela izglasovati samo še proračun in v tem oziru se vladi, razven običajne debate tekom proračunske razprave
ne bo delalo nobenih težav. Ker so dobili davidovičevci, kakor nam zatrjujejo, gotova jamstva glede vstopa v vlado, bo po izglasovanju proračuna postavljena z dnevnega reda tudi vložitev obtožnice proti Boži Maksimoviču. Ostro stališče gospoda Milana Grola v proračunski debati se smatra v političnih krogih kot izraz mišljenja »ožje okolice« gospoda Uzunoviča, ki ga v teh krogih, kakor se govori, ne bi hoteli videti v razširjeni koaliciji kot ministrskega predsednika. Iz teh krogov se razširja vest, ki jo pa mi beležimo z vso rezervo, da bi bil predsednik eventualne nove vlade, če do nje sploh pride, mogel biti gospod Velja Vukičevič. To kandidaturo podpirajo — kar je najbolj čudno — tudi takozvani pašičevci. Ker pa je le malo verjetno, da bi mogli predlagati gospoda Vukiče-viea za sestavo vlade, verujejo kompetentne osebe v radikalni stranki vedno bolj, da bo ,.nel vidnejšo vlogo pri sestavi nove kombinacije g. Miša Trifunovič. Demokrati gospoda Daviidoviča stavijo kot glavni pogoj za vstop v vlado izvedbo gospodarskega programa, da se odpravi gospodarska kriza in da se razvije gospodarski polet v državi. To vest je javnost nad vse simpatično sprejela. Kombinacije s stranko g. Davidoviča imajo danes vedno več pristašev tudi med radikalnimi poslanci in se smatrajo kot najbolj resne za današnje razmere in potrebe.
= Zasedanje Sveta Zveze narodov je bilo v soboto zaključeno v popolnem soglasju. Bila je sicer že nevarnost, da bo saarsko vprašanje ostalo nerešeno vsled nasprotja med Francijo in Nemčijo, toda po pet in in polurni debati je bilo soglasje tudi v tem vprašanju doseženo. Stresemann je zahteval, da je treba odhod francoskih čet iz saarskega ozemlja termini-rati, da se mora število železniške varstvene posadke znižati pod 800 in da se sme ta posadka uporabljati proti prebivalstvu le v izrednih trenutkih. Po dolgotrajni debati, ki so se je udeležili Chamberlain, Briand, Stresemann, Scialoia in Vandervelde, je bilo ugotovljeno, da izhajajo vsi predlogi od vlade saarskega ozemlja, ki je za red v ozemlju tudi odgovorna. Zato ni mogoče njenih predlogov kratkomalo zavrniti. Vlada saarskega ozemlja je zahtevala prvotno posadko 8000 mož in je torej sedajna njena zahteva po 800 mož že kompromisna. Mednarodni oddelek, to je vojaški oddelek sestavljen iz raznih vojsk, ne more nuditi te garancije za disciplino, kakor oddelek ene (francoske) vojske. Sklenjeno je 7,ato bilo, da se francoska vojska umakne naj-kasneje v treh mesecih, da sme železniška posadka šteti največ 800 mož in da bo ta obstojala iz francoske vojske. Chamberlain je že ugotovil, da sta bili dve zahtevi Stresemanna popolnoma izvršeni in da zato lahko pristane na končne predl-oge. Stresemann je to tudi storil in koncem svojega govora šaljivo pripomnil, da nima nič proti francoski posadki, ker se je izkazalo, da se dostikrat prebivalstvo s tujo posadko bolje razume, ko pa z lastno. — Sporazum v saarskem vprašanju je bil od delegatov proslavljen z daljšimi govori. — Nato je poročal dr. Beneš o vprašanju zračnega prometa in je predlagal, da se to vprašanje orliodi na januarsko zasedanje. Ko je bilo rešenih, oziroma odloženih še več manjših vprašanj, je bilo 44. zasedanje Sveta Zveze narodov zaključeno.
= Kitajski dogodki. Iz Šangaja se poroča, da sta dva generala Vupejfua prestopila z vsemi svojimi četami na stran Kantoncev in se bojujeta sedaj proti severni armadi, kateri hočeta zabraniti prehod preko Jankcekianga.
— Čangcolin je pričel z ofenzivo proti kan-tonskim zavezniškim četam na meji province Honau. Čangcolin ima močno armado, ki je dobro oborožena in ki razpolaga z zlasti izvrstnim topništvom. Njegovi nasprotniki — v provinci Honau so to zaenkrat samo njegovi uporniki, ker kantonska armada še ni prodrla do honauskih mej — so imeli velike izgube. Toda tudi na strani Čangcolina je padlo 600 vojakov. — V Šangaju vlada mir. OstTe odredbe policije so se zopet enkrat obnesle.
— Sovjetski kiVrirji pridejo pred vojno sodišče. Pekinški zunanji minister je izjavil, da se ne bo nikomur nič zgodilo, da pa jih preje ni mogoče oprostiti. —• šantunški vojaki so hoteli vdreti v mednarodno naselbino v Šan-gaju, a so bili od Angležev z orožjem pre-podeni.
Grška vlada namerava aretirati generala Kondilisa, ker ga dolže, da je organiziral štrajk trgovcev.
ALI SE RES KAJ PRIPRAVLJA?
Bivši albanski ministrski predsednik Fan Noli je baje na Dunaju in se je izjavil nasproti nekemu angleškemu novinarju tako: Ni dvoma, da Italija v kratkem zasede Albanijo. Vtem slučaju se vmeša Jugoslavija — in nastane vojna, v kateri bo imela Jugoslavija proti sebi Italijo, Rumunijo in Ogrsko.
Ali je res taka nevarnost? Čudna znamenja bi skoraj potrjevala lake slutnje. Italija kar na vrat na nos ratifikuje dogovor velesil o aneksiji Besarabije in je Bbudila Genetično veselje Rumuncev. S tem fii ie ltanl& sicer pokvarila odnošaje do Rusije, ali meni, da je ta daleko. Res je daleko od Italije, Ml meji na Rumunijo in pravi, da se ona Pp-piska na italijansko priznanje. Ko bo M n]° pravi čas, pojde po Besarabijo z orožje®.*” pa naša država skrbi za to, da Rusija rada' stori v slučaju, ako se vresniči prerokovali Fan Nolija? Kaj pa Brenner, ali je ta M I14' lijo tako varen? Zakaj ne znamo vrediti jih odnošajev do Nemčije tako, da bi Brennerja zašumelo?
lepo na tihem pripravlja v
zakonodaja in socijalno
vsega nemškega naroda, kako se
vsa socijalna zaKonociaja in eocijau*« r stvo, tako da bo vse nemško življenje jZJ __ načeno. Kaj hočete še več združeni? o Nekje v svojih dopisih sem dejal,	a\j
vsejedno, ali je Ansc-hluss de jure iJ^, .. , ne: ako bo tako kazalo, bodo nemške ^ eT
istem trenutku na Karavankah ali Breim
sila nam.
In taka
lahka
vskrižnosti, —----------------------- *	.	_
Nemčijo imamo znamenite skupne in'eres.
,	v_______—™ii niče
■,]ed°0
dobivati -s krivičnim mamonom troho zdrave pameti.
A. G.
ITALIJA KUPUJE DELNICE.
Alpinska montanska družba životari, ket ni v interesu Nemčije, da bi ta vspevala. Z*’ to je tudi med avstrijsko in nemško induetfl' jo velika napetost in misel o Ansehlussu j«*® trpi vsled tolike nemšike požrešnosti. ^ faktum je, da ta družba jako trpi io se Ji ® godi dobro. — Zato ni nič neverjetna ves’ da se mude posestniki večjih množin v Rimu in da se vrše pogajanja v nameni 0 delnice pokupi Italija, ki silno potrebuje 0U’ rov ega železa.
