Cena edne Številke dinar.	Poštnina v gotOvČini plačana.
LETO XXI. MARIJIN LIST št. 12. DEC. 8. 1925.
1
I |
I
I
H
i i
i i
-i §
i
i
i
i
Nevtepeno Poprijeta Devica Marija.
Pobožen mesečen list. Vrejiije ga z dovoljenjom cerkvene oblasti:
KLEKL JOŽEF, vp. pieb. v ČRENSOVCIH, Prekmurje.
Cena na leto doma 10 D, v Austrijo i na Vogrsko 20 D, v Ameriko 50 D.
Naročniki so deležni sada več jezernih sv. meš i dobijo k listi vsi brezplačno kalendar Srca Jezušovoga.
Dijaki s svojimi predstojniki v Martinišči.
Kak lejko pomagaš Martinišči?
Tak, či daš bar 10 Din. i to ešče pred Božičom.
Či si hižni oča, daj za vsakšo dOšo pri hiži 10 Din.
Či nemaš penez daj v živeži ali odaj živež pa daš peneze.
Či s kom od toga gučiš, pregovori ga naj tOdi on da.
Či namesto, ka bi v krčmi trošo, daš tisto v te namen.
Či nemaš dece, odloči v teštamenti ali ovak kelko ti je mogoče za siromaške dijake v Martinišči.
Či te mantra kakši beteg ali nesreča, odloči kaj dati za Martinišče kak zahvalo, či ti Bog da zdravje ali odvrne nesrečo.
Či si meo kakšo posebno srečo, n. pr. da si kaj herbao ali v loteriji zadeo, ali dosta zaslOžo ali drago kaj odao ali dosta pripovao, dosta meda dobo itd. pokaži se hvaležnoga z malim darom.
Či maš lagojo, nebogavno, razvOzdano deco pa jih želeš na dobro obrnoti, darflj Bogi kaj za Martinišče da zadobiš miloščo.
Či ščeš, ka bi tvoje dete šlo v samostan ali postalo dflhov-nik, redovnik, daj za Martinišče da te Bog posluhne.
Či te što vkrej od toga guči, razloži njemi, ka de razmo, ar što istinsko razmi, kak krvavo potrebno je Martinišče, nemre poleg svoje dGšnevesti biti proti. Kj dela proti Martinišči dela proti božoj voli i je ne vreden imena krščenik.
Pozdrav.Brezmadežnoj Devici.
Zdrava si Marija, milošče puna! Ti si svetejša kak vsi svetniki, veličastnejša kak neba, slavnejša kak kerubipi, Častitlivejša kak serafini i več hvale vredna kak vse stvari.
Bodi pozdravlena, golobica, ki prinašaš olkino vejico, oznanjaš rešitela iz duševnoga potopa i pristanišče sreče; ti, golobica, štere peroti so s srebrom oblečene, štere perje se bliskeče od zlata, štera se vsa svetiš v bliščobi najsvetejšega i najsvetlejšega DQha.
Bodi pozdravlena, ti Ifibeznivi i razumni raj boži, nasajeni od vsemogočne roke bože gnešnji den na vzhodi, ti, ki sladko dišečo cvetico rodiš za srečo vseh, šterim je od zahoda prišla dušo moreča bridkost.
Ti si raj, v šterom cvete spoznanje istine, drevo živlenja, od šteroga vsi, ki okušajo njegov sad, zadobijo večnost.
Bodi pozdravlena, na najsvetejšem zozidana, neomadeževana i Čista palača Boga, najvekšega krala, okinčana od ravno toga Boga i krala, ti, ki vse gostolubno sprejemaš i z dušnimi sladkostmi krepčaš.
Ti si tisto, z vsov lepotov ozalšano, ne od liidi napravleno počivališče dtišnoga ženina, v šterom počivališči je Reč, gda je zapelano človeštvo štela znova pripelati na pravo pot, s telom včinjena, naj vse tiste, ki so si zaslužili pregnanstvo, z Bogom pomiri.
Bodi pozdravlena, ti rodovitni i senčnati hrib, na šterom se je paslo Jagnje bože, gda je na sebe zelo naše grehe i slabosti, ti čOdoviti hrib, od šteroga se je ešče ne odtrgao kamen i ki si oltare bolvanov prevrgeo pa sam postao vogelni kamen !
