92. številka. Trst, v ponedeljek 3. aprila 1905. Tečaj XXX. Br Izhaja vsaki dan. Tudi ob nedeljah in praznikih oh 5. uri. ob poaedeljkib C uri ijutraj P^snirK >te\ilke »eprodajajo po 3 novč. ~tot -k . v mnoinh 'obakarnah v Trstu in okolici. Ljubljani, Gciic. Celji Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji. St. Petru. Se"? i Nabrfžini. Noverame tu itd. Orlate in naroelM« sprejema uprava li^ta -Edinostulit-a »;i>rtrio l.alatti št. 1*». — Vredne ure s« od i. in>p. do h. z*efer. — Cene oglasom 16 »t. na vrsto petk; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi. TELEFON štev. 1157. ^ Cdinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! Naročnina znaša za vse leto K. pol leta 12 K. 3 meeeee fi K. — Na naročbe brez doposlane naročnina 9e uprava ne ozira. Vsi dopisi mi se pošiljajo na uredništvo lista. Nefratikovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošilja.i na upravo lista. UREDNIŠTVO: ul. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik kon orcij lista ..Edinost". — Natisniia tiskarna konsorcija lista ,.Edinost" v Trstu, tlita Giorgio Galatti št. 18. Poštno-hranilnični račun št. 841.652. Vojna na skrajnem Vztoku. (Brzojavne vesti). Iz Gum-uIIii*. PETROGRAD 2. „Biršev. Vedomosti" so prejele dn<- 31. marca iz Gunčulina nastopno poročilo : Kna vztočna japonska objemalna kolona se nahaja že blizo Ki-rina. Usoda petega ruskega polka strelcev je se neznana. Povrni vsi se zdravniki so naleteli v Mukdenu na vjetega poveljnika 100. polka 16. voja. Rusko-kitajska banka izjavlja, da je nje inukdenska podružnica na svojem umikanju, od poldruzega milijona rubljev in 600 pudov srebra, izgubila 100.000 rubljev in 73 pudov srebra. Trans[>ort je prišel v ogenj, toda bil je pozneje večinoma rešen. iz Gunčulina jx>ročajo nadalje, da-se je bati v Mandžuriji protievropskega gi-t tanja, ^e PETROGRAD 2. (Petrogr. brz. agent.) Dne 29- marca je japonska patrulja na desnem krilu napadla neki ruski oddelek. Oddelek ruskega konj en i št va od oddelka generala Miščenka je pobil sovražnike ter vjel 7 Japoncev. •Japonska poviša svoje carine. LONDON 2. Glasom nekega poročila iz Ne\v-Yorka so prejeli trgovci, ki trgujejo z Japonsko, migljej, naj svoje od-jiošiljatve povspešijo, ker zviša Japonska svoje carine še pred mesecem junijem. Uusko Iroilovje. PERIM 2. Sinoči ob solnčnem zahodu je plulo tod mimo v smeri proti Džibuti pet ruskih vojnih ladij in remorker. Sledili so trije parni ki. Preiskava, radi vzrokov vojne BEROLIN 2 Iz Petrograda poroča dopisnik „Berliner Tageblatta* : V viših vladnih krogih se govori, da se baje, neodvisno od ministerstva za unanje stvari, na katero pada radi nemarnosti glavna krivda radi nesrečne vojne, točno preišče vsa predigra, ki je dovedla do vojne in ki bo najbrž za vselej kompromitirala celo vrsto viših uradnikov, za to pa, kakor se zdi, bitstveno pomiri javno mnenje, ki vedno siineje zahteva vso resnico o skrivnostnih diplomatičnih pogajanjih z Japonsko Ako se to uresniči, tedaj bo poleg ruske diplomacije najbolj zadet Aleksejev, nasproti kateremu je car v zadnji čas popolno premenil svoje vedenje. delavnic, da se jim zniža delavni čas ter poviša plačo. TIFLIS 2. V Kutaisu so oborožene osebe napadle predstojnika železniške postaje ter mu vzele nad 6000 rubljev. Atentat z bombo v Lodzu. VARŠAVA 2. Veliko razburjenje je v Lodzu provzrocil atentat z bombo, ki je bil