Druga vest ni nič manj zanimiva.-V je dala neka bančna skupina v Milanu naMs svojim dunajskim zastopnikom, naj pokup'10 kolikor mogoče mnogo delnic bivše južne leznice. Namen je očiten. Važen del teh pr0= teče po našem ozemlju, Italiji pa gre za t°j da spravi kolikor mogoče mnogo tovora Bf Reko in Trst preko naših železnic iste d rili; be. Ako pa bi imela Italija mnogo delnic, t>’ imela tudi mnogo več govoriti in odločevati . ko bodo prišla taka vprašanja na dnevni rgfij Pozor pred presenečenji. — x. y.
»SLOVENEC« 0 PRIKLJUČITVI AVSTRIJE.
V imenovanem listu od 9. t. m. sem Sital
uvodnik iz peresa dr. Č., ki je napisal Slovencem že več lepili člankov na načini mu moramo biti le hvaležni. Tudi ta član®^ je kaj poučen in daje nam nekako direktiv* za naše stališče do Nemčije in Avstrije, meni, da je Ansehluss nekak: Ne kliči vrag®' Jaz bi dostavil raje pripomnjo o kislem J®' bolku, kajti vraga ni treba klicati, pride j® prerad sam, — in kaj potem? Ali ni morda pametneje, da iz previdnosti tudi vragu sve* čico prižigamo in pri tem sramežljivo grizemo v kislo jabolko?	,	i
Dr. Č. bistveno v enem članku potrjuje vse ono, kar sem jaz pridigal že vsa leta mnogih člankih. Posebno lepo pnpoveduje-kar je čitateljam >Nar. Dnevnika« že dav« znano iz mojih člankov, kako se Anschlu*®
srcih in dus-f1
lu. Kaj torej pomaga, se upirati mesto da raje delamo na to, da obnovljen® nemškega naroda ne bo naperjena proti
rež.
naša politika je prav kajti z Nemčijo imamo prav neznatne n ki se dajo z lahkoto poravnati.
Kdor premisli, da mi ne bomo mogli.
sar preprečili, da nemška sila gre naprej do zmage v evropski politiškJ* ^ laciji, ta se rad odloči raje za_»gute ® ,aTJVa pa čeprav stvar sama danes ni ne p°P“ . a 6 110 simpatična. Kar sprijazniti se jei 1	.	v
.________________ Krovoma	prihaja.	In	pnjatUJ^
tem kar brezdvoma prihaja.
aimo ravno preveč, ni nam jih treba Pr '' '	marveč	le	8
Ch. Lucieto:
7 8 !
Spomin! francoskega vojnega detektiva.
Naravno je, da cesarjevo spremstvo na noben način ni hotelo, da bi zavezniki spoznali, kako cesar vidno propada, kajti to bi bil najboljši dokaz za polom Nem-
Sije.	;	*
Zato so cesarja ob enem času silno skrbno čuvali in mu niso pustili potovati, ker se je njegova nervoznost od dne do dne večala.
Ni več smel delati »promenad« na fronto; tudi sijajnih parad z godbo je bilo konec. Prepovedali so mu celo priti v glavni stan armade, kajti Ludendorf je pu-stal javiti, da tam ne želijo njegove prisotnosti.
Možak je bil »odžagan«!
. Toda če so Nemci mislili, da nismo poznali te skrivnosti, ki so jo skrbno čuvali, so se zelo motili.
Dokaz za to jim dajem tukaj.
Treba je, da Nemci zvedo, da je bil ves čas vojne njih cesar pod našo kontrolo in da smo dobivali dan na dan poročila o vsaki njegovi kretnji.
Ce je možak danes še pri življenju se ima to zahvaliti dejstvu, da imamo v Franciji vendar čisto drugačno mentaliteto, kakor oni ljudje, ki so oborožili mo-
rilce kapetana Frvatta in junaške Miss. Cavell in toliko drugih, ki so padli kot žrtve one »kulture '. ki zopet začenja prepovedovati celemu svetu, da je ona edina »liber alles«.
49. poglavje.
Odkritja o nemškem agentu »11-21«.
Nemški agent »H-21« je bil eden tistih, ki je največ škodoval Franciji. Na podlagi njegove špijonaže je bilo, kakor so preračunih, toliko francoskih vojakov ubitih, da bi tvorili celo divizijo. On je povzročil, da je bilo 17 zavezniških transportnih parobredov, ki so vozili čete, terpediranih od nemšikli podmornikov.
Agent »H-21» pa je bila ženska! In ta ženska se je imenovala, ali bolje se je pustila imenovati a a-Hari. Okoli te ženske je nastala cela legenda m ^eKa-teri ljudje posebno v inozemstvu še danes piseJ°><la ]e bila nedolžna in po krivici obsojena. Ti ljudje pa ne vedo, da je .bila že od 1. 1904 v službi nemškega spip-naZnega urada v Tiergartenu, koder jo imajo zabeleženo v tamošnjem seznamu.
Dokaz za to nam je dala Nemčija sa.ma. Do 1. avgusta 1914 namreč so imeli vsi nemški spijoni značko »H«. Od tega dne naprej pa do dne, ko se jesklemlo premirje, so novo najeti tajni agenti dobivali značko A. F. in številko. To je značilo: agent centrale v Anve -su, ki vrši svojo službo v Franciji.
Ni dvema, da Nemci nikoli niso vedeli, da smo ® | poznali, kajti če bi bili to vedeli, bi gotovo spremmP značke svojih agentov, poslužujoč se drugih črk. l pa nam je bilo naše protišpijonažno delo zelo olajšan • Mi smo dobro poznali Mata-Hari pred vojuo, (,c naš urad se z njo nikoli ni toavil, ker se takrat ni bi - j
gala za francoske za<Jeve-	prančijo,	smo
Ko so jo pa P ob ai hemci 1.	]rj	ge	je	posre.
j0 neprestano nadzirali lej	lllinistra	in
čilo, da je postala metresa enega j s , nAOVP ene najvišjih osebnosti v ministr® vu za zum nje z Kljub temu je nismo niti «1 trenotek izpustil, iz oči.
To je razvidno iz zbirke spiskov o njej, ki se n*
hajajo v našem uradu.
Toda nadzorovati špijona je eno, zasačiti ga
špijoniranju je pa drugo!
Mata-Hari je bila nenavadno inteligentna in spretna ženska in znala je umakniti se vsem pas ki smo jih ji nastavili. Norčevala se je iz vseh svoj zasledovalcev in do 1. 1916 nismo vedeli, komu oddd svoja poročila. 91ednjič smo pa razkrili, da pošilja svr korespondenco potom nekega nevtralnega poslan is* nemškemu generalnemu štabu. _	^
Ker so bili uradniki tega poslaništva kriti z matsko nedotakljivostjo, je bilo za nas prav težko
lastiti se te korespondence.
(Nadaljevanje P]
,rlb)
BAVARSKO-JU G OSLO V ANSKI BIROKRATIZEM.
V	»Bayrischer Kurier« pripoveduje neki priprost živinski trgovec to-le:
Koncem preteklega leta je bil izv-oz zaklanih svinj tako velik, da niso razpoložljivi va-goni-ledeniki več zadostovali. Jugoslovanske izvozne tvrdke so si pomagale na ta način, ■da so izpremenili navadne tovorne vagone z vuidavo lesenih priprav za obešanje živine v posebne vagone za transport svinj«. Te lesene priprave so bile iz okroglega in štirioglatega lesa in so imele samo ta namen, da se ie moglo zaklane svinje v vagonu obesiti.