Bodi pozdravlena, ti sveti tron boži, nebeški dar, hiža veličanstva, ti prekrasna lepota, zbrana kinčarica, ti spravni oltar vsega sveta, ti neba, ki nam oznanjaš čast božo.
Bodi pozdravlena, ti posoda, iz čistoga zlata napravlena, štera maš v sebi najvekšo sladkost naših dQš, Jezuša, našo mano.
O prečista, vse hvale i časti vredna devica! Ti, Bogi posvečeno darilo, vzvišeno ober vsega; ti neomadeževana dežela, neobdelana njiva, ti cvetoči vinski trs, ti šumeča hladna vretinal
Premišlavanje i vaja prve radosti Dev. Marije i sv. Jožefa rodi v našoj dQši vnogo sadov. Te sadovi so raznovrstnost, vno-gobrojnost i odlična lepota milošče jakosti. S tem, da vse naše prekdamo dvema najsvetejšima dušama, si ne sprosimo samo njune priprošnje za celo živlenje, nego njflno svetost nikak za svojo napravimo. Njeva sta postala našiva, ravno zato Jezuš


Pozdravlena, blagoslovlena Devica; mati, ki ne poznaš moža; skriti kinč nedužnosti, mili kras svetosti; vodi ti po svojih mogočnih i milih prošnjah pri Bogi, Stvarnikj vsega i pri svojem
Sini, rojenomi od tebe brezi___
oče, vodi duhovnike i pripelaj je v varno pristanišče! Obleči duhovnike v pravičnost pa jih okinčaj z miloščov odkritosrčne i trdne vere.
Daj vsem vernim vladarom, šteri so se ne zvisili zavolo svoje oblasti, nego so si zbrali tebe za svojo korono, svoj kinč i najtrdnejšo oporo državi, pomagaj jim, naj mirno pa srečno vladajo.
Podvrži nevedna lustva, štera sramotijo tebe i tvojega božega Sina. Potrdi pOdložna lDstva, naj po božoj zapovedi ostanejo pokorni.
Podeli, o Marija, jetnikom rešitev, tihincom prenočišče, tolaži vse zapuščene i žalostne.
Odreši ves svet, ka mo tak veseli obslužavali tvoje svetke v Jezuši l(ristuši, krali vsega stvarstva, v našem Bogi, šteromi naj bo Čast i slava s
presvetim Očom, ki je vretina Jaz sam brezmadežno spočetje« žMenja, tak tudi z večnim i z
Očom vladajočim svetim Dflhom, zdaj i na vekov veke. Amen.
__(Sv. Germanij).
Sad prve radosti v našoj duši
f
naših dobrih djanj nikdar ne bo gledao samih v njuvoj malo-vrednosti, nego združena z dobrimi djanji sv. Device i njenoga najčistejšega zaročnika, šterih prošenj ravno tak nemre zavrnoti, kak njeva nesta mogla zavrnoti, gda je svoje zemelsko živlenje napravo od njeva odvisno. Ta izročitev, či je srčna, je prišla na tak visiko stopnjo živlenjske svetosti, da se ognemo tfldi plamenom čistilnoga ognja i po smrti taki pridemo v krog sv. Družine v nebesaj. Mi smo postali s svojov zročitvijov kotrige sv. Drflžine na toj zemli, drflgo, kak njo ne ščemo tO, i zato tfldi po smrti nemremo meti drugoga stališa, kak ona. Sveta Treza lisjoška se je ponfldila Jezušeki za vrstnico pri špilanji v karmeličanskom kloštri. S takšimi čustvi se je zdržavala v krogi sv. Družine, častila je deviško i sv. Jožefa. Zato se je popunoma prekdala njima, da Jezušeka s svojov lflbeznostjov v nju-nom krogi takrekoč kratkočasila i je zadnjikrat v svojem mla-dom živlenji v ravno tom krogi zdehnola. Nasmehnola se je na podobo najčistejše Device, zročila se je njoj, naj vtrgne njeno dušno cvetko za Jezušeka. I včinola je. Sv. Družina je dobila z ednov cvetkov več, ar je v njenom krogi cvela na zemli. D. Marija i sv. Jožef tisto, ka je Jezušovo, k njemi pelata, to je njflna i naloga, njuna- blaženost. Tfldi nas bota pelala k Jezuši, či svo-joj zročitvi verni ostanemo, či vse z njima združeno včinimo i za Jezuša.