včeraj popoludne izvršen proti komisarju druzega policijskega okrožja, imenom Szabolouiczu. Isti je zadobil rane, ki so najbrž smrtne. Kakor je posneti iz zadnjih poročil iz Lodza, je bil ta atentat izvršen na isti način, kakor oni proti baronu Nolkenu v Varšavi. Komisar Szabolovicz je prejel ob eni uri popoludne telefonični ukaz. naj takoj pride na glavni policijski urad. Podal se je takoj tja peš ter ukazal enemu redarju, naj mu sledi. Ko je komisar korakal po Konstanti-novski ulici, je neki siromašno oblečen mož, ki je imel na rokah košaro, stal na j oglu Zavadzke ulice. Ko seje komisar Szabolovicz približal možu, je vrgel isti ravno pred Szaboloviczem bombo. Bomba i je s strašno silo eksplodirala. Szabolovicz je bil težko ranjen. Obe nogi sta bili zdrobljeni in v prsi je zadobil globoko rano. Zdravniki menijo, da je izključeno, da bi še ozdravil. Pok eksplozije je bilo slišati na veliko daljavo. Razletela se bomba je napravila v zemljo luknjo, ki je bila pol metra globoka ter je merila v obsegu štiri metre. Vse šipe na oknih sosednih hiš so bile razbite. Takoj po eksploziji je prijel redar, ki je šel za Szaboloviczem, moža, ki je vrgel bombo ter ga je s svojo sabljo dvakrat udaril po glavi. Sodi se, da mož umre na dobljenih ranah. Kdo je ta mož, se ni za-moglo še konstatirati, star je približno 40 let. V njegovem žepu so našli nabit star revolver in patrone. Atentat proti Szabo-louiczu ni prišel nepričakovano. Socijalisti so ga sovražili ker je za časa nemirov v Lodzu meseca decembra ustrelil nekega njihovega sodruga. - a- =—----- Ogrska kriza. BUDIMPEŠTA 2. Cesar je danes vsprejel v avdijenci državnega vojnega ministra Pitreicha, ki je imel dvakrat razgovor z ministrom Luckaksem, ki je bil tudi vsprejet od cesarja v avdijenci. Nezgoda na železnici LEGNICA (Šlezija) 2. Danes zjutraj je na kolodvoru trčila lokomotiva v tovorni vlak, ki je vozil tudi tri vagone izseljencev. En sprevodnik ie bil ubit, štiri osebe so bile težko, kakih 30 pa laho ranjenih. Dr. Vladan Georgjevič v Belemgradu. BEL1GRAD 2. Povrnil se je semkaj bivši ministerski predsednik dr. Vladan Georgjevič. Vsi listi se bavijo z njegovo povrnitvijo. Takoj po svojem prihodu se je dr. Georgjevič odpeljal v kraljevo palačo, kjer je upisal svoje ime. Včeraj je obiskal ministerskega predsednika Pasiča. Listi menijo, da utegne Georgjevič igrati še važno vlogo v političnem življenju srbskem. Italijanska zbornica se snide zopet jutri, da vsprejme program novega ministerstva Fortis Tittoni. Izjave, ki jih poda ministerski predsednik Fortis utegnejo biti enake onim ki, jih je isti nedavno podal kakor poslanec v zbornici, ko je padla odločitev glede notranje in zunanje politike Giolittijeve. Do kakega političnega glasovanja ne pride baje v zbornici. V vsakem slučaju zamore Fortis računati na močno večino. > • < DOGODKI V RUSIJI. PETROGRAD 2. V mnogih mestih Rusije zahtevajo uslužbenci magazinov in PODLISTEK. i<* Brzojavne vesti. Cesar Viljem na potovanju GIBRALTAR 2. Dineja, ki ga je guverner priredil na čast nemškemu cesarju, se je vdeležilo 40 oseb. Guverner je napil kralju Edvardu in nemškemu cesarju. Gibraltar 2. sinoči ob 5. in pol uri je cesar Viljem na parniku ,,Hamburg", katerega je spremljal križar ,,Friderik Kari odpotoval v Port Mahon. Tukaj usidrane angležke ladije ter obrežne baterije so oddale pozdravne strele. Za nameščanje slovenščine zmožnih