Cela vrsta teh novih svinjskotransportnih '■agonov je šla po izvršeni izpraznitvi nazaj v u0oslavijo. Lesene priprave pa so ostale v ^gonih. Mesto da bi te vagone poslali tja, N61 lih je vedno bilo premalo, n. pr. v Mari-' je Tvnalala intrn«lr>vnnska železniška di-
5S’.ie Poslala jugoslovanska železniška di SKcija na tovorno postajo Munchen-Sud naro-> °> da se smejo ti vagoni poslati nazaj v Jugoslavijo le, če so bile pred tem odstranje-
n i ** ce 80 ^lle Prea iem OUbliailJe" »e Jesene priprave. In tako se je zgodilo, da
0	_v Miinchenu vzeli te lesene priprave ven, v .■'“ffoslaviii ipa so jih morali vedno znova '®davati v vagone. Pa to je končno stvar, ki Se tiče samo Jugoslavije.
V	Miinchenu so vzeli les iz vagonov m ga uporabljali za kurjavo, kar naj bi bila nekaka odškodnina za izgubo časa in opravljeno delo. Ni pa to trajalo dolgo, ko se je pojavila na plan carina. Les treba ali poslati _ nazaj
V	Jugoslavijo, ali pa ga preje zacariniti. Ker PR je bil les celo obdelan, je bilo treba plačati 'Carino po postavki za obdelan les iz tujine. Vsled tega pa bi carina sama veljala še enkrat toliko, kakor je bila cena za navaden^les v prosti trgovini. Ni preostajalo torej nič drugega, ko »obdelan tuji les« poslati nazaj v r^9VsV^°- P:red tem pa se je poskusilo še, Mrnenp 4mnT .^.brezplačno v dobrodelne je v NemfHiPf ito ie bil» nemogoče, ker
~pLL«S t v ’ le’ £e se Pred tem
piuta carma. lako so šIa	„	j,-,*;
nitivno nazaj v JugoslavijoBne PrlPraxe defl' Ampak s tem še ni bil ,' i -
temveč čez 13 mesecev il ~ končana zadeva,
Na tovorno postajo MtinchenDaMJ' reč zahteva, da treba plačaU LPJldein-T' pristojbino v znesku 15 mark
SlSSMiSti’ W je p0slal I« X Jv
Stvar se je namreč dovršila tako-le: Tisti v Jugoslaviji, na kogar je bil les nazaj poslan, ni hotel pošiljatve sprejeti, ker so stroški prevoznine že preveč narasli. Zato je bil prodan na javni dražbi. Ker pa se za les ni dobilo toliko, kolikor so znašali vozni strn-liatVif 5.° P° 13 mesecih monakovski poši-Zlv> da doplača vozne stroške.
enllrnv,. !? J'e na® birokratizem izkazal kot
enakovreden nemškemu.
7«T „oz„irom na ČIanke v »Jutru« št. 758,
. * 111 ‘H ' usoja podpisana sporočiti sledeče: a) Ljuibljaoska kreditna banka nima liki pravice, postavljati kandidate, niti kakršnokoli ingerenco na izvolitev 'članov 'v upravni odbor Narodne banke kraljevine SHS. ib) Ljubljanska kreditna banka je izrekla y dopisu na predsedstvo Narodne ban-v« zeljo, da bi bil izvoljen v upravo Narodne oanke na meslo umrlega dr. Karel .Triller-ja Narnd ^ predsednik. Ker se občni zbor ] ne 'banke ni oziral na to željo, je ta čana M ^^jansko kreditno banko kon-' J_ Ljubljanska kreditna banka, možen■T6V£emani° nekdanjega deželnega pre-]ianat ' P'redsednik oblastnega odbora ljub-BeooTa|a Marko Natlačen se je vrnil iz
val da-’' ' '-,lUib|jano. V Beograd je od pot o-Nianio '^P^Uje odobrenje vlade za prevze-
•	h-Kt i■ !1®kdanjega deželnega premoženja v ' JWbljanske samoupravne oblasti. Kakor '*yeino, je dr Natlačenova misija popolnoma uSpela in so še že včeraj pričela dela, ki jili Zahteva, prenos premoženja.
—	Internacionalna radio-konferenca bo prihodnjič na Dunaju pod predsedstvom generalnega ravnatelja Czeija. Pošiljalne postaje Po Evropi silno rastejo in ako ne bo med njimi v mnogih ozirih sporazuma, nastane kaos, ki uniči amaterjem vsako veselje do e iznajdbe. Postaje morejo namreč druga motiti, da je poslušanje iaključe-, ° Se t‘50 predvsem dolžine valov in po-Badiophoenit«S1i,e'^>Uni.0n Internationale de -da vsa taka	1®	prevzela	nalogo,
njič v Parizu je i,«1? **<worn0 uredi. Zad-za dva glavna vala (Večgn°Stlavija obrnažr>na diofoniji). To se Ln em v zadnji Ra-
irž.iva ni bila zastrmi. a Zato> ^er 11 a ,	. a zastopana. Ali bo tako .tudi
»a Dunaju?
Pitili Z'i	.usPoa<>blj©nostmh	i*-
x odlokom n v ^ Ministrstvo prosvete je oaiakom O. N br. 14.558 z dne 28. fetoru-
A. G.
v	j	—- ~ • j vuujfltiiiib ®
S I\ e*	(prosvete	je
ar ja _ 1927 odločilo, da1
li ih i mit ih m ’ da 6e Pri usposohljenost-j,'	, osnovne šole počenši 6 pomla-
■dansk m ™k°m leta i927 izprašuje v Slove
” Bmil9lu 61- H-, toCka 10. odst. 1. in 2. izpitnega pravilnika z dn« i„nio irrr
6033 tudi srbohrvaž^ a toJ^rem2 ■b°, da je izpit obvezen in da ocena odloča ® uspehu celotnega izpita tako, kakor tudi
*	drugih predmetov.
Protestno zborovanje privatnih narno-^«ncev v Zagrebu. Predvčerajšnjim dopol-je vrišlo v Zagrebu protestno zfeoro-sf> privatnih nameščencev zoper od mini-Pqj *a trgovino in industrijo nameravano Jišanje 8 urnega delavnika. Glavni re-je bil tajnik Saveza privatnih name-^oal^.Colner, ki je povdarjal, da je v Ju-HoJv1!* nad 100.000 brezposelnih in da bi te j®1® gledati vlada v prvi vrsti na to, da PP06'’’ medtem ko se bo število v filu£aiu- da se podaljša de-^r6ioifS 556 Pove^a'°- Na zborovanju sta bili 4611 dve resoluciji glede 8 urnega delav-
nika in nedeljskega počitka. Po zborovanju so skušale posamezne skupine prirediti v mestu demonstracije, ki jih je pa policija preprečila.
— Projekt električne vzpenjače na Triglav. Upokojeni svetnik državne železnice Milan Forkapič je 'zaprosil za podelitev predkonce-sije za zgraditev žične vzpenjače od Aljaževega doma na Kredarico. Od Mojstrane do j Aljaževega dama naj bi se zgradila avtomo- j bils&a cesta. Na Kredarici naj bi se sezidal | pozneje planinski hotel. Turist bi prispel na I ta način iz Mojstrane do Aljaževega doma v tričetrt ure, od Aljaževega doma na Kredarico pa v pol ure. Ce bo mogel zbrati podjetni svetnik Forkajsič potrebni kapital, se prične graditi železnica še letos. Vsa dela bi , bila končana v enem letu.