To je povprečni hasek naše pobožnosti. A glejmo ga tfldi v podrobnosti. Držimo njegove dišeče sadove od bliže pred svojo, dflšo! Ta izročitev nas navči na potolaženje Jezušovoga presve-j toga Srca. Lepšega i bolšega preprošenja nemremo podati naj-1 bolšemi Srci, kak či se trdimo za Matercerkev i či pc teh dveh najlflblenejših i najstarejših dflšaj, po njegovoj materi i hranitel-J skom oči nadalujemo njegovo odkflpitelsko delo. Jezušovo Srce preprositi najmre telko pomeni, kak zadostiti za bantflvanja, s šterimi je grešniki žalijo. Z rečjov nemremo zadostiti. Tfl sprej-( mejo samo gotova plačila i to so naša dobra dejanja, dobra dela. Za zbantflvanja nečistih čistost, za gizdost ponižnost, za nepotrpežljivost potrpežlivo trplenje da povračilo. Jakosti tolažijo Srce gospoda Jezuša. I jaz njemi najlepše ponudim, gda se njemi z jakostmi . delam prilflblerioga, ar njemi najy Iflbša mati i oča data prek moje darilo. V njflvih rokaj moj^j mala cvetka je ne moja, nego njflna, rastlina njflnoga ograda,r štero boži Sin z najvekšim veseljem njima da, njima, ne meni,J njima, svojoj materi pa hraniteli nezgovorne kinče. Moja priproš-1 nja je tak najlflbša Jezušovomi Srci i zato pridobi ?a mene naj-jI
vekšo obilnost milošče. Jaz najmre po tom, ka za Matercerkev molim s priprošnjov Jezušovoga Srca, ne iščem za poyekšanje bože dike i za rešenje duš indri milošče, kak ravno v najsvetejšem Srci. iščem jih po listom, šteriva mata oblast nad njim. D. Marija i sv. Jožef odpreta pred menov vse kinče toga Srca. ; Na te način pa se spuni nad menov tisto Gospodovo nad vse blaženo obečanje Marjeti Alakok: „da v talanji kinčov milošče ne ij določi niti mera, niti meje tistim, šteri je bodo iskali v njegovom Srci.'1 (Obečanja Jezušovoga sv. Srca). Naša zročitev nas napravi vredne na obečanje Jezušovoga presvetoga Srca, pridobi nam morje milošče, štero nema niti mere, niti meje. Što nebi meo potem vupanja za sv. živlenje začinjeno s križi i na plačilo za nje, na Gospodovo veselje, štero se taki odpre, gda življenje vgasne ?
i _
-1-
Krščanski navuk.
Druga boža zapoved. — Ne preklinjaj!
V novemberskom M. Listi ste čteli, kak grozna grehota je či što preklinja Boga ali njegove svete. Bog je človeka stvoro po svojoj podobi, zato je človik na zemli ober vsega stvorjenja. Či što kune nad rečmi ali stvarjov, ma greh, nego dosta vekši greh ma, či kune človeka, to podobo božo. Med ludmi smo pa znova ne vsi vednaki. Či n. pr. što kune dOhovnike ali nune, kune Bogi posvečene osebe, či dete kune stariša je hiiše kak či kune koga drugoga, ravnotak či stariš kune deco.
Bog je že v starom zakoni zapovedao, ka či što preklinja očo ali mater naj bo vmorjeni. Preveč žalostno je to po krščanskih hižah, či deca svoje stariše preklinjajo. Taksa deca naj ne pozabijo, ka s tem grozno žalijo svoje roditele i si nakaplejo srditost božo nad svojo glavo. Pri njih .se na stara leta spuni pregovor: S kakšov merov ti drugim s takšov drugi tebi!