uradnikov na e. kr. solnem uradu v Trstu. Poslanec S p i n č i č in tovariši so stavili v seji zbornice poslancev dne 21. marca to-le interpelacijo na finančnega ministra: Glasom neke notice v listu »Edinost«, izhajajočem v Trstu, od dne 16. marca t. 1 , so na c. k. solnem uradu v Trstu nameščeni uradniki in pisarji, ki niso zmožni slovenskega jezika. Xa istem uradu se tudi ne rabijo slovenske tiskovine. Ker se proti temu oglašajo pritožbe, in bi bilo prav in pravično, da c. k. urad, ki ima največ posla s slovenskimi strankami, občuje tudi z istimi ustmeno in pismeno v njih jeziku, si dovoljujejo podpisani staviti do njeg. ekscelence gospoda finančnega ministra vprašanje : Je - li vaša ekscelenca voljna ukreniti potrebno, da se na c. k. solnem uradu v Trstu namestijo taki uradniki in drugi uslužbenci, ki poznajo slovenski jezik in ga bodo tudi hoteli rabiti in da bo isti urad preskrbljen tudi s slovenskimi tiskovinami za rabo ?! > • < Prokletstvo. &god:Tio*Ki r man Avgnata Šenoe — Nadalje va. in dovriil I. E. Tomič. .. vel M. C —5. — Ali sinko, je nadaljeval škof, svet veruje prej kleveti, nego pa resnici, a veroval bo Sišmanu bolj sedaj, ko si je sdo-ina položil kraljevsko krono na glavo. Kronan dviga veliko vojsko na jug", beneške ladije plavajo po sinjem morju, ter niso dopustile, da odvedem Marijo v Nea-pelj. Mreža se spleta okoio nas. Ali ne klonite, bratje! Silni smo po Številu, moćna nam je desnica, svetlo orožje, in da nam ne zar;a\i mer, donesel sem iz Neapelja tovor zlata. A nad vse nas vsplamtujeta Bog in resnica. Na noge ! C im sine zora, mora vsaki v svoj kraj. Skot je izgovoril, ali ni »e mu odzval vesel vsklik. Vsaka prsa, kakor da je st-skala neka tajna tesnoba. - Vidiš, brate, kako molče, mu je rekel prior potiho. Niso plašljivci, te roke . * t so osvojile grič in Medvedgrad. Cemu nam bo zlato, ko nimamo kralja ? Narod ga želi videti, a preko morja ne vidi nikdo. — Tvoja kri te je zanesla, Ivane, je št pnil Pavel srdito, ti m;sliš da se bo kolo sveta obračalo po tvoji hitri naravi. — Prior govori prav, brate, je nagnil ban Ivaniš glavo med nju. S tem: Neapeljci ne pridemo na kraj. Samo v nepriliko so nam. Jaz hočem, da se plevel izruje s ko-reniko. ** — Ivaniš. v tebi govori bolj sablja, nego li glava. — Srce, srce govor , je popravil Ivaniš brata si Škofa, jaz sem sit spletkarije. Plemstvo se je zbralo v male gruče, p čelo po tiho umovati, premišjati prebirati. Šumelo je po vsej dvorani, tu pa tam je padla kaka ostreja beseda. Videlo se je na teh obrazih, da zborovalcem omahuje duša, da bi ti ljudje raje imeli pred seboj Drobne politične vesti. Češki deželni zbor. „Narodni Listy" pišejo, da, ako se Nemci ne odločijo brezpogojno, ne da bi obstrujirali sodelovati v zasedanju češkega deželnega zbora, da hočejo Cehi na vsak način preprečiti delovanje zbornice na Dunaju. krjlja, nego li škrinjo neapeljskega zlata. Ali v tem je stopil v krog, Stjepko, knez krški ter povzdignil glavo. Vse je obmolknilo a on je začel močnim, krepkim glasom : — Dajte gospoda, tudi meni besedo v tem zboru, da vam povem, kaj mi pra\ i moja pamet. Da sem trti in čist, to veste vsi, ker sem se radi našega posla spri z rojstnim si bratom Ivanom. Vidim, nekaj vas je zbegalo in je tudi mene. Kralja nimamo pred seboj. Zlo je to ko ga ljudstvo ne vidi na svoje oči, ne čuje na svoja ušesa, in je kraljevo ime samo odmev iz daljave. Ni