— Izpiti v ministrstvu prosvete. V mmistr- i stvu prosvete se vrše že več dni državni stro- | kovni izpiti. Izpiti bodo trajali do konca t. m. Priglašenih je veliko število kandidatov. j
  Pravilnik za zaposlovanje invalidov. V
ministrstvu za socialno politiko je bil izdelan pravilnik o zaposlovanju invalidov. Komisija . je predložila pravilnik ministru v podpis. i
— Kredit za telefonske kable. Gradbeno ministrstvo je odobrilo zagrebški direkciji pošte in brzojava večji kredit za nabavo telefonskih kablov za nove telefonske proge, ki se sedaj postavljajo.
— Novi motorni vlačilci. Direkcija rečne plovitbe je sklenila, da nabavi tri nove motorne vlačilce. Vlačilci se izroče takoj prometu.
—Žična železnica ined Bosansko in Slavonsko Račo. Dne 1. ajprila bo gotova žična železnica med Bosansko Račo in Slavonsko Račo. Železnica bo velike važnosti za eksploatacijo rudnikov pri Bjelini.
— Prihod angleških geografov v Primorje. Kot poročajo iz Splita, iprispe dne 12. aprila v naše Primorje skupina angleških geografov. Angleži, 35 po številu, se bodo mudili v Primorju do 22. aprila. Najdalje ostanejo v Splitu in Dubrovniku, odkoder bodo delali poučne izlete v okolico. O svoji ekskurziji bodo poročali v angleških listih, razven te-ga izdajo o rezultatih znanstvenih razisko-vanj posebno knjigo.
— Nova železniška postaja. Med postajama Pesnica in St. IIj na progi Maribor—-Špilje se otivori na prošnjo interesiranih občin novo postajališče Cirknica.
— Izpremembe v državni službi Za ravnatelja v agrarni direkciji v Zagrebu je imenovan načelnik ministrstva za agrarno reformo Zvonimir Kralj; premeščen je k okrožnemu agrarnemu uradu v Mariboru referent županijskega agrarnega urada v Velikem Bečkereku Mata Gregorovič; upokojen je referent agrarnega urada v Mariboru Albert Vedernjak.
— Imenovanje v vojaški službi. Za sanitetnega poročnika je imenovan dr. Zvonimir Rebec.
— V. mednarodnega kongresa zobotehni-
kov. ki se vrši, kot smo poročali, od 4. do 7. jun/ja v Pragi, se bo udeležilo po sedanjih prijavah okoli 2000 oseb.
— Madjarski umetniki zoper naredbo za zaščito nravnosti. Društvo madjarskih gledaliških avtorjev je sklicalo zborovanje, katerega so se udeležili tudi zastopniki madjarskih novinarskih in raznih umetniških in igralskih organizacij. Na zborovanju sta bili sprejeti dve resoluciji, v katerih protestirajo omenjene organizacije zoper najnovejšo naredbo za zaščito nravnosti. Sklenjeno je bilo tudi,
. da se pošlje k naučnemu ministru deputacija, ki bo zahtevala popolno zaščito svobodnega literarnega in umetniškega delovanja.
— Borodin — Pražan? Angleški list »Dai-ly News« objavlja Borodinovo biografijo. V članku se trdi, da je rojen Borodin v Pragi, kjer je obiskoval nemške šole.
— Velesejem v Budimpešti. Od 25. do 27. t. m. se vrsi v Budimipešti letošnji velesejem. Obiskovalcem je dovolilo prometno ministr, stvo polovično vožnjo po državnih železnicah.
— Inkvizicija v 20. stoletju. Iz Budimpešte poročajo: Policija je aretirala dva bivša člana bele garde radi špionaže v prilog naeke sosednje države. Aretovanca sta bila po padcu komunizma dva od divjakov svoje vrste, ki so se jih ljudje najbolj bali. Eden od njiju, Bardosi, je bil med ustanovitelji »probujajo-čil se Madjarov«. — Že par dni se vrši v Budimpešti proces zoper glasovitega belega gardista Karla Kmetty-a, ki je obdolžen, da je celo vrsto ljudi pod pretvezo, da so komu-nistični rovarji in veleizdajalci, kruto trpinčil in oropal. Priče pripovedujejo o bestialni krutosti tega človeka take stvari, da se človeku lasje ježijo. Kmetty je vlačil svoje žrtve v neko vojašnico, kjer so jih mučili po vseh pravilih srednjeveške inkvizicije.
— Uvedba telefona v goriških vaseh. Kot poročajo iz Gorice, dobi kakih 25 vasi, med drugim Podgora, Šempeter, Štandrež in Solkan v kratkem telefonske govorilnice, dočim bo morala Idrija najbrže še dolgo čakati na telefonsko zvezo.
— Število ruskih emigrantov v Evropi in Aziji. Berlinski ruski emigrantski list »Rulj« je objavil te dni statistiko ruskih beguncev. Podatki izvirajo iz biroja Društva narodov v Ženevi. Celokupno število ruskih beguncev se ceni na 1,600.000. Od teh jih živi na Danskem 300, v Angliji 400, v Švici 2268, v Avstriji 2465, na Madjarskem 3494, v Carigradu 5000, na Finskem 14.314, v Estoniji 19.000, ”a Bolgarskem 28.340, na Češkoslovaškem
v	Jugoslaviji 38.000, na Kitajskem 7b.000, v Franciji 400.000, v Nemčiji 400.000. Med emigranti se nahaja poleg delavcev in ikmelov veliko število inteligentov in plemičev. Vsi poizkusi organiziranja reeni igrači je v Rusijo v večjem obsegu so se doslej izjalovili.
— Zavarovanje proti dežju. Državni nadzorovalni urad za privatna zavarovanja v Berlinu je dovolil te dni nekemu velikemu zavarovalnemu koncernu v Berlinu nove vrste
zavarovanja, zavarovanja zoper dež. Tako se- i daj lahko zavaruje javni ali privatni nameščenec stroške svojega potovanja na dopust zoper dež. Ce prične tekom njegovega dopusta deževati, se mu izplača zavarovana vsota. Premija se odmeri na podlagi uradnih statističnih podatkov o množini padavin v dotič-nem kraju. Pravtako se lahko zavaruje^ proti dežju podjetnik, ki namerava ob določenem času kako prireditev na prostem. Podjetnik se zavaruje zoper dež lahko tudi za celo sezono, torej za več mesecev.
— Francoske šolo brez učencev. Po uradni izjavi francoskega naučnega ministrstva je v Franciji 1047 državnih šol z manj kot 5 učenci in 2522 šol s 5 do 10 učenci, skupno torej 3569 državnih šol z maksimalno 10 učenci. Samo plače za učitelje na teh šolah znašjijo na leto najmanj 25 milijonov frankov, dočim ne prislpeva francoska vlada za privatne šole, ki jih obiskuje vsega skupaj nad 950.000 učencev — niti beliča.
— Zračna policija v Italiji. Italijanski ministrski svet je sklenil, da vzpostavi v podporo policijskega kora poseben kor zračne policije, ki se bo smatral kot dopolnilo letalstva. Dalje je sklenil italijanski ministrski svet, da se za zunanjo stražo zaporov ne bo več uporabljalo vojaštvo. Za to stražo je potrebnih sedaj 4500 vojakov. V prihodnje bodo opravljali to službo jetniški pazniki sami.
V	to svrho se razpiše 1500 novih mest jetni-ških paznikov.