Ka pa naj pravimo od tistih starišov, ki kunejo, preklinjajo svojo deco? Kelkokrat grmi po celoj hiži pa ešče deleč neokoli se čuje, kak stariš preklinja svoje dete. Nedužen črviček v zibeli joče, čemerna mati je preklinja, Vči se hoditi i plezi na vse kraje, ar nema pameti, prime posodo, jo prevrže i potere, matijali oča ali što drugi začne preklinjati nad detetom. Dete ide v šolo, bi rado kaj dobilo, prosi i s tem razčemeri mater, da je kune. To tak ide naprej celo živlenje pri ništernih hižah. Pa či bi deca s tem kaj bouša bila, bi človek li razmo zakaj stariš tak dela. Znamo pa, ka se zgodi ravno naopak. Bole kuneš svoje dete
bole je trdo. Njegovo srce okamene. Dokeč ČOje grozne reči, se tak vidi, ka je mehkejše, nego gda tisto grmenje mine, je pa telko bole podivjano i nepokorno. Takse dete ne lubi svojega stariša, ar zna, ka stariš ne dela dobro gda preklinja. Či pa dete stariša ne liibi te ga tiidi ne boga kak bi moglo. Zvfln toga je gvišno, ka do deca kesnej ravnotak preklinjala kakčfijejo stariše. Tej do le zdavna v grobi i njiiva deca do kunola. 1 to tak ide naprej. Što de davao odgovor pred Bogom ! Pohujšlivi stariš!
Či bi Bog vse včino deci, ka starišje groznoga, noroga nad njimi gučijo pa jim želejo, te bi že svet davno bio pokončani. Bog pa toga vsikdar ne dela nego čaka, ka bi starišje spoznali svoje nespametno ravnanje i se poboušali. Dostakrat pa je li Bog pokazao, kak je razžaljeni zavolo takšega preklinjanja. V sv. Pismi čtemo: „Materino preklinjanje deci hiže do tal podira." (Sir. 3. 11.)
Čiijtel V Cezareji v Kapadociji je živela mati, ki je mela 7 sinov i 3 hčeri. Najstarejši sin je ednok mater grozno zbio. Drflga deca so je ne branila. Ka včini nesrečna mati ? Prekune toga sina i vso drflgo svojo deco. Želela jim je naj nemerni i nesrečni blodijo po sveti v peldo drugoj bodikaj deci. Vsi so postali kak obsedeni. Oda je mati vidila, ka je s preklinjanjom včinila, se je obesila. Deca so zbežela po sveti. Eden sin je pri sv. Lovrenci v Raveni dobo zdravje. Drugi, po imeni Pavel, ki je sam to zgodbo spisao, je po priprošnji sv. Štefana s sestrov Pelagijov vred bio ozdravleni.
V pretečenom stoletji ie edna mati delala s svojov hčerjov poleg potoka. Deklica je nikaj ne dobro napravila. Zato se mati tak grozno rasrdi, da deklico prekune rekoč: „Da bi te strela vda-rila, voda zalijala i kolo raztrgalo!* Pa glejte, ka se zgodi. Včasi vdari strela v deklico, jo vrže v potok i jo je gnala naprej do mlina, gde jo je mlinsko kolo grozno raztrgalo i razmesarilo.
Leta 1860, dne 14. decembra, je na Horvaškom eden dečko, star 26 let, šou na breg po drva. Prle kak je odišeo, je svojo mater nikaj razžalo i mati vsa rasrdjena začne : „Bog daj, ka mi več nikdar nebi prišeo nazaj!" Dečko ide, naloži drva pa se poda proti domi. Med potjov se kola prevržejo, drva na njega i bio je mrtev.
K sv. Frančiški Saleškomi so ednok poslali jako razvuzda-noga mladenca, da bi ga spreobrno. Sv. škof ga nagučavle, naj vendar začne pametno živeti. Gda pa vidi mladencovo otrpnjenost, se začne jokati i pravi, ka de to trdokorno srce melo nesrečen konec. Oda je pa zvedo, ka ga je njegova lastna mati preklela,
je žalostno djao : „Oh to je pohujšanje ! Oda bo ta mati vidila izpolnitev svoje kletvi, bo zobstom obžalovala. O nesrečna mati nesrečnoga sina!"
Svetnikovo prorokflvanje se je vresničilo. Mladi človik je na-skori spadno v dvoboji. Mati je od žalosti mrla.
Eden nemški župnik pripovedavle sledečo zgodbo. Potuvao sam deleč po sveti. Oredoč nazaj domo sam se na ladji spoznao z ednim človekom, šteri je ravno s svojim detetom šou domo z bože poti. Dečkec se mi je vido jako črstev zato sam šteo z njim gučati. Oda oča to zapazi, mi pravi, ka je sinček nemi. Pitam očo, kak je diteti to prišlo. Nikaj časa mi nešče povedati pravoga. Na zadnje pa ovadi i pravi žalostno: „Težko mi je povedati, prečastiti, kak žalostno je to bilo." Moja žena se je proti voli svqje matere oženila z menov. To je njeno mater tak svadilo, ka je svojoj hčeri pravila: „Da bi ti vsa deca bila nema!" Sedmero dcce mam, črstvi kak ribe, liki vsi so nemi. To je moč proklestva.
Tudi zakonski med sebov radi' preklinjajo eden drflgoga i to skoro vsikdar pred decov. Či bi pri ništernih hižah telko molili kak preklinjajo, bi njuva hiža bila prava molilnica, tak je pa pekel, ar v pekli vsi preklinjajo. Što tem pogublenim zameri? Nego zameri pa Bog i pametni lfldje vsem tistim, šteri majo grdo navado, ka preklinjajo, kunejo, psfljejo. Naj ži ednok henja ta grehota v naših hižah! _
Dajte pa se vam bo dalo.
1.	$v. Tomaž Akvinski je poleg drugih jakosti meo tfldi to, ka je siromakom rad pomagao. Oča njemi je dovolo, ka je da-vao miloščino. Ednok je prišlo toliko siromakov k njemi, ka je skoro vse razdelo ka je mogeo. Oskrbnik se je zato prišeo tožit k verti, zakaj Tomaž telko vsega tala. Oča je sam šteo viditi, kak je. Ide i sreča Tomaža, ki nese milodare v šorci. Pravi njemi, naj pokaže, ka nese. Razgrne šorc i glej, lepe rože se si-plejo ž njega. Oča je vse razmo.
2.	Si>. Ivan miloščinar je ednok v spanji vido lepo devico. Ta stopi k njemi pa njemi pravi, ka je ona z nebes poslana i ka naj sklene ž njov prijatelstvo. Zajtra ide v cerkev pa najde siromaka, ki je bio skoro nagi, zato njemi da svoj zgornji gvant pa ide naprej. Pred cerkvov njemi pride naproti bogato oblečeni gospod« ki njemi siple v klobuk sto zlatnikov, rekoč, ka je ešče nikdar nikaj ne dao siromakom, ka ne bi dobo za to stoterno. — Te radodarni svetnik je ednok djao: „0, moj Bog! bom vido
što prle henja, ali ti, ki ml Vsikdar obilno deliš posvetno imetje, ali jaz, ki je delim drugim."
3.	Tomaž Vilanovski je že kak mali deČkec noso na njive žnjecom obed. Večkrat je pa z vekšega prle razdao med tiste siromake, ki so klasje pobirali pa je itak Bog vse tak blagoslovo, ka je žnjecom bilo zadosta.
4.	'SV. Pavla je vse med siromake razdelila, ka je mela više ešče cilo premoženje je delila. Niti prositi jo je ne trbelo, sama je iskala potrebne. Večkrat je pravila: „Najlepša dota, štero za-pflstim svojoj deci, je blagoslov boži, šteri njim pride po mojoj miloščini."
4. Miloščina je bolša kak šparanje. Eden tirolski duhovnik pripovedavle sledečo zgodbo; „Moj stric se je oženo pa začno s kupčijov; pri vsoj skrblivosti pa šparanji se je ne mogeo opo-moči. ,,Žena", pravi ednok mož, , či de tak šlo, te bomo šli po kodivanji, Moreva probati drugo formo. Začniva prav obilno miloščino davati." Tak sta resan včinola i zdaj njima vse dobro ido. Vej je Bog sam obliibo: »Što potrebnim davlje njemi ne sfali." (Preg. 28, 27.)
6. Driigoj eliti pomagati je svojoj hasniti. Živo je jako dober šoštarski majster. Pri svojem deli je bio srečen dokeč je ne prišla v njegovo hižo nesmilena smrt, štera . njemi je pobrala deco. Ostali so njemi samo trije. Ne dugo na to, pa ešče eden merje. Mož pravi ženi: ,,Pravičen Bog nas devle na probo. Ostali sta nama ešče samo dve deteti. Znaš, ka mi je prišlo na misel ? Dajva berbijo toga pokoj noga deteta v dober namen, i tak de Bog skrbo za najino deco." Resan sta dala za zavod, v šterom so se vzgajali dijaki pa njima je Bog poplačao z * elkov srečov.
Kak lepi navuk nam dajo te zgodbe ! Vse ka mamo je od Boga. Ciravno si kaj sami pridelamo je itak Bog tisti, šteri je dao zemli moč, naj rodi. Zato pa Bog šče, ka mi te dobrote dobro ponOcamo. Najlepše pa tisto poniicamo, ka damo v dobre cile. Pred nami stoji velko delo. To je „Martinišče", zavod, v Šterom do se vzgajali v krščanskom dQhi naši dijaki. Či ščemo, ka nam Bog da svoj blagoslov pri vsem, podpirajmo kak najbole moremo naše Martinišče. što s penezi, što z živežom, što v drugo formo, nego vsaki je dužen kaj. Oda vsakša hiža na dušo da 10 Din., te lejko začnemo zidati. Zidati pa moremo na sprotoletje zato pa vsi na delo. Bog to šče.
Tužna Kitajska. Kitajska ma više kak 400 milijonov prebivalcov. To je skoro pokv ca vseh poganov na sveti. Či bi se vsakše leto spreo-brnolo 100 jezero teh kitajskih poganov, bi trbelo 40 jezero let, dokeč bi se vsi sprecbrncli, to je, da bi postali krščeniki.
Sovražniki Cerkve. Kak je že od začetka sv. Cerkev rnela nasprotnike, tak je ma 21 dnes. Edne države pa ešče posebno majo takše vo-ditele, šterm je to najvekša skrb, kak bi mogli našoj sv. Cerkvi odvzeti pravice, štere so njoi dane od Boga samega. V zadnjem časi je najhd*e na Ceškom. Tiidi v Franciji, v Avstriji pa na Pruskom je ne vse v redi. Pri nas tiidi vsefele f6rmo probajo, najbole pa s tem, ka bi iz šole odpravili včenje katekizmuša. Dobro znajo računati I Pravijo, Če do dec < brezi \ere te so naJa, dokeč do pa hrdili v cerkev pa molili Boga, je naš trtid zaman.
Kratek testament. Leta 1867. je mro v Ribnici župnik Ignac Hoiz-apf-1 Bo je goreči dušni pasfer. V svoj teštament je zapisao samo to: „DfišO B g< — telo zemli. Vse ka mam naj se poniica za zidanje zavoda za glfih neme." — Te zavod je zdaj v Ljubljani pa je prava sreča za našo domovino.
V katoličansko cerkev je prcstopo pravoslavni rus g. Aleksander Willervaldt.
Orli na Češkem. Češko ministerstvo je na prošnjo ministra za zdravje dovolilo 800.000 čepkih kron za češke Orle. Što ešče ne ve ka je „Orel" tam pa tiidi pri nas, njemi povemo. Orel je ime drfištva v šterom sO mladi Ifidje, da se izobražujejo pa telovadijo, z drtigimi rečmi, da se duševno pa telovno vzgajajo. Vse to se vrM na čistoj verskoj podlagi, ne kak delajo »Sokoli" Štero je tfldi edno takše društvo, liki te velki razloček je, ka je tO društvo brezversko i jako sovražno proti katoličanskoj Cerkvi. To smo samo zato zapisali, ka de vsaki znao kak je.
Sest salezijanskih novomešnikov v Jugoslaviji. V Turinl na talijanskom majo salezijanci veliko mednarodno semenišče, kde opravlajo svoje bogoslovne študije salezijanci iz vseh krajov sveta: z Angležke, Francuske, španjolske. Italije, Nemčije, Jugoslavije, Vogrske, Polske, Belgije iz ctle Amerike, Azije i tako dalje. Letos je bilo posvečenih 34 novomešnikov, med temi 6 z Jugoslavije.
Lurd je i ostane/najvekša mednarodna biža pot. Samo meseca junija t. 1. je prišlo k lurški Mariji 60000 remarov i to iz vseh krajov sveta, tiidi z Indije i amerikansk'h držav,
Fantič moj!*)
Poslušaj, ka ti bom povedao! Ka pa?