li resnica, da* smo zbegani zato ? — Da, da, resnica je, je klicalo plemstvo. — Sedaj, je nadaljeval Stjepko, jaz pravim, kar je reke 1 tudi škof, da mora vsakdo v ^voj kraj, da se moremo braniti na vse straneh ali ne smemo se raziti kakor ovce. Treba da se zjed nimo v čim. Bog zna, da li Ladislav pride. Hiša mu i gori nad glavo. Bog ve, da - li se plamen Domače vesti. t Josipa Turk-a ni več med živimi! Kedo v Trstu in njega okolici ni poznal vrlega narodnjaka Josipa Turka posestnika iz Skorklje ? Mož, o katerem, pišemo te vrstice v slovo — za vedno, bil je preprost sin našega naroda, toda pov-spel po bistrosti svojega duha se je bil do precejšnje omike, tako, da je za dobo mnogih let opravljal častno službo odbornika našega političnega društva „Edinost.". V letih, ko so bile vrste narodnih mož v Trstu le redke, je pokojnik pristopil „Delavskemu podpornemu društvu" kakor ustanovnik. Pevskemu društvu „Kolo" je bil pokojnik podporen člen od ustanovitve do zadnjega dihljeja. Bil je člen tudi raznih dru Jh narodnih društev. Bil je zelo veren ali zelo toleranten mož in pravičen v svoji sodbi na vse strani Ni šte:!il n. pr. z rezko grajo tudi na adreso njih, ki jim je bil sicer som šljenik. Ž njim si mogel lepo in stvarno razpravljati toliko o verskih kolikor tudi o političnih vprašanjih. Bil je blaga duša skozi in skozi. Kakor mu je bilo srce polno ljubezni do svojega naroda, tako je bila vsikdar odprta njegova dobrotna roka, kjer in kadar je trebalo z dejanji kazati to ljubezen. Tako isto je bil poln usmiljenja do vsacega reveža in pomagal je, če je le mogel, vsakomur, ki je v svoji stiski iskal utehe pri njem. Bil je — mož, tip slovenskega poštenja. Med tržaškimi Slovenci vseh slojev mu je zagotovljen trajen spomin. Pogreb bo, kakor objavljeno 11a drugem mestu, v torek dne"4. t. m. ob 4. uri popoludne. Žalujoči družini izrekamo tem potom naše najiskrenejše so/.alje. Tebi, Josip, pa tisočero hvalo za vse, kar si dobrega storil našemu revnemu narodu ! Na svidenje — nad zvezdami! Koncert Ondriček. Dočim prepuščamo muzikalični referat našemu referentu, hočemo danes le nekoliko spopolniti včerajšnje poročilo o vnanjem vspehu : Zunanji efekt se je postavil vredno na stran onemu, ki ga je dosegla „Glasbena Matica«. Med občinstvom, ki je polnilo pogasi, pak vprašnjem, da - li bo mladič drezal v drug veči požar med tem ko nam gori lastni dom. Tu stojimo sedaj kakor na žerjavici, od povsodi spušča Sišman čete na nas. V Sriemu pleni Gorjanski, od morja grozi moj brat Ivan, Sišman prihaja sam Vrhu tega preže Blučcani, dalmatinska mesta pa si prisvaja Tvrdko. — Resnica ! Resnica ! — Vprašujem, kaj hoče Tvrdko ? — Dobro hoče ! je skočil prior vranski Jaz sem zanj. Pav govori Stjepko. — Resnica ! Resnica ! so začeli kričati Dalmatinci. — Nikoli ! se je uprl Lancelot, tajen krivoverec je. — Ah! je zakričal prior, pordečivši od jeze, vidiž - li ta kriz na mojih prsah. Bi - li smel braniti jaz krivoverca ? — Kdo govori sedaj o veri, je planil ban Ivaniš, sedaj gre za krono, za državo. Meč govori sedaj, ne škofovska palica. Ce bo potrebno, zabltsne moja sablja tudi zanj. (Pride še.) dvoran«>, je vladalo nenavadno, praznično podivjanega moža, ki je pa bil tak, da ga vzneseno razpoloženje, ki je doseglo svoj niso mogli ukrotiti. Pozneje sta prišla še višek, ko je bil slavnemu umetniku po dva redarja, a niti petim ni bilo možno