— Ljublianfan obsojen v Beogradu radi bigamije Te dni se je zagovarjal pred beograjskim sodiščem Ljubljančan Zoran Kni-kele radi hudodelstva bigamije. Kinkele je bil poročen z Antonijo ■§., s katero se je kmalu po svoji preselitvi v Beograd razstal, nakar se je vrnila ona domov. 24 imesecev pozneje je prestopil v pravoslavje ter se poročil <l Emilijo Cvetkovičevo. Da je bila stvar bolj enostavna in se mu ni bilo treba razporočiti, si je dal podpisati od treh prijateljev izjavo, da je samskega stanu. Ko je izvedela njegova prva žena, da se je za njenim hrbtom v drugič .poročil, je vložila ovadbo. Na zatožni klopi ž njim vred je sedela njegova druga žena 9 sinčkom v naročju in njegovi trije prijatelji, beograjski trgovci Jovan Sokolovič, Sava Gjorgjevič in Blagoje Stankovič. Zena se je zagovarjala, da ni vedela, da je Kinkele že poročen, isto so trdili trgovci s pristavkom, da so mu podpisali izjavo brez hudobnega namena zgolj iz pri-
' jateljstva. Obsojen je bil samo Kinkele, in sicer na dva meseca zapora. Svoji prvi zeni pa ima povrniti 3000 Din stroškov. Kinkele se je s sodbo zadovoljil.	__
— Katastrofalen pnžar v žoiskem l^slopj '; Kot poročajo iz Moskve, je izbruhnil te dni v osnovni šoli v Karavičkovu požar, ki se ie Hko naelo razširil, da se učenci niso rno-sli pravočasno rešiti. 30 šolarjev je našlo v plamenih smrt,- 'več jih je pa odneslo težje ali lažje opekline.
  Po potresu na Japonskem je zavladal
strašen mraz. Iz Tokija poročajo: Na celem Japonskem je zavladal te dni strahovit mraz. Zapadel je sneg. Mnogi, ki so prebivali iz strahu pred novim potresom na poljih in travnikih, so postali žrtev silnega mraza. Teh žrtev je nad 9000.
— Pogrešana japonska šolska ladja. Kot poročajo iz Tokija, pogrešajo od dneva potresa japonsko šolsko ladjo »Kirishuna«. Ladjo so zanesli valovi ma odprto morje. Ker je doslej kljub intenzivnemu iskanju s pomočjo rešilnih ladij in aeroplanov še niso mogli izslediti, domnevajo, da se je z vso posadko 72 mož potopila. Med posadko je bilo 48 gojencev •mornariške častniške šole.
— Švedska kraljica obolela za influenco. Švedska kraljica, ,ki se mudi iz zdravstvenih ozirov že dalje časa v Rimu, je zbolela za influenco. Bolezen poteka normalno in ni nobene nevaruttosti za kraljičino življenje.
— Porod dvojčkov v avtomobilu. Pariški listi poročajo- o nenavadnem slučaju. Neka gospa je porodila med vožnjo z avtomobilom v bližini Pontaverta zdravega dečka, nakar se je peljala dalje proti Laonu. Po prihodu v Laon je zagledal luč sveta drugi otrok, tako da sta bila dvojčka rojena v razdalji 28 km.
— Umor v sanatoriju. Iz Pariza poročajo:
V	sanatoriju v Issoudunu, v katerem se zdravijo na živcih težko bolni pacienti, se je odigrala te dni krvava drama. 231etni pacient Raoul Martin, pasioniran zbiralec umetnin in kipar, je ustrelil šef-zdravnika zavoda Guil-pina, ker si je domišljal, da je zdravnik kriv, da toliko časa ne ozdravi Raoul Martin je bil takoj aretiran. Prepeljali so ga v inkvizitno bolnico. Tragična smrt obče priljubljenega zdravnika je vzbudila splošno sočutje.
— Akcija za rešitev ciganske časti. Na Dunaju zaposleni cigani — predvsem godbeniki in poulični trgovci — pripravljajo akcijo za rešitev časti njihovega plemena. Sklicali‘bodo veliko zborovanje, na katerem bodo skušali obrazložiti, da činov kašavske tolpe ni pripisovati na rovaš ciganskega plemena sploh, temveč da je smatrati odgovorne za kanibalske zločine samo posamezne bestialne zločince, ki so slučajno cigani.
— Ameriški banditi. Iz Newyorka poročajo: Nedaleč od Pitlsburga so razstrelili banditi na dveh mestih cesto ter maskirali jami s smrečjem. Vedeli so namreč, da imata pa-sirati mesti kmalu nato dva avtomobila z denarjem za izplačilo mezd delavcem v bližnjem rudokopu. Avtomobila sta padla v jami. Banditi so odvzeli uradnikom denarne vreče ter jo odkurili s plenom 102.000 dolarjev.
— Hipnotizirana nevesta. V ordinacijeki sobi znanega budimpeštanskega zdravnika za živčne bolezni dr. Frana Volgyesi-ja, ki zdra-
vi	isvoje pacijente večinoma s pomočjo hipnoze, je te dni neko dekle nenadoma zblaznelo, se vrglo na zdravnika ter ga pričelo daviti. Zdravnik se je umobolno s težavo ubranil. Deklica, ki je že dalje časa ibolna na živcih, se je seznanila pred kratkim z nekim mladeničem, ki ji je obljubil zakon. Ker pa je k poroki preveč silila, kar zaročencu ni ugajalo, jo je ta hipnotiziral. Takoj nato so se pojavili pri njej znaki duševne 'bolezni, ki je povzročila sedaj opisani napad.
—	Lov za zločincem v Berlinu. V Berlinu
je vzbujal te dni veliko pozornost lov za nekim zločincem. Dva detektiva sta na ulici spoznala nevarnega svedrovca Pavla Meistra, ki ga iščejo oblasti radi cele vrste vlomov. Hotela sta elegantno opravljenega lopova aretirati, toda dečko je skočil z opičjo spretnostjo na neki avtomobil, ki je pridrvel ravno v kritičnem trenutku mimo. Detektiva sta sedla v drug avtomobil in pričela se je dirka. Končno sta detektiva avtomobil došla. Na njun poziv je šofer ustavil, nakar sia hotela detektiva zločinca ponovno aretirati. Zločinec je potegnil revolver. Eden od detektivov je imel toliko pričujočnosti duha, da mu je treščil svojo aktovko s tako silo v obraz, da je padel vlomilcu revolver iz roke. Nato je zbežal Meister v bližnjo hišo. Stekel je po stopnjicah v podstrešje, od -tam je pa splezal na streho. Detektiva sta priklicala pet policijskih stražnikov, ki so hišo obkolili. Tedaj pa je potegnil lopov drugi revolver ter jel na svoje preganjalce streljati. Ti so mu odgovorili pravtako s svinčenkami. Dasi je bil Meister skrit za dimnikom, ga je zadela vendarle ena od krogel, da se je zgrudil. Kljub težki poškodbi je otepal, ko so prišli stražniki ponj, tako močno z rokami in nogami, da so ga le s težavo zvezali in odnesli.
Ljubljana.
1— Ga. Polonca in gdč. Vida Juvanova pripovedujeta naši deci pravljice v sredo 16. marca ob 5, uri pop. v Narodnem domu. Prostovoljni prispevki. — T. K. D. Atena.
1— Nasilstvo. Neko mlado deklico, ki se je v soboto zvečer vračala domov v Zeleno jamo, je napadel neznan, komaj 20 let star moški, jo podrl na tla in jo hotel zlorabiti. Prepodili so ga šele pasanfi.
1— Tatvine. V nedeljo je neznan žepar okradel na tramvaju št. 9, ki je bil nabito poln potnikov, dve ženski, in sicer železničarjevo ženo Rozo Zumnovo iz Koroške Bele za 300 Din in Uršulo Lenarčičevo iz Kojskega pri Gorici za 550 Din in 80 lir. — Posestnici Ani Tornagovi na Poljanski cesti je nekdo ukradel z verande na vrtu za 6827 Din posteljnega perila. — Gospodični Heli Koka-ljevi, hčerki lastnika kina »Ideal«, je ukradel kavalir Stanko 1000 Din. Stanka je policija aretirala.
1— Ujeta tičica. Anico, ki je v petek že drugič pobegnila z doma in odnesla očetu 11.500 Din, je policija zasačila v nekem ljubljanskem hotelu. Pri njej so našli samo še 2000 Din, vse drugo je zalumpala v fantovski družbi, oziroma porabila za nove toalete in nakit.
1— Policijski drobiž. Policija je aretirala sedem oseb in sicer dve radi tatvine, ostale pa radi vlačuganja in nedostojnega vedenja. Policija beleži en slučaj javnega nasilstva, en izgred in en uboj psa. Radi kaljenja nočnega miru je ovadenih 6 oseb; prijavljeno je tudi dvoje prekoračenj policijske ure. — Trgovcu Mihaelu Hriberniku v Zeleni jami je nekdo ustrelil v nedeljo zvečer 2000 Din vrednega lovskega psa. — Neki posestnik z Ižanske ceste je ovaden, ker je pretepal svojo ženo in sosedo, ki je ženo branila.
PRAVIČNE ZAHTEVE KOROŠKIH
SLOVENCEV.
Zadnja številka »Koroškega Slovenca« primerja v uvodniku položaj nemške manjšiine v Jugoslaviji, ki se je izdatno izboljšal s položajem koroških Slovencev. »Koroški Slovenec« izvaja: »Kdor pozna naše razmere iz nemških vladnih virov, bo mislil, da je koroško vprašanje rešeno. Zvezni kancelar je izjavil s vo ječa sivo v imenu svoje vlade, da imamo 86 manjšinskih šol, v katerih je dana naši deci prilika, da se nauče tudi slovenskega jezika. Tudi v deželnem zboru v Celovcu se je trdilo, da imamo 86 šol z 205 razredi, v katerih se »morajo« otroci učiti slovenski. Bivši deželni šolski nadzornik je vedel celo, koliko je slovenskih (!) učiteljev na dvojezičnik (!) šolah: 168. Toda, če pogledamo te šole, vidimo, da se uporablja materinski jezik prve mesece prvega šolskega leta samo toliko, da se more učitelj sporazumeti z otroci, torej nič bolje, kakor pa v nemških šolah med koroškimi Slovenci. Ko pa so premagane prve težave, je učni jezik izključno le nemški, pa naj bo to dvojezična ali nemška šola.«
Pri popisu prebivalstva ni vlada ugotovila niti enega slovenskega učitelja, učitelje rene-gate, katerih mržnja do Slovencev je znana, pa je uporabila v to, da z njihovo pomočjo »popravi« popis prebivalstva in da dovede koroške Slovence na potrebno število. V sovraštvu do Slovencev vzgojeni učitelji gotovo nimajo smisla in potrebne ljubezni za pouk slovenskih otrok v materinskem jeziku. Z ozirom na zahteve nemških manjšin, so naše zahteve prav skromne: Samo za prva tri leta zahtevamo pouk v materinskem jeziku. Za
•	nadaljna šolska leta prepuščamo staršem, naj sami odločijo, kak pouk žele za svoje otroke. Potrebno je, da znajo naši otroci oba jezika: materinskega in nemškega. Da se to doseže, zahtevamo za slovensko deco v tretjem šolskem letu po tri ure na teden nemščine kot začetek, od četrtega šolskega leta dalje pa zahtevamo samo tri dopoldanske ure na teden v materinskem jeziku, vse ostale pa naj bodo v nemščinT.Druga naša zahteva je, da se prepusti pouk slovenskih otrok slovenskim učiteljem. Za pravično rešitev šolskega vprašanja na Koroškem se bomo borili do konca.
DOPIS.
la Tržiča. Podmladek deške in dekliške meščanske šole priredi v sredo, dne 16. marca t. 1. v tukajšnji kino dvorani predavanje o skavtizmu in taborenju. Predavanje pojasnjuje okrog 80 skioptičnih slik naših najlepših krajev, ki nam točno pojasnijo namen in pomen skavtizmn za nas in našo mladino. Gospod strokovni učitelj Pavel Kunaver, organizator in vodja slovenskih skavtov, bo s svojo živo besedo skušal navdušiti tudi trži-
Stran 4.
»NARODNI DNEVNIK« 15. marca 1927.
.Štev. 60.
ško mladino, da 6i čimpreje ustanovi skavta. Začetek predavanja je ob pol osmih in konec ob devetih. Vstopnina za osebo tri dinarje, za učečo maldino 1 dinar. K obilni vdeležbi vabi Šolski odbor podmladka.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJUBLJANI.
Drama.
Začetek ob 20. uri.
Torek, 15. marca: zaprto.
Sreda, 16. marca: »Gobsek«. — Red A. Četrtek, 17. marca: »Božji človekc. — Red E. Petek, 18. marca: »Ti in jaz«, premijera. — Izven.
Opera.
Začetek ob pol 20. uri.
Torek, 15. marca: »Prodana nevesta«. Red C. Sreda, 16. marca: »Tannhauser«. — Red B. Četrtek, 17. marca: zaprto.
KRATKE VESTI.
Jovan Plamenac, ki je napadel sam. demokratskega poslanca Kecmanoviča, je bil — po sporočilu notranjega ministra Maksimoviča — kaznovan od policije po najvišji dopustni kazni. Kako je bil kaznovan, pa se vseeno ne ve.
Državna tovarna za preproge v Sarajevu, ki bi morala biti visoko aktivna, če ne bi bilo raznih inšpektorjev, direktorjev in načelnikov, je pred konkurzom. Plačevala namreč ni svojih dobaviteljev, ki so se končno večnega čakanja na denar naveličali.
Chamberlain je izjavil, da se ni razgovarjal z Nemci o vprašanju vrnitve nemških kolonij.
MARIBORSKA POROTA.
Ponarejalci denarja.
Lansko leto se je vršila pred mariborskim porotnim sodiščem obravnava zoper ponarejevalca denarja Jurija Potočnika in njegove komplice Franceta Rupnika, Ivana Zupančiča, Antona Lorinšeka in Matijo Svenšeka. Jurij Potočnik je simuliral pri obravnavi mutca. Zato je zvalil njegov prijatelj Rupnik tem lažje glavno krivdo nanj. Potočnik je bil obsojen na 20 let ječe, njegovi komplici pa na manjše kazni. Rupnik je dobil samo tri mesece ječe, ki jih je odsedel že v preiskoval-
nem zaporu. Pozneje je Potočnik vse priznal ter bistveno pripomogel Rupniku k temu, da je prišel sedaj še enkrat pred poroto. Sicer : pa je Rupnika opazovala ves čas tudi policija, ki je zbrala nepobiine, dokaze zato, da j je njegova krivda mnogo večja, kot se je pa ‘ posrečilo dokazati pri prvi obravnavi.
Glavna priča, Potočnik je sicer tik pred j obravnavo v ječi umrl. Zato je pričel Rupnik, j ki je preje že priznal, zopet tajiti. Vendar mu to ni pomagalo. Porotniki so ga spoznali krivim in obsojen je bil na 9 let težke ječe.