Ali si že čCo kaj od ednoga fanta, šteromi je bilo ime Heraklj ? Čiidnfj ime jeli bar! Pa je to ne bio prekmurec ali štajarec pa tudi ne kranjec, i že davno živo tam v deveto j deželi. Ti si bio šče te za devet-najstov gorov.
Ednok je šo te fant po poti — sam je neznao kama. Naednok njemi prideta proti dve ženski. Edna je bila preprosto oblečena, p3 vseedno čisto i lepo, na njenom obrazi se je vidla resnoba i plemenitost. Druga je pa bila po obrazi i obleki gizdava i štimasta. Ar sta vidle da fant neve na štero stran bi se obrno, se njemi približata i vsakša ga zove na svojo stran. Gizdavka njemi kaže na svojoj poti same dobrote, obe^e njemi veselice i medene povitice. „Jaz dovolim svojim prijatelom, pravi, vsakšo prostost i radost."
Fanti, se razm', so se sline cedili i skomine delale po veselicjh i poticah, po radosti i sladkosti, štere njemi je obetala priiiznjenka »Stoj fantič, stoj! Nikak nel" pravi druga ženska. To ne bo sreča za tebe. Hodi za menov. Jaz ti bodem povedala istino. Lagala bi ti i te norite, če bi ti obečavala same sladkosti i prijetnosti na poti živlenja. Vse ka je na sveti zaistino dobroga 1 lepoga se žmetao i z velkim trtidom samo pridobi. Pa teh trUdov se nesmeš strašiti. Bodi junak! Po kratkom trudi te čaka veselje i sreča, štere ne minejo istinska sreča i radost. Če si pa razviizdani, te čaka po kratkoj norosti dugo požaifivanje, sramota, kaštiga, pokora ...
Ka praviš na to, moj dragi ? ... Se ti ne vidi da si tttdi ti nikelko podoben tomi Herakleji ?
Mogoče da tiidi ti stojiš na kržopotji. Edna pot pela na prava, druga na levo — i ti premišlavleš kama bi se obrno , . .
Si šče mladi. Znabiti si šče komaj šolo končao. Dete pa vseedno si ne več. Čtitiš, da si že malo fanta, nema te več vsakši pravice za viiha potegnoti. Znabiti pa da si že vekši i starejši i zato šče bole fant. Zavedaš se, da maš svojo volo, da lehko zbereš ka ščeš i se obrneš kama ščeš.
Ka si tedaj zbereš ? Kama se obrneš ? Na desno ali na levo ? Na pravo ali na nepravo? . . .
Pozavajo te z rečjov i z peldov slabi fantje: Z nami hodi z nami bodi! Pri nas je veselje!
Vidiš je: Zvlinaj cerkve stojijo, grdo gučijo, kunejo, v krčme hodijo, pijejo, v noči po vesi hodijo, okoli hižnih voglov hodijo . . . Vse to vidiš i čiiješ — i tebe kelko telko vleče, da bi z njimi držo . . . Znabiti pa da si že med njimi . . . Znabiti ka tildi kuneš i grdo gučiš. Z^kaj ? Doma so te to ne včili, v šoli tiidi ne. Kak pa je te to da to vseedno dobro znaš? Zato ar druge čiije?, pa misliš da moreš šče ti malo poleg dati, če ne, pa si ne fant . . . AH je ne tak istina? Znabiti, ka si tiidi ti že med sv. mešov viinej pred cerkvijov stao. Zakaj pa to ? Ali je zunaj bole sladko kak noter ? Ka bi! Čisto* nika ne 1 Zakaj pa potem ? Samo zato ar tiidi dtiigi. Če bi drugi ne, bi tfidl ti ne. To Čisto zagotovo. — Vidiš vidiš kak se te slabo prijemle, — vs'gdar bole, vsigdar bole, vsigdar bole . . . Slabo se tak rado primle kak smola! Vidiš tak post3nejo pomali, pa vseedno hitro, grešniki nesrečniki. Najprvo malo, potem malo več, nazadnje je pa fant razvllzdanec in zgiibleni . . .
*) Po knigici »Fantič le gor stani!"
Zovejo je, vlečejo te — ali se njim bodeš pflsto? . . .
Na drflgom kraji te pa zovejo drflgi. Doma te včijo, v šoli so te včili. v cerkvi te včijo i pravijo: Nas posltlšaj, nas b^gaj, tak živi, kak te mi včimo, pa bo dobro za tebe I
Koga boš posliišo ? Komi boš vereao ? Komi dao prav ?
Vidiš fantič, ti ešče ne veš zato ti jaz povem : Za tebe se vlečeta cerkev i svet, nebesa i pekeo, Bog i htldi duh. Oba tč ščeta meti. Vsakši te zove, te lovi za roko, ti guči na srce, v sepeče v \flho. I ti stojiš na sredi, — se gibleš i nagibleš zdaj na to zdaj na drtlgo stran.
Ali te bo dobo šatan ? Jezik si maže z medom, škrample si brusi, mrežo plete. O, Šatan le ne nori I Za stare čonte njemi jo privoščiš?
Kama se teda odloČiš? . . .
Zakaj šče premišlavaš?
Ka praviš na vse to ?
Znabiti bi rad vsakšemi malo po voli napravo ? Vej si pa že gotovo čilo od takših, šteri so edno svečo prižgali Bogi, drtlgo pa hiidomi dtlhi. Bi ti tfldi rad med temi bio ? . . .
Znam, ka misliš, čeravnč z rečmi ne poveš. Vej bi pa že rad krščanski živo, si misliš, vej sem pa krščenik, nego, nego . . . Mladi sem ešče, i sem rad veseli, vej bom pa ešče Bogi tudi lehko služo in B ga molo. Vej bom ešče dugo živo. Zdaj pa morem biti veselil Zakaj bi pa mogeo glavo postrani držati i se držati kak kakši lipov bog? I prost že-lem biti, prost kak ftiček v logi to je prijetno. Delam, ka ščem, hodim, gde ščem, gučim ka ščem. Pa se morem tfldi malo postaviti, zakaj sem pa fant? Ka pa je zato, če malo zajufčem i zapojem, če idem malo z fanti po vesi i v krčmo i malo bole globoko v kupic j poglednem ? Zakaj bi pa ne smeli bi»i veseli, dokeč smo mladi ? Vej pravi tista pesem : Kaj nam pa morejo, morejo, morejo, — či smo vesel 1 . . .
Aha I Vej sem si pa jaz mislo! TI bi rad bio dober, — pa te vse-edno nikaj nazaj drži. Ravno preveč pobožen neščeš biti, to je gotovo. To je bole za ženske. Tak »b&le edno srednjo reč." Malo živlenja bi si rad privoščo. Malo bi rad bio z Bogom, hiidiči se pa tiidi nebi rad zamero.
Pa to nede, moj prijate), nede bar dugo ne. Dvema gospodoma se nemre sliižiti je nidri napisano. Na sredi se nemre dugo neodločen stati. Moreš se odločiti. Med dietna "g ispodoma moreš zbirati. Tretjega nega. Povem ti fantič, i dobro si zapomli: Če ne bol boli, bol iatanov ! Dale.
OPOMBA. Najlepša k n i g a. To je sv. Pismo. Malo hiž je v našem kraji, gde bi meli sv. Pismo. To je pa jako žalostno, ar či nosimo ime krščenik, ka pomeni, ka smo Kristušovi, moremo poznati njegovo živlenje i navuke. Ravno to najdemo v sv. Pismi, novoga zakona. Drgo smo je ne meli v lepom slovenskom jeziki a zdaj mamo. Za nas Prekmurce jo dajo gospodje v Ljubljani po jako fal ceni. Dobi se pa v Martinišči v Murskoj Soboti. Tii se dobijo tudi druge vsefele molitvene knige pa dobro čtenje.
VSEBINA:
Pozdrav Brezmadežno] ...	...	—	—	- ...	.	...	1
Sad prve radosti v našoj diiš	...	...	...	—	— - —'	2
Krščanski navuk ... ...	...	...	—	—	...	—	4
Dajte pa se vam bo dalo ...	...	...	...	—	...	—	(i
Glasi iz doma i sveta ...	...	...	...	—	' ...	—	8
Fantič moj I ... ...	..	...	...	...	—	9