Dvorakovem koncertu podelen lep lovor- odvesti aretiranca. Telefonirali so po Tre-venec — Omenili smo že, da so z mojstrom vesa. ćegnr uslužbencem se je posrečlilo delili čast večera vojaški kapelnik T e p 1 v zvezati pijancu roke. Potem so ga v kočiji pijanist Josip F a mera in pevka Hri- odpeljali na redarstveni urad. stofurovna (, r u 1» i š i ć, kateri je bil Promet tujcev v Zagrebu. V prvih izročena veiika prekrasna košarica iz cvetja, treh mesecih tega leta je prišlo v Zagreb Po sklepni točki (polonaise od Lauba \ ter se n'stanilo v raznih hotelih ^173 je do-glo navdušenje, toliko navdušenje, ptujcev, za 1 ji 4 manj nego v istem času da ni ir.ojster ni mogel drugače, nego da minolega leta. Ptujcev je bilo največ z je dodal Bachovo skladbo „Aire~, a na Hrvatske, namreč 2175. viharne neprestane klice se svojo taran- V Opatijo je prišlo od 1. septembra telo in končno — „Kde dom je moj?" 1904 do >9. marca 1905 — 13551 oseb. itrran na eno struno, takim izrazom, kakor Od 2,5. marca 1905 do vštetega 29. marca da je hotel vliti gosliin vso svojo slo van- 1905 je prirastlo 857 oseb. Dne 29. marca sko dušo. In kar je čutil on, je prešlo z 1905 je bil° navzočih 3406 oseb. mogočno silo v srca občinstva, v katerem navk - n prekipelo uprav v deliry. Loterijske Številke izžrebane dne Mojster je bil na teh navdušenih in 1. aprila: bratskih ovacijah vidno ganjen ter je po Trsi koncertu ponovno dajal izraza svojemu Line zadovoljstvu na nepričakovanem"vsprejemu * ,1 str .ni trža-kih Slovanov. IL pogovora ™""" /njim Nmo dobili utis, da imamo nade, da se bomo še kedaj naslajali na njegovi božanstveni umetnosti. Sinoćnji koncert pevskega društva 11 28 82 68 8 I 80 Razne vesti. Sredstvo proti tuberkulozi. Rima javljajo, da je profesor Josip Levi v Mi- ,.Kolo" se je vršil /alibog ob nepričako- ,anu sporočji italijanskemu kralju, da je vano pičli u ieležbi občinstva — dobro na odkril novo spccificno sredstvo, s kater m polnjena je bila le galerija — katere si z se zamore zdraviti tuberkuloza na lahki ozirom na naše razmere nikakor ne more- na£jn mo tolmačiti. Dasiravno je t..rej materi- Zastrupljenje krvi s peresom. V Trza- jalni vspeh daleč zaostajal za nadami, ka- ko]czi na Ogrskem je teh dni premožna tere je smelo gojiti pevsko društvo, ki je kmetica praia obleko svojega sinčka, ki tako čilo in delavno, kakor rKolo^, vendar pohaja iolo ter se jc na tem delu zbodla že danes lahko rečemo, da je bil vspeh z v roko z rjastim peresom, kije bilo v žepu glasbenega stališča prav dostojen hlać v začetku se žena ni mnogo menila ter prepuščamo podrobnejo oceno v tem za malo rano> a kmalo jCJ- jc začcIa roka »»žiru našemu muzikalnemu referentu, ki otekatif kar jej je provzročilo grozne bo- svoje poročilo poda v bližnjih dneh. lečine. Poklicali so zdravnika, ki pa ni Na carin«kem uradu, ki je nameščen zamogei več pomagati. Nastopilo je zastru- na izhodu iz kolodvora južne železnice, je pljenje krvij vsied^ česar je še le 40-letna neki uradnik, ki ni zmožen slovenskega 2enu mati 6 otrokj umrla. ! kemiki so dokazali, da ima v sebi voda Adrijanskt ga morja mnogo zlata. Trgovska bilanca monarhije je v mi- nolem mesecu februariju zopet nazadovala. L'voz je iznašal 172 milijonov kron. za 1.7 mil kron manj nego v februariju 1904. a izvoz 143 milij. kron nasproti 159 s mil. meseca febr. minolega leta. Po tem se pokazuje pasivni saldo od 29 mil. kron