OBČNI ZBOR AKADEMSKEGA KLUBA ZA ZVEZO NARODOV.
Včeraj, v pondeljek, dne 14. t. m. se je ob
5	.uri popoldne vršil občni zbor Akademskega kluba za Zvezo Narodov. Občnega zbora na univerzi se je udeležilo le malo število članov, znamenje, da med akademsko mladino zanimanje za ta klub in za institucijo Zveze Narodov pada, kar je le za obžalovati.
Občnemu zboru je predsedoval klubov predsednik jurist Zajc, ki je po prečitanju zapisnika zadnjega občnega zbora podal svoje predsedniško poročilo. Poslovna doba dosedanjega odbora je trajala le štiri mesece. Predsednik je konstatiral slabo finančno stanje kluba in tudi glede javnih predavanj ki jih je bilo letos le troje, beleži Iduib nazadovanje. Aktivnejši pa je seminar, ki prireja posebna seminarska predavanja. Klub je pri-| redil tudi angleški tečaj pod vodstvom mis j Copelandove in esperantski tečaj pod vod-| atvom g. Skoberneta. Klub je dalje izdal ! Grosmanovo brošuro »Problemi svetovnega miru«.
Dalje je poročal predsednik o odnošajih kluba v jugoslovanskem Udruženju akademskih klubov za Zvezo Narodov, h kateremu je pristopil sedaj še zagrebški klub. tako, da šteje Udruženje sedaj 4 klube: v Beogradu, ) Ljubljani, v Subotici in v Zagrebu, v krat-! kem pa pristopi k Udruženju še klub v
•	Skoplju.
j Najvidnejši uspeh Udruženja je bil batkan-j ski kongres akademskih klubov za Zvezo j Narodov, aprila meseca 1. 1926 v Beogradu;, j Prihodnji balkanski kongres se vrši aprila j 1. 1927 v Atenah. Glavno zborovanje Medna-i rodne federacije akademskih klubov za Zve-
i	zo Narodov pa se vrši avgusta t. 1. v Oxfordu, ! oziroma v Londonu.
Podpredsednik stud. iur. Boris Ker m a u-n e r je prečital najprej poročilo prejšnjega podpredsednika in načelnika seminarja jurista Grossmana, nato pa podal tajniško poročilo. Grajal je zlasti, da dobi centralno Udruženje znatno podporo od vlade, v Ljubljano pa ne da ničesar. Sledilo je še blagajniško poročilo in poročilo knjižničarja. Obe poročili se pritožujeta nad slabim finančnim položajem kluba, kar zavira vsako večjo akcijo.
'Nato je bil za tekoči poslovni odbor izvoljen večinoma ves prejšnji odbor. Pri točki slučajnosti je bilo sproženih več umestnih predlogov, nakar je predsednik Zajc zaključil občni zbor.
ŠAHOVSKI TURNIR V NEWYORKU.
V	soboto je bilo odigrano XIV. kolo. Dr. Vidmar je porazil Niemcoviča, Spielman Marschalla, partija Capablanca — Aljehin je končala remis.
Stanje po XIV. kolu: Capablanca 10, Aljehin in Niemcovič 7X>, Vidmar 6'A, Spielmann 5'A, Marschall 5.
ŠPORT.
V	lahki atletiki je zaznamovati nov uspeli
švedskega tekača Edwin Wide-ja, ki je pretekel v Newyorku 1A miljo (2431 metrov) v
6	: 44.4 min. — V Stockholmu je skočil šele 181etni Kurt Auqur brez naleta 3.24 m in s tem zboljšal dosedanji švedski rekord.
Iz inednaraodnega ringa. Mulat Jack Wal-ker je premagal v Rimu evropskega prvaka poltežke teže Fernanda Delarge-a (Belgija) gladko po točkah v 10 rundah. Evropskega prvaka srednje teže Rene Devosa pa je \Val-uer že pred nekaj meseci premagal. — O nasprotniku, ki ga bodo ex-prvaku Dempseyu postavili nasproti, pišejo ameriški listi že mesece in mesece in vselej se izkažejo te govorice brez podlage. Iz Ne\vyo.rka sedaj poročajo, da bo Pavlino, ki je pred kratkim porazil v Ameriki Knud Hansena, v juniju nastopil proti Dempseyu in sicer po načrtu me-nagerja Tex Rickarda. Vendar pa je tudi to vest treba sprejeti z največjo rezervo, kajti Pavlino še vendar ni tak borec, da bi se mogel Dempsey z zmago nad njim rehabilitirati.
—	Ameriški zamorec Al Bro\vn je knock-out potolkel v Parizu Anagleža Kid Socks-a in sicer že v peti rundi.
BORZE
dne 14. marca 1927.
Ljubljana. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepazih kupčijski zaključki.) Vrednote:	investicijsko	0—90,
Vojna škoda 0—353, zastavni in konjunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195 — 197, Ljubljanska kreditna 150—0, Merkan-tilna 98—100, Praštediona 925—0, Kreditni zavod 160—170, Strojne 85—0, Trbovlje 0 — 415, Vevče 120—0, Stavbna 55-65, Sešir 104—0. — Blago: Zaključenih 5 vagonov lesa. Tendenca v bukovini čvrsta, v defehu1 pridelkih nespremenjena.
Zagreb. Devize: Amsterdam izplačilo 2279—2285, Dunaj' izplačilo 800.21—803,K Berlin izplačilo 1350—1353, Budimpešta h plačilo 994.5—997.5, Italija izplačilo 253.9» do 255.96, London izplačilo 276—276.8, Ne*-yo.rk kabel 56.85—57.05, ček 56.75—56.95' Praga izplačilo 168.36—169.1, Švica izplačilo 1094—1097.
Curih. Beograd 9.135, Berlin 123.285, New-vork 519.75, London 25.2225, Pariz 20.3875, Milan 23.3250, Praga 15.3925, Budimpešta 90.75, Bukarešta 3.16, Sofija 3.75, Varšava 58. Dunaj 73.175.
Dobro postreženi zakonski mož.
V	štajerskem zdravilišču >Gleiche<nbergu je vpisal v minuli sezoni trgovec Škrniroh svojo ženo v zglasilno knjigo z njenim “e' šklikim imenom in kot svojo postrežnico. Za" to je stal nedavno pred sodnikom. »Zakaj to storili?« ga je vprašal sodnik. — smatram svojo ženo za svojo postrežnico«, le odgovoril obtoženec, »tudi v Gleichenberg sem jo vzel samo zato seboj, da mi je stregla«. — »Im zakaj smatrate potem svojo otroke?« — »Tudi otroci so moji strežniki«, J®-odvrnil Škmicelj samozavestno. Toda sodnik je spoznal na podlagi poročila iz Gleiclten-berka pravi vzrok, zakaj je degradiral Skr-nicelj svojo ženo in svoje otroke za služinčad-Skopuh je storil to namreč zato, da je plača* manjšo zdraviliško takso. Sodnik ga je zaši' za dva dni. Za prestopek goljufije to pač zadostuje — toda prepričan sem, da bodo soglašale vse zakonske ženice z menoj v tem, da je to premalo za žalitev zakonskega doslo-^ jamstva.
Aleksander Engel:
Teden sreče.
IX.
Veleindustrijalec Bernd Wolfrath iz Diis-seldorfa se od prvega srečanja z Loti dalje ni ganil od nje. Lepa Loti mu je to dovolila, posebno ker je videla, da imajo tu skoro vse dame svoje gospode, ki se ne ganejo od njih, oni pa, ki so sami sedeli v foyerju ali v hotelskem baru, se pa kasneje niso ganili. Šofer Fredy je vsa kdan naračunal izdatke, ki so se nabrali črez dan. Loti ni nič kaj preveč varčevala pri svojih nakupih, kajti ostali izr datki so bili presenetljivo nizki. Nikdar si ne bi mislila, da se da v Nizzi tako smešno poceni živeti. To je bilo vendar najbolj idealno evropsko mesto. Po štirih dneh ji je šofer Fredy pojasnil, da preostaja denarja za najmanj še kakih štirinajst dni. Loti je bila vsa blažena. Mesto osmih dni sreče, ji je bilo dovoljenih celih osemnajst. Vse pa radi spretnosti tega Fredyja. Ni mu rekla več gospod Ferdinand, nego kar Fredy. Mladi mož je bil vzor uslužbenca. Le nekdo je mogel povzročiti v njem trmo in to je bil veleindustrijalec Bernd Wolfrath iz Diisseldorfa. Ko mu je Loti nekega dne sporočila, da se namerava zvečer odpeljati v spremstvu tega gospoda na Monte Carlo, jo je ta, drugače tako uslužni
in vljudni Fredy togotno pogledal in ji dejal na kratko: »Peljite se z vlakom.«
»Kaj si drznete?« odvrne ogorčeno Loti.
Fredy jo zopet pogleda s svojim čudnim pogledom, pred katerim je morala umakniti svoj pogled in ji reče:
»Dovoljujem si vam reči: Peljite se z vlakom, ali pa jezdite radi mene na oslu tja!«
Reče, se obrne in odide. Tega dne ga ni bilo mogoče več najti, lepi Loti pa so sporočili, da so videli šoferja v družbi neke lepe dame, kar je Loti zopet strahovito razjezilo. Toda tako izvrstnega uslužbenca vendar ne more zapoditi, zlasti, ker je dejala svojemu častilcu Berndtu Wolfrathu, da je dragoceni ameriški avtomobil njena last. (Nemški veleindustrijalec ji je šele povedal, da je Fredyjev auto dragocenega ameriškega tipa.) Morala se je torej radi Fredyjeve resistence oprostiti pri Berndu \Volfrathu in ni mogla z njim na Monte. To je bila prva gemka ura v njenem tednu sreče.
Ubijala si je glavo, kaj neki je tako prijelo šoferja Fredyja, da se je tako spremenil. Do sedaj je napravil vse, kar ji je le čital iz oči. In sedaj naenkrat to?
»Peljite se z vlakom!«
In kako je zraven zavijal oči, da bi se človek kar'ustrašil.
In s to bojaznijo je tudi zaspala.
Skrivnostne vezi morajo biti med človeškimi dušami, kajti ravno ob uri, ko je Loti zaspala, je zapustil tudi Fredy svojo damo, ker se je v njeni družbi strašno dolgočasil. Podal se je spat in je zaspal s sklepom, da si bo moža iz DUseldorfa ob priliki pošteno privoščil.
X.
Bernd \Volfrath se še vedno ni ganil od Loti. Loti se je zopet hudo sprla s Fredyjem, s šoferjem. Prepir se je končal s tem, da je Loti jezno vprašala:
»Kaj vas to zanima, s kom se jaz zabavam? Ali ste vi moj šofer ali pa...?«
Loti umolkne in malo zardi. Zakaj je zardela, tega ni vedela sama.
Prešlo je približno dvajset dni, Loti in šofer pa sta bila še vedno v Nizzi. Vršili so se izleti, lovi na golobe, plesne soareje. Loti je vedno spremljal veleindustrijalec iz Diisseldorfa. Loti je to počenjala iz kljubovalnosti: »Nalašč zato!« Zakaj nalašč, ni vedela. Kaj jo neki
briga šofer?
Nekega dne, bilo je ravno koncem tedna, so predložili Loti zelo visok hotelski račun za osem dni. Znašal je petkrat toliko, kot vsi dosedanji stroški. Loti je bila vsa iz sebe in si kar ni vedela pomagati. Natakarju je dejala le:
»Saj veste, da plačuje račune moj šofer-« »Šofer sedaj ni plačal,« odvrne natakal-»Bcm govorila takoj z njim.« Loti pozove \ IVedvja k sebi.
Ta pride navidezno ves v zadregi. Loti g® vpraša:
»Ali mi niste včeraj rekli da imava še dovolj denarja?«
»Imava?« odvrne šofer ves začuden.
Mislim seveda, da imam jaz še dovolj denarja? Zakaj niste plačali računa v hotelu?*
Fredy sklone glavo in zajeclja.
»Moram vam nekaj priznati, gospodična. Bil sem na Monte Carlu in sem zaigral denar.«
»Zaigrali ste moj denar?«
Šofer zopet sklone glavo in pravi:
»Da! Poneveril sem vaš denar in ga zaig^ Toda ne bojte se. Na Dunaju imam ded#^ in sem že telegrafiral ponjo. Zadostov**a da vam nadomesti vsoto.«	(
»In do takrat? Jaz odidem takoj domov • zakliče Loti.	,
»Tega ne moreva. Kajti na poti b> ‘ živeti od polente, ki nama b, ,o dal, dobiost ni ljudje. Najboljše je, da počakava tu dena -nakar plačam račun v hotelu ...« G'a ■' Naši cdnošaji z Rusijo.
(Dalje prihodnjič)
IE=C3=aC
* tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana,
nudi
naj finejši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa.
□ar- ZAHTEVAJTE PONUDBO I
Tehnično in fiigijeniCno najmoder-neje urejena Ris ar na v Jugoslaviji.
Pl.arna: Ljubljana. Dunnj.Ru cest« M- 1«. «- nod.tropje.
|pnilllinilliniil!ll!lill]lllll!i!illll!llllllllllllli!IH
=755	  BM	CDF.nJ*	S
I„GR0M
CARINSKO POSSEDRIŠKI IN ŠPEDICIJ SKI BURE AU
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41.
Naslov brzofavkam: ,OHOM“.	Telefon	Int. St- 45-4.
PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Rakek.
Obavlja v*e v io mlroko spadajoč« posle najhitreje in pod ku- 	lantniml pogoji.
1 Zastopniki družbe spalnih vo* S. O. N. za g g	ekspresne pošiljke.	§
ufliiuauiuniuwmum»iiwnwiUHBa
NajboljSI šivalni stroj in kolo
Je edino le
sa
m Sl
3 39 O r m 39
am dom, obrt ln Industrijo v vseh opremah.
Is to tam plstilnl stroj DUBIED
Faut a m«n|u bieiplačan.
Vstlotna garancija j
Dtlunlu u papraaUa.
Mika tani, ta« m abroba.
Josip Peteline
Llubliana
bRaa Fralaraaaa«« »»asaMba.
7 I S K A R N A
MERKUR
L J U B L) A N /i
SIMON GREGORČIČEVA UL
se priporoča
ta naročila o tiskarsko stroko spadajočih de!
MALI OGLAS*
Za vsako besedo se 50 par. Za debelo Oslu#1 pa Din 1.—.
Premog - čebi®
vVslfsvs l/II. -
Lesni
strokovnjaK
starejši, neoženjen, prvo-vrstna moč, z večletno prakso in prvovrstnim*
izpričevali, z znanjem slivenskega, nemškega, ji delno italijanskega
nsr™i»»iriji.
7;, „«jrale na »kladi** Ji pa v gozdove. Cenjene ponudbe na upravo lista pod značko »Vesten in marljiv strokovnjak«-
555^'
°®~
Iadajtftelj: Akta—	^	S.«*.	-	*	<•*—	■«—"	^	V*	’