nasproti saldo od ij;-g mil. minolega leta. Xajvažneji vzrok temu nazadovanju je lanska slaba letina in vsled iste umanjeni izvoz žita. Nagrobni spomenik papeža Leva XIII. Iz Rima poročajo, da jc prof. Tadolini že dovršil model za spomenik pok. papeža Leva XIII. Kip papežev bo visok 5 metre a ves spomenik pa devet metrov Ta spomenik so ukazali postaviti kardinali, ki jih je imenoval Lev XIII.. ter bo postavljen v lateranski baziliki. Tovarna pohištva Aleksander Levi IVSinzi zrzzz ulica Tesa št. 52 A ---- t v lastni hisi.) ZALOGA: MloHanm veše knjigovodstva, slovenske, midUCmO J tal'jonske, hrvatske in deloma nemške korispodenee /. -večletno prakso, išče v jutranjih urah 8—\2. zaslužka Ponudbe pod »Postranski zaslužek« na upravo »Edin.«. mr SPECIJALITETA: likerji, pristna vina v uuteljknh in na drobno. Cene zmerne. Maršala 80 nč liter, žganje 80 nvč. liter vermut 64 nvč. liter. Prodajalnka boteljk o o * o 0000 Josip Zigon o o e o ul. Caserma 8 o o o o Piazia Posario (šolsko podloj »je) One da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela torti po posebnih načrtih. Ilustrovan cenik brezplačno in franko. Zaloga vina A. FONDA l^LZ". Istrska in dalmatinska vina prvih kleti, priporočljiva toli vsled pristnosti kolikor zmernosti v ceni Furlansko vino lastnega pridelku. Prod&jalnica buteljk, specijaliteta: rozolja. vermut, maršala, istrsko in furlansko žganje. Prodaja, ua debelo in drobno. Krčmarjem in trgovcem po znižanih cenah. jezika. Mi menimo, da bi direkcija carin tkega urada morala gledati na to, da se na taksno postajo, ki ima toliko posla tudi s slovenskimi strankami, postavijo uradniki, ki bodo /nali govoriti s slovenskim davkoplačevalcem v njegovem materinem jeziku. Ni-li sramota, da se mora tudi vsaki j naćin prodreti še dalje proti severu, neg priprosti Slovenec, ki ga sicer smatrajo za je priiel vojvoda Abruski namreč do 8 neumnega >čava truditi in ubijati v itali Ekspedicija vojvode Orleanskega na severni tečaj. Iz Londona javljajo, da se vojvoda Orleanski pripravlja na pot v severne kraje. Zato ne štedi ni truda ni de narja. V Londonu je hotel kupiti primerno ladijo. Vojvoda Orleanski hoče na vsak 86 stop. in 33 min. severne širine. Potovanje Izvrstno jedilno olje po 28 nvč. liter v novi prodajalnici A. BERINI & A. STRINGARI - —- _ ulica di Torre bianca 45. Kis, milo. sveče in soda. - Jedilno olje po nove. janskem jeziku, da pomaga uradniku vršiti bi trajalo dve do tri leta. službo, za katero je plačan iz žepov davko- Veliko siromaštvo vlada na Angležkem. plačevalcev in torej tudi iz žepa dotičnega Najnoveja statistika objavlja resno dejstvo, - ,čava.-! Ni 1. to skrajna krivica, da se da dandanes dobiva na Angležkem vsaka morajo stranke ubijati radi nezmožnosti § t j f • d e s e t a§ v Londonu Ct.]0 Vsaka 36. uradnikov - ! Stranke morajo iti uradniku Qseba jayno podporo iz ubožne blagajne, na roke v jezikovnem pogledu, mesto da | Zadnjega februarija so našteli 823-854 ubožcev. Od 128.182 ubožcev v Londonu bi uradnik sel na roko strankam ! Ni-li to narobe-svet ? Vrhu vsega tega pa se prav lahko dogaja, da mora siromašna stranka še trpeti škodo. Možno je namreč, da stranka ker nima italijanskega jezika v svoji oblasti, kaj napačno deklarira in jo potem utegne zadeti globa. se jih 77 493 nahaja v ubožnih zavodih. Čudež v naravi. V občini Gučagora pri Travniku je nekemu kmetu zlegla ovca tri janjčke : dva sta bila dobro razvita in živa, tretji je bil pa mrtev in brez glave. Najveći kanal na svetu. Cesarski ali veliki kanal, ki veže kitajsko stolnico Neobhodno je torej, da je na carin peking z Hangčovom ter je dolg približno skih uradih uradnikov, ki so vešči obem ;oo angležkih milj. je najstareja in najveća deželnim -jezikom, pismeno in ustmeno. umetna vodna pQt na svetu Dd mcd ru. Neodpustno pa je, da se ravno take meno reko in Jant5ekiangom je bil baje uradnike, ki so se že večkrat izkazali kakor j- j 1 j * • l-i - zgradjen pred 2400 leti, dovršen je bil se slovenožrci, kaj rado postavlja na mesta, le okolo 12go pred Kristom in 5e danes kjer imajo posla tudi s slovenskim, stran- rabi cesarsUi kanal v transportne svrhe kamu Na kolodvoru pri sv. Andreju jc- Koliko znosijo ljudje v loterijo. Za te- eden takih naših prijateljev ' I. - - — ♦ . " 1 J koče leto so dohodki loterije v Avstriji Si tovarniški ceni. Zaloga lesa - Miclauz ulica Fonderia št. - Sisr-MIRO DILNIC A €miliju Cumar pok. friderika Općina šl.209 zraven kavarne,, AH' Elletrovia" Velika Izbera in zaloga Sip, žebljev, barv. čopičev. mineralnih vod. vinskega špirita, voščenih in lojevih a već. Kisline, laneno olje, navadno in dišeče milo. Ivan G-ustinčič al. Sette Fontane št. 4b Wal Bi. VittOIinO di Feltre). Trgovina s špecerijskim in kolonij, hlapni /alosra moke, otrobov, kakor tudi najfinejših = testenin doni; >bov. kakor tudi najfinejših I afeira ii: tujega izdelka. = I t prizadevanja so bila brezvspeina, ker se mož ni dal odvesti V bližini seje nabrala precejšnja množica radovednežev, ki so se razdelili v dva tabora ! Eni so dajali prav redarju, drugi pa pijancu ! Ko je kasneje prišla Se /ena pijanega težaka, se je stvar poojstrila za redarja. Po dolgem ruvanju je prišel na lice mesta neki gospod, ki je svetoval redarju, naj dovoli pijancu, da gre domov. Redar je. ker je videl da mu ne pride nikdo na pomoć, dočim je bil pijanec krepak in podivjan, pristal na to in je spremil pijanca na dom v ul. Ronco. Redar je iz previdnosti ostal pred vežo ter čakal tam, dokler nista prišla Se dva redarja. Xa to so šli vsi trije v stanovanje je materinski jezik srbski, 18.2.Š* jih je pa izjavilo, da jim je materinski jezik srbski in nemški. Hamburžka luka. Po naj 110vejili statističnih podatkih se je hamburžka luka pomaknila na tretje mesto izmed vseh luk na svetu, ker veći promet od nje izkazujeta le London in New-York. Y minolem letu so imele ladije, ki so prišle in odišle iz Hamburžke luke, 19,255.000 tonelat ali za S - 5.000 tonelat več nego leta 1905. V zadnjih 25 letih se je promet potrojil. Zlato v jadranskem moru. Iz Zadra javljajo, da se osnuje angležko društvo, ki namerava iz morske vode na dalmatinski obali pridobivati zlato. AngležkV Tuge potrtim srcem naznanjamo prijateljem in znancem, da je nas ljuMjeui in nepozabni soprog oče in svak gospod JOSIP TURK posestnik včeraj zjutraj, previden s svetotajstvi za umirajoče v Gospodu pre-niinol. Pogreb zemskih ostankov dragega pokojnika bo v torek dne 4. t. 111. ob 4 uri popol. iz liiše žalosti v Skorklji štev. 13o (po ul. Komagna). TRST. 2. aprila 1005. Ana, soproga. Ivan, sin. Matilda, svakinja. in unuki. Jfarožni kolek je vdobiti pri upravi „Cdinost" TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST. ULICA CASSA 01 RISPARMIG 5 MEBLU?AtUE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO.