ŠTEVILKA 6.            JUNIJ 1924             LETNIK II.
GLASILO ŽENSKIH DRUŠTEV V JULIJSKI KRAJINI
VSEBINA 6. ŠTEVILKE:
OBRAZI IN DUŠE. XII. -  ELEONORA DUŠE.        (Dolenčeva)   ....        Stran 121
KLAVIR V JUTRU. - Pesem. (Srečko Kosbvel.)..........            „      122
VALERIJA, HČI CESARJA DIJOKLECIJANA. - (Ivan Zoreč). — (Nadaljevanje) " „ 123 MLADA LETA PAVLINE PAJKOVE. - (Dr. Joža Glonar). - (Nadaljevanje).       „      127
GABRIJAN IN ŠEMBILIJA.  - (Dr. Ivan Lah). - (Nadaljevanje).......      150
MLADE  DAME  PRVI  MESEC.  - (Fr. MilČinski.)..........       „133
PRIČAKOVANJE IN RESNICA. - (Slika) - (Lea Faiurjeva)......       „      156
TIHA SREČA.       (F.).....................      „     137
SOLČENJE IN KOPANJE. - (Po dr. Jovanovič - Batutu.)........       „138
IZVESTjA: Za našo deco.- — Društvena poročila. — Po ženskem svetu. — Materinstvo. Kuhinja. — Gospodinjstvo. — Iz naše skrinje. — Književna poročila. - Razgovori (v prilogi). — Listnica uredništva (v prilogi). — Listnica uprave (v prilogi). 140, 141, 142, 143, 144. — Priloga.
UREDNICA : P A V L A  HOČEVARJEV A.
ŽENSKI SVET   izhaja Pfve dni vsakega meseca. - Za Jugoslavijo letna
________________________  naročnina:   Din.  48, s  krojno  prilogo:   Din.   60;   polletna:
Din. 24, s krojno prilogo: Din. 30. — Naročila in naročnino je nasloviti na upravo »Ženskega Sveta", Ljubljana, Karlovska cesta 20. - Uredništvo in uprava: Trst, posta centrale, poštni predal štev. 384. — Odgovorna urednica: C. E. Godinova. — ¦ Izdaja »Žensko dobrodelno udruženje v Trstu". — Tiska »Tiskarna Edinost" v Trstu,   Via S. Francesco 20.
KNJIGARNA - PAPIRNICA ¦ KNJIGOVEZNICA
J. ŠTOKA
TRST
VIA MILANO ŠTEV. 37 ima v zalogi na debelo in drobno vse pisarniške potrebščine za šole, občinske, župne in odvetniške urade, kakor tudi vsakovrstne slovenske kraige, muzika-lije, molitvenike itd. — Izvršuje vsakovrstna knjigovezniška  dela.
Izvršuje vsakovrstne pečate in tiskovine.
P. n. sodnijam naznanja, da sprejema In Izvršuje vezanje zemlje-knjižnih In bančnih knjig tudi v urad. prostorih v mestu In tudi na deželi.
ZALOGA POHIŠTVA
ANTON BREŠCAK
= GORICA =
Via Carducci 14 (prej Gosposka ulica)


Doma, kar manjka, pregleda naj vsak. Vse naj napiše si pri dnevni luči, Omare, mize, stole posteljnjak, In vse kar rabi sploh v domači kuči. Kar manjka, to mu preskrbi BREŠČAK, Štirinajst Številka, ulica Giosue Carducci.

PODRUŽNICA
Ljubljanske kredit, banke v Gorici
Corso Verdi ,»Trgovski Dom"
TELEFON ŠTEV. 50.          '-¦                  Brzojavni naslov:   LJUBLJANSKA BANKA.
Deln.glavn in rezerve:    CENTRALA: LJUBLJANA     Dinarjev 60  milijonov.
PODRUŽNICE: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst
Obrestuje vloge na knjižice po 4l/i°/o. Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru. — Nakup In prodaja vsakovrstnega tujega denarja. — Izvršuje vae v bančno stroko spadajoče posle najkulantnejše. — Uradne ure za občinstvo od 8>/i — 12 in od 3 — 5. Ob sobotah popoldne, nedeljah  in   praznikih zaprto.
Obrazi in duše,
XII.
Eleonora Duse.
Eleonora Duše je kot igralka uživala isti sloves kakor Sarah Bernhardt. Težko bi bilo določiti, katera izmed obeh bi bila oečja umetnica, oečja o suoji preprostosti in globokejša u razumeoanju in podauanju ženskih značajev — katera bolj ognjeoita in strastna, Ijubeznioejša, bolj ljubeča, uporna in ponižna, ljubimka in sovražnica.
Eleonora Duše, rojena [1859., je [bila moderna tri generacije: enako visoka v}gledališču naturalizma, v psiholoških komadih, v delih Ihsena in D'Annunzija, slednjič v religioznem gledališču !
ŽENSKI SVET
STRAN 122.                                   ŽENSKI   SVET                                       LETNIK II.
Videla se"7 jo leta 1922, na gostovanju v Trstu, ko je podajala Ibsenovo Elido Wrangel v „Ženi z morja" — in tedaj sem zopel zazrla veličino Ibsenovega ustvarjenja — kakor prej nekoč v „Strahovih" z Osvaldom — Moisijem. Ostala mi je neizbrisno v spominu Elida — Duše — tajinstvena, neizmerna kakor morje, od katerega je prišla, njena duša polna harmonije in moči morja in nevihte. Nje igra je bila življenje, veliko in resno, kakor ga more umeti le globoka duša. K višini njenega ustvarjanja pa je prispeval še važen moment; njen glas, glas poln nežnosti in miline. Na oder so se tedaj usule bele vrtnice, ki jih je tako ljubila . .. Nasljednjega leta sem jo videla v „Cosi via", religiozni drami. Zdela se mi je čim dalje manj materija, vsa samo duša, ponižna, prevzeta velikosti lastne umetnosti. Vedno sem hodila domov iz njenega gledališča boljša, plemenitejša, njena čuvstvenosf je bila blažilna kakor jutranja rosa. Nesla jo je letos umetniška misija v Ameriko, v tujino, in ni ji bilo dano, da bi se vrnila živa v domovino. Pot, po kateri so se vračali nje zemshi ostanki domov, je vsa   posuta z vrtnicami —  njenimi belimi vrstnicami.
Nje mesto je ostalo prazno. In to ravno sedaj, ko rabi materijalni svet duševnih vzorov 1 —
Eleonora Duše — žena in mati — ponižana in prosljavljena — sleherna ženska duša se klanja Tvoji veličini ! —                                    Dolenčeva.
© © © ®
Klavir  v  jutru.  (Srečko Kosovel)
Tako loči večnost srebrni napoj           Med lihimi zaslon sivili hiš
čez gore, doline, polja in trate            klavir poljublja belo dlan,
in kol bi iz kraške doline pil,              kakor da išče odbeglih snov,
se solnčna trudnost izlije vate.             kot da jih išče v obzorju zaman.
Ko zdaj ubit polujem jaz v poldan pijan od polnoči, le tam obstane moj korak, kjer bolna duša zaihti.
© © © ©
Ena dobra mati je vredna več kol sto učiteljev.                   (Herbart)
*
*      *
Ženi je poverjena služba kraljice v nravstvenem kraljestvu, kajti njena nravstvena volja in njena moč prekosi moža.               (Dr. Feughlerslebcn.)
*     *
Ako mož nima do žene spoštovanja, je sam ob svoj ugled, in kadar žena misli, da ne potrebuje več njegove naklonjenosti, postane tudi ona brezobzirna napram njemu. V tem slučaju pa postane mož manjši kot mož in kot človek.                                                                              (Forster).
LETNIK II.
ŽENSKI  SVET
STRAN 123.
Valerija, hči cesarja Dijoklecijana. (Ivan Zoreč)
(Osnutek zgodovinskega romana.)
Nadaljevanje.
Po beli stezi je pritekla sužnjica Serena in ji je povedala, da jo čaka plemeniti Gaj.
Flavij je razširil oči in je obstal.
«Govoriti moram z njim o kipu Prozerpine, da se velika umetnina obrani v dobrem stanju,« mu je povedala in je odšla s sužnjo Sereno.
«Bogovi naj te blagoslovijo!« je vzkliknil ves srečen, ker se ji je kip tako prikupil.
Tudi Gaj je bil srečen. Gostobesedno in navdušeno se ji je v izbranih rečenicah zahvaljeval, da mu hoče zaupati skrb za kip prekrasne božiče.
«Ali mi nisi povedal, da ji je umetnik dal podobo iz živega življenja?«
«Tebe gledam, o Valerija, kadar gledam njo, in gledam jo po ves dan, a ponoči mi jo v srečnih sanjah obožuje hrepeneča duša!« «Tako zelo se ti je priljubil kip?»
«K.er upodablja tebe, o Valerija!«
«Če bi mu pretila nevarnost, kaj bi storil za njegovo varstvo?«
«Nobena nevarnost mu ne more pretiti, dokler živim!«
«In če bi tvoje pomoči potrebovala jaz, — kaj bi storil, o plemeniti Gaj?»
«Če ne bi koprnel od prevelike sreče, da ti smem pomagati, bi ti pomagal s sleherno kapljo svoje krvi, z vsem vročim srcem, z zadnjim svojim dihom in vzdihom za teboj!«
«Ali ti je zadosti zvestobe v srcu?«
Gaj je potegnil kratki meč, razgalil si je krepke moške prsi in je, moleč ji orožje, drhteče prosil:
«Na, o predobra, preblaga Valerija, odpri mi prsi in moje zvesto srce ti skoči pred noge in ne preneha biti zate zdaj in vselej, tako ti prisegam pri penatih*) naše stare rodovine in pri vseh večnih bogovih!«
Valerija ga je mirno, resno gledala in je počasi, tiho rekla:
«0 Gaj!«
Gaj je prebledel od razburjenja in spet zardel od neznanske sreče, spustil meč in se zrušil na obe koleni,
«0 Valerija, božiča Prozerpina —! Veruj mi, zaupaj mi!» se je zadiha-val in ji poljubljal rob z zlatimi nitkami vezene bele tunike.
«Vstani, o Gaj, verujem ti, svoje življenje ti zaupam!«
Gaj je hlastnil po meču in skočil pokonci, kakor bi zdaj zdaj moral sam tvegati življenje za ljubljeno Valerijo.
«Ali bi mi pomagal, če bi bila kristjanka?« ga je zamolklo vprašala in ga pogledala v oči.
«Vem, da si kristjanka.«
«Kaj nisi včeraj videl moje žrtve?«
«A videl sem ti v srce.» •1 Hišni zaščitniki, tudi duhovi staršev, sorodnikov.
STRAN  12-1.
ZKNSKI   SVET
I.KTNIK II.
«Torej se ne bojiš bogov?»
«Bog, ki ga moliš ti, je večji od vseh mojih bogov in je pravši, drugače ga ne bi častila ti, ki si dobra, modra in čista!»
«To si leno povedal, o Gaj!»
«In tvoj Bog mi bo pomagal, da ti bom služil vztrajno fn zvesto! Ukazi, kaj naj storim zate, o dobra, modra in čista Valerija!»
S pogumom, ki ga je zmožen skrajen obup. mu je razložila, da bi se z materjo radi umeknili grehu in nadaljnim ponižanjem.
Gaju se je pobelila člava, iz prsi mu ie zaječal globok vzdih:
«In to bi mi bilo slovo od tebe...! Ali zgodi se tvoja volja, srečen bom, ker mi bo ostal spomin, da sem ti služil zvesto in do konca!»
«Bog bo vodil najina pota, da bo slovo samo začasno».
<'Srce mi pravi, da te ne bom več videl«.
«Krist. naš Odrešenik, je rekel: Vzemi svoj križ na rame in hodi za menoj!»
Gaj tega ni dobro razumel. Sklenil je, da bo obiskal skritega Ateno-kleja in ga vprašal po pravem pomenu teh čudnih besedi; Valeriji je pogledal v mili, zardeli obraz in je rekel še enkrat:
«Ukaži, kaj naj storim zate, o dobra, modra, čista Valerija!«
Valerija in Priska se pripravita za beg in prideta preoblečeni v solin-sko luko malo pred odhodom ladje, ki odpluje v Solun na Grškem. Gaj ju kot svoji sorodnici izroči in priporoči poveljniku ladje, Atenoklej pa zbere med solinskimi ribiči kristjani nekaj spremljevavcev in jih pošlje na ladjo kot Gajeve ljudi.
Tako sta se dogovorila.
«Ladja odjadra že čez dva dni», je vzdihnil Gaj. «Čez dva dni se mi začenja doba blaznega obupa in brezuspešnega hrepenenja za teboj, o Valerija!»
«Naša usoda, glej, je le v božjih rokah«, ga je tolažila Valerija. «Za dobroto, ki jo storiš nama, te obdari gospod Bog s posebno srečo. Zaupaj!«
«Zaupam. In iskal bom poti za teboj!« je zaihtel Gaj in je pokleknil prednjo.
Valerija mu je položila roko na sklonjeno glavo in je govorila:
«In našel me boš, o plemeniti, vdani Gaj, če boš našel spoznanje«.
«Kaj je spoznanje, o blaga Valerija?«
«Spoznanje je modrost, je resnica in je v Bogu.»
«Ljubim tvojega Boga in ga častim zaradi tebe.«
«Tako ni prav. Ljubi, časti ga zaradi Njega samega in ker je Bog in gospod in vladar nebes in zemlje.«
«Kakor ukažeš, o Valerija,«
«Ne poi ukazu, — iz prepričanja in vere stori tako, da ti ne bo to- samo videz, kakor je bila včeraj moja daritev bogu Eskulapu samo prisiljen videz.«                                                                                                    f
«Uči me in vse ti hočem verovati!«
LETNIK 11.
ŽENSKI SVET
STRAN 125.
«Atenoklej ti pokaže resnico božjih naukov, njega poslušaj, o Gaj!» «Blagoslovi me, o Valerija!»
Valerijo so oblile solze veselja, ko ga je s tresočo roko prekrižala z znamenjem svetega križa.
«Pojdi v miru božjem in prosi Boga, da ti pošlje spoznanje. Čakala te bom, o Gaj, in molila bom zate!»
Ko je odšel Gaj, je dala poklicati Evtiha.
Evtih je trpel strašne muke. Mislil je, da sta Priska in Valerija zavrgli Kristovo vero. Zato je z neko upornostjo in jezo prišel pred svojo nekdanjo učenko.
Valerija ga je skušala pomiriti, češ, da je bila daritev le prisiljen videz.
«Tudi  navidezno   ne   smemo   zatajevati   svojega   Odrešenika!»   se   je
razburjal.
«Ali kaj naj bi bili storili?«
«Krist ti pravi: Vzemi križ na rame in hodi za menoj!»
Tako je tudi ona rekla Gaju. Ali kakšna razlika tam in tui Gaj dooer, veren, dasi še pogan, in poln zaupanja v dobroto božjo, Evtih, učeni kristjan, pa nestrpen, trmoglav kljubovavec... kdo veruje lepše in globlje, ali Evtih, ali Gaj?
«Tako bi bili morda nesrečni sam Atenoklej in bratje v Solinu,» mu je
ugovarjala.
«JNe Atenoklej in ne kdo drugi se ne bi bil branil mučeniškega venca,
če bi ga bili postavili pred poganski žrtvenik!»
Valerija je zmajala z glavo in je odslovila Evtiha. Premislila se je. Hotela ga je namreč pripraviti, da bi pobegnil z njo in materjo. Zdaj pa je spoznala, da bi jima bil nestrpni gorečnik lahko samo v pogubo.
Cez dva dni je v zgodnjem jutru iz budeče se solinske luke drsela velika ladja. Dolga vesla golih mornarjev so. ji enakomerna sekala morje. Ko je priplula iz zaliva in je zavila v široke vode, je veter z iiirskh gora napel jadra.
Poveljnik je kriknil povelje in se zleknii na svoje počivališče sredi palube. Mornarji so vsi naenkrat dvignili vesla in jih stisnili ob ladjino trebušje kakor ptica perot.
Ob jamboru sta stali Priska in Valerija in sta otožno gledali v ste-brasto pročelje bele Dioklecijanove palače, ki je na levi strani kakor čudovita pravljica tako rekoč rastla veličastna in naravnost iz morja.
Bližnji rt jo je vzel solznim očem, veter je še močneje potegnil in ladja je z veliko hitrostjo zajadrala v južnovzhodno stran.
Izza ilirskih gora je vstalo veliko solnce, je gorelo po sivih, škrbastih vrhovih in se je razlivalo po zelenoinodrih valovih, zibajočih in prelivajočih se v jutranji plimi.
Veslarji so se spogledali in si prikimali v tihem sporazumu. Iz njih srede je v globokem glasu zadonela polglasna pesem, vanjo so padali še drugi glasovi in se z njo zlivali v sladko sozvočje pobožne jutranjice.
STRAN 126.
ŽENSKI   SVET
LETNIK 11.
Ženski ob jamboru sta se zgenili. Nekaj časa sta tiho poslušali, potlej pa sta tiho prepevali.
Ko je pesem utihnila, se je Priska sklonila in je polglasno pozdravila:
«Bratje!»
Ali bližnji mornar se je strahotna stresnil in je boječe pogledal proti poveljnikovemu počivališču.
Tudi Valerija se je ozrla tja in je videla, kako lokavo ju opazuje navidezno brezbrižni dremajoči mož.
Oči, ki so strmele vanjo in v mater, se je hudo ustrašila. Oprijela se je jambora in je v rastoči skrbi gledala po morju.
Na jugu so se vlekli sivozeleni otoki, obnje je butalo morje in pršelo v belih penah, ki so se zdele kakor lahke megle. Ob severni strani se je umikala in primikala krševita ilirska zemlja, strmo padajoč v zelenomodre valove.
Ali poveljnik se je nagloma dvignil in je prišel do gospe.
«Plemenita gospa,» je rekel Priski, «ali ne bi šla s spremi j evavko v senčnico, ki ti jo dam napraviti?»
«Kesneje, poveljnik, boš storil, kar ti je naročil plemeniti Gaj, sin Ser-geja Plavta, namestnika«, je odgovorila Priska.
Mož se je molče obrnil in je odšel.
Valerija je gledala za njim in nekaj jo' je peklo in stiskalo v prsih. Spoznavala je, da sta si z materjo morda le preveč upali.
«Kaj ko bi vedel, kdo sva?» je trepetala, ker je bila opazila, kako čudno ju je gledal, «in da je bil Gaj morda prezaupljiv, premalo previden nemara?« jo je skrbelo.
Misli so ji za trenortek obstale pred vdanim Gajem. Mladenič je klečal pred njo, prisegal ji je in se jokal. In ona ga je blagoslavljala z znamenjem svetega križa in je bila srečna in polna vere in zaupanja...
Spomin, boleč in ponižujoč, ji je omahnil pred Eskulapovim žrtveni-kom... Ovijala ga je sladka godba piskačev, nadenj se je vzpenjala resna, roteča obredna pesem; iz nje je blisknil svečenikov nož, vanjo je hropelo pojemajoč puhanje krvaveče živali... In potem tista strašna laž, tisti veliki greh...
«0, bodi karkoli, nič hujega se nama ne miore zgoditi!« se je oddiha-vala in mirneje gledala v daljavo.
Veter se je naenkrat prevrgel. Z juga je pritisnila sapa in je vznemirila morje. Valovi so rastli, so se drevili in jezdili, po njih se je zaletavala ladja, na nebo so se od nekod valili veliki oblaki, težki, nizki, strele so jezljale iz njih, a grom jim je bobneče žugal in tema je bila in groza in zemlje nikjer, nikjer... Še preden se je nagnil dan, je nastal vreščeč vihar, pred seboj je podil hud dež v poševnih curkih in je trgal jadra in jezno škripal v jamboru in v sklepih trebušaste ladje.
Poveljnik je preklinjal in mornarji so preklinjali in delali na vse roke,
da so ladjo obrnili v tih zaliv puste, kamenite obale.
(Konec prih.)
LETNIK II.                                            ŽENSKI SVET                                         STRAN 127
(Dv. Joža Glonar)   Mlada leta Pavline Pajkove.
Gorica 7/8 1875.
15. Ljubi moj!
Najprvo lepa, prisrčna Vam hvala za lepo popravljanje bolnih mojih poezij; jaz sprevidevam, da bodcm enkrat peti morala o Vas, kot ste Vi gospej Pesjakovi: «Kar jaz sem, Ti iz mene si storila«, (storil.) Povejte mi, s čem naj značim Vam mojo hvaležnost? Ali veste, da ko ne bi me Vi bili tako prijaznjivo poiskali bila bi vže dolgo se odtegnila literalnega pota, in koliko lagljeje je meni sedaj slovensko pisati od kari se z Vami dopisavam! — Veselje pošiljam Vam danes svojo sliko, ker sem v njej tako dobro zadeta, da ko bi slika še mogla govoriti, imeli bi Svojo Lino živo pred seboj. Moj pogoj, prejšnjo sliko dati sestri, nij imel nobeden namen kakor ste vi sumnili, in v znamenje da resnico govorim, dam Vam oblast učiniti ž njo, kar se Vam izljubi. Toda, umeje se vže  samo od sebe da slika ne sme iz Vaše  družine; to ne dovolim!
Hvala za Vaša prijaznjiva voščila ob priliki mojega goda; upam vsaj da ona so resnična; moje prijaznjivosti in vdanosti smete tudi zvest bili, dok bode le od mene odvisno; upam torej da  večno. —
Ne mislite, prijatelj dragi, da bodem huda ako Vi slavite ženske, koja svojimi čednostmi si je pridobila Vašo poštovanje, udanost in ljubav; še vcseia sem da Vi rešite čast Svojemu (slovenskemu) spolu, povzdigovaje žensko, kojo bi bili Sloveni vže preje morali slaviti. Čast dajati, komur čast gre, je plemenito dejanje, tedaj slava Vam,  ki znate  ceniti blago,   pošteno,  sveto,  vzvišeno!  —
Da «SIovenk» ne čislate, Vam nejmam zbog tega prav nič zameriti. Kajti z žalostjo tudi jaz vsaki dan bolj sprevidevam, kako sebičen, kako mrzel, pri nekojih celo sramoten je njih značaj. Ko sem vlani se preselila v Gorici, strila sem znanje nekojih slovenskih družin, a zbog nečimernosti njih gospodaric, torej žen odtegnila sem se o njih. In sedaj slovensko družino obiskujem jedno samo, Jegličevo, od koja gospodarica — vže priletna gospa — je meni tako dobra in udana kakor mati; od lam udobivam tudi slovenskih časopisov v posojilo. Brezi se bahati smem reči, da kamor dosedaj sem zahajala in kdor me je poznal ljubil me je in čislal, le pri Slovenk milosti ne dobim. One me osipljejo kamor in kedar le zamorejo z obrekovanjem, izvirajočo, kakor je meni mogoče soditi, le iz ljubosumnosti, ker če igram ali deklamujem jaz njih prekosim, ker bolje nego one slovensko govorim. H začetku me je nezasluženo obrekovanje užalilo, a sedaj prevadila sem je in se maščujem s tem, da baram toliko za njih kakor bi ne živele. Sploh letos jela sem živeti le sebi in svojej druzinici ne zanimaje se za svet in njegovih čenč. Moje poezije, pa Vaše in Pajkovo prijateljstvo je ves moj svet, moje veselje prostih ur; in tako, če tudi ne srečni, vsaj mirneji mi dnovi teko. Javnih veselic tudi ne maram obiskali in tudi jih več ne bom, ker v njih ne vladuje ona bla-gost, za kojo srce mile hrepeni, in koja samo v zivenju zamore me osrečevati.
Ali boste silno hudi name, če povem Vam, da nejsem pisala gospej Pesjakovi? — Bodite mi dober prijatelj! in ne zahtevajte od mene kar je nemogoče. Ko bi bila o sebe vlastna gospodarica, bodite prepričani, aa bi Vam se udala, če tudi proti moje mnenje, da bi le Vas ustregla in zadovoljila. — rTavila sem Vam vže o svojih domačih razmer za vse kar ima slovenski značaj. Ko bi mi tedaj gos. Pes. blagovolila pisali, morala bi nji odgovoriti ker tako vljudnost zahteva, in ko oi potem moj brat izvedel o te korespondence, moral bi molčati, ker on je prvi ki pozna vljudnost ker je ž njo bogato obdarjen. Če pa jaz začenjam to korispondenco, ne morem biti tako predrzna, kakor sem z Vami bila, (kar upam nejste mi zamerili) pisati gospej kedar ima pisem na pošto dajati da ne pridejo v bratove roke; domači mir pa preveč ljubim za biti sama povod neljubih homatij. Morda bode mi enkrat osoda milejša, ter me obdarila z ljubo svobodo, da ne bom, kol hudodelnik, strah imela svojih dejanj. — Da-li Vas ljubim? -Čemu  to  vprašanje?  Ima.i.-H  znabiti ljubiti  one,  ki  me  pozabljujejo  in  pozabili  ki  me
StrAn 128.
ŽENSKI   SVEf
LETNIK ti.
ljubijo? — Kako gre z Vašo »srčno mrzlico«?? ¦— Ste se je osvobodili ali še bolj pali v njeno oblast? Vas-li osrečuje ali onesrečuje ta bolezen?? Pišite mi ko udobite mojo sliko da ne bom v strahu da se je pozgubila. Lep pozdrav Vašej družinici; slednjič en srčni  za  Vas. —                                                                                               Vsa  Vaša  Pavlina.
16.
Gorica 8/9 1875.
Ljubi  moj!
Odpustili mi boste če, brezi da bi Vas za dovoljenje prosila, in niti poprašala imate če čas zato ali ne, Vam kar v pregled pošiljam česar mi je v zadnjem času moja muza blagovolila podariti. Vem pa, da boste blogovoljno odpuščali mojo vljudnost in drznost ker, ako je res kar ste mi zadnjič pisali, da se namreč vselej veselite mojih poeziji, veselili se boste i teh, in pozabljen bode moj pogreh. Kar pa čas zadeva, namreč če ga še nijmate za pregledati mojih pesen nič ne de, vsaj Vašim rokam zaupam kakor mojim, če so tedaj  pri Vas ali pri meni shranjene, je pač vse jedno. —
Moje pesni začne biti dolgočasne ker mi kar nič iz srca več ne gre. Srce moje je otrpnelo; ničesar več mi ne želi in po ničem ne hrepenjuje, ker izvestno ve, da se mu nobena stvar ne izpolni; kar le tako mrtve in navadne reči sčenčam, da le kaj spišem — Vam na ljubo. Tudi vsakovrstnih udarcev se je ono vže privadilo, kar trpi in molči in se več nad nikomur ne izjezi; le osodi ne more še odpuščati da je je v žensko bitje položilo. Prijatelj! Ko bi ženska ne bila vstvarjena, kakor junak bi iz mene bilo! a tako? — «da sem rojena, to nesreča — pokora je največa«. A čas, čas upam da je bode ukrotil. Še malo časa srcu prepustim svobodno nagnenje, da se nagne kamor se njej izljubi, in potem, če se stvarij ne spremene, z lepo al s silo upognim je dolžnostim koje jih brezsrčna osoda mi naložuje. — Zakaj prijatelj, zakaj zvršuje se na sveti vse tako narobe, zakaj sprejme Slovenija tolike nenarodne hčere s svojim središči, hčere, koje jej uropajo marsikateri krati najudanejša in zvestejša srca, pa meni ne stegne roki v pomoč, meni ki je ljubim iz celega srca, brezi hinavstva, ki žrtvujem vedno se njej in njej izključljivo darovati bi htela svoje živenje; meni ki preti nevarnosti jo zapustiti za vselej? A mene še ona bode od sebe pahnila!
Pa naj bode! Ne bodem več si grenila živenje s takim prevdarjanjem. Naj pride, naj se z menoj zgodi kar hoče, vse naj mi bode dobro došlo. Svet je tako nehvaležen, da škoda je solzo zanj prelivali. Mari nij tako prijatelj? Nijste-li tudi Vi vže prišli do spoznanja, da svet vse odvračuje z nehvaležnostjo? Pa pustimo te predmete da naju ne zvode  do  prežalostne njih  resnice. —
Vbogi moj prijatelj, Vi se selitev bojite starega v novega stanovanja, koja, kakor izprevidim iz prih. hiš. štev. od Vas mi naznanjene, stala bo le v tem, da iz ene duri ustopite v drugo; kaj bi morala pa jaz reči, ki v teku tega leta bomo morali i mi zapustiti Gorico in priti znabiti v popolnem neznanem kraju? Brat namreč bode v kratkem — kakor upamo — imenovan za acijunkta i kod takega mora zapustiti Gorico za priti najbrže kamo na deželi. Bridkost me vže sedaj objame če promišijujem da bom zapustila Gorico kojo smatram kot svojo domovino in od koje, od 14 let ki v nje prebivam — Solkan je kakor goriško predmestje ¦— je nijsem niti za den zapustna. tuji obrazi, nepoznani značaji se mi bodo povsod prikazali in srce, ojl to revno občutljivo srce bo spet nove rane  udobilo.
Pa nočem, in nočem več sebe milovati; saj vem, da sem in da ostajam vzlic tega vse jedno le  «osodina igrača«.
Jedno željo vendar še gojim in mili bože naj mi jo izpolni: jedenkrat videti belo Ljubljano! Pa nek notranji glas mi vedno deje da jo bom in obenem tudi Vas. In veste, moji notranji  glasovi, me nikedar ne goljufujejo.
Pa Vi moj Jože, še ne veste, da jaz sem že bila jedenkrat v Ljubljano. Od tega je sedaj kakih 15 let in jaz sem tedaj bila še jako mala toliko da zamorem si nekoje prizore kakor daljne sanje spomeniti. Bilo je baš jedno leto predno je moj dobri oča
LETNIK II.                                           ŽENSKI   SVET                                        STRAN 129.
umrl kamor je moral zaradi službene opravke tamo. Ker je pa baš bilo o času vakanc vzel je celo družino s sebo in mudili smo se tamo cela dva meseca. Spominjam se ka smo stanovali v neko gostilno ali hišo tega ne pomnim več, koja je imela večino okn da so gledala na Ljubljanico. Vem da naše otroško veselje je bilo gledati kako so v enomer plavale razne stvarij nad vodo t. n. p. klobuki, škafe, kosovi obleke i. t. d. z okna  se  je  tudi  videlo na  mostu  kamor  se je vedno  obilo ljudstva sprehajalo.
Zraven našega stanovanja stala je lepa prodajalnica igrač in ta je bila moje veselje; spominjam se lepega trga okinčano z drevmi, pa da smo se zvunaj mesta nekamo peljali kamor smo vedno dobro kavo pili; in polno enakih malenkost ki me sedaj zelo zanimajo ker želim poznati Ljubljano — središče Slovenije. Kako so lepi mi ti nedolžni otroški spomini!  —
Kako, ali bodemo udobili prihodnje leto «Zvon»? Goriški klerikalni list «Glas» je vže pred mesecom prinesel izvestno vest da ga bomo. A jaz imam to slabost, da časopisom nikedar ničesa ne verjujem; od Vas torej pričakujem zanesljivega odgovora. —
Ste pa res pridni da «Zori» ste tolikega blaga odposlali; radovednostjo veselim se  citati Vašo  prozo. —                                                                                                                ,
Dobri prijatelj! Vi ste prezvest Svojej prijateljici da se njej ob vsakej priliki spomnite ter jo obdarujete Svojimi peresnimi izdelki. Vaša poezija uložena ob priliki svečanosti, koja se je  izvršila v Ljubljano pretečeno nedeljo mi koj  dopadc;  v Vašim srci
ne   cveto  samo   «ljubezni»   občutke,   temuč  i   «vere»  kar  se   pesniku  —  «pravemu»   __
jako lepo podaja in prisloja. —
Kako pa Vam kaj gre, Vam niti ne vprašam ker vem, da ko smeje se komu sreča ljubezni je, če tudi le hipno, — srečen. No! sreča ljubezni pusti vsaj sladki spomini, in ti progno marsikaterikrat človeku v poznih let megle otožnosti, koje se tako pogostem razširjavajo mu na nebu živenja. A jaz niti ti jih nimam.
Vem, da bi lagleje prestala osodini udarci, ko bi osrčena bila o takovih spominov moč. Moja ljubezen pa je bila več idealna kakor pa resnična, edina slast globokega pogleda evo!  moja  sreča  ljubezni!
No, znabiti da bom jedenkrat zadovoljnejša da nijsem druge tedaj poznala — skoro vže sedaj sem •—¦ ker dejanj, kojih človek ne učinja, ne mogo dali prilike se jih kesati, pa.čpa unih kojih izvršuje  jih — posebno pa v rano mladost!
Novosti nijmam, vse  po starem!
Lepo mi pozdravite Svojih dragih in vseh ki se me spomne.
Slednjič i Vam  moj najsrčnejši pozdrav!                                                               Pavlina.
17.
Gorica 3/10  1875.
Preljubi  prijatelj!
Oprostite, prosim, da se šele danes oglasim na Vaš zadnji «dopisck», da še-le dnes se Vam zahvaljujem za Vašo vedno mi izkazajoče pravo prijateljstvo, za Vaš trud, meni spreminjajoč slabotne moje izdelke v lepo-donečih pesnic, za Vašo prizadevanje vedno me osrčevati daljnemu delovanju dobro vedoči, da to moje delovanje, koje stori me  «veliko» pred svetom, je več  Vaše zasluge, Vašega truda nego pak mojega. —
A ker vedno in v enomer le doma tičim, ker, da-si prosta meju svet a ipak živim kakor nuna v svojej celici, spravili so me vendar moji domači z doma, in sicer k ter-gatvi v Solkanu. Mudila pak se nijsem tamo ko samih 4 dnij in sicer zato ne, ker po stričevej smrti, po izgubo svojih najlepših mladostnih sanj kojih sem v njem jih sanjarila, Solkan postal mi je pravo brezno v kojega se bojimo ker vemo, da ven več ne moremo, tako on meni vzbuja le žalostnih spominov, koji meni povzroče ona otožnost, v kojej enkrat utopljeni si ne moremo je tako kmalu iznebiti. Doma prišedši bila sem slabe  volje,  ali resničnejc  rečeno  žalostna,  jaz  pak  sem  si  naložila  to postavo,  ničesa
učinjati v slabej volji.                                                                                ....             . •,,.   ,    .
Denes pak sem spet vsa Vaša; hvaležno moje srce mi opominja, kaj ste mi Vi, kaj sem Vam dolžana in jaz tu tičim na tem papirju in ne morem dlje, ne vedoča kako z Vami se obnašati izpoznavaje kakova sem Vam dolžnica!
STRAN 130.                                         ŽENSKI SVET                                       LETNIK II.
A ker imate dobro srce in pa čutljivo, unicli boste mojo zadrgo in iz teh zamotanih besed zahvale ustvarili si boste najspodobnejši, najgorkejši znak hvaležnosti! Vaših poprav vselej  dobro umejem, hvala za njih, Vi pa za njih ne skrbite.
Da, prijatelj! vsaka umeteljnost je težavna, prav trdite. Zato hočem potrpiti, potrpiti in spet potrpiti, kakor me Vi ljubo nasvetujete; hočem, kar se da, paziti na Vaših poprav in podukov in znabit, s časom, mi bode dano uživati tako silnega bojevanja s:id — Vi pak zmenoj!
Čudili se boste spet udobivši zbirkico novih pesnij. Kaj ne, da sem prepredrzna, da prepogostem nadlegujem Vas? — Jaz si dozdevam kakor uni, kojemu je nekdo prst pomolil on pak je kar zgrabil celo roko. — To sama izpoznavam, a vedite, da sedaj ne bodorn Vas tako kmalu, ker zima približava se in ž njo nas popusti vročina torej treba je misliti na spremembo oblek — ženska sem, kali? — ker drugače bi se prehladili. Ker me je pa Bog obdaril tudi z lastnostmi «šivilje», porabiti moram v dobrem njegov dar, da ne bo enkrat o meni zahteval — kakor cvangelji pravi — račun o darovanem mi «talentu». V hiši pa nas je tri ženske, delo torej dovolj za več kot navadno kratkočasiti se z iglo, pustivši pero malo počivati. Z veseljem prečitavala sem lepe Vaše pesmi v «Venčk-u» 26, a zakaj tudi Vi le žalostnih pesni opevate? Sploh cela ta knjigica se meni dopada;  povesti sti lepe  od kojih prva pak jako nežna.
Jaz ne vem, ali bi se uzjezila ali kali nad gos. Paj. ki je svetu izdal moje ime in brezi popraševati ako sme. Sedaj, ko sem izdana, ne bode več moči dejati peresa na stran, ljudje bi me preveč nadlegovali. Naj pa bode! Na koga druzega bi se bila moreda razjezila, nad Pajkom pak ne morem, ker on je «mož» in vem, da le moje dobro želi. Tudi  »Zabavnika«  težko  pričakujem, da bi vendar jedenkrat prišel.
Kako to, prijatelj, da vže dvakrat ste meni tako neizrečeno kratka pisma pisali? menda pak nijste hudi na-me! Ali ne veste da se jaz veselim vsake Vaše besedice. Je-li znabita »srčna» Vaša prijateljica tega kriva? — je-li znabiti na-me ljubosumna? — To pač ne sme biti, ker jaz nijsem ustvarjena in tudi ne znam nikomur kaliti sreče, mir; posebno ljubečim srcam ne. Jaz se vselej tuje sreče veselim in da si je meni ona čisto neznana, ipak iz vsega srca jo vsakemu želim in sem vselej pripravljena, ako mi le moči, še pripomagati da sreča tem dlje tem veča postaja. Sedaj pak Vi ne bodite hudi na-me ka tako predrzno z Vami govorim, saj sva prijatelja; in da res nijste hudi, pričalo mi bode bodoče Vaše pismo koje bode prav dolgo.
Kaj Vam hočem še pisati, ker nijmam novosti? Da me otožnost spremlja, to znate vže; da nijsem srečna pisala sem Vam vže tdlike-krati, pravljica je tedaj vže stara, kaj tedaj druzega? Prijatelj, ali pride enkrat doba mi, da bo dano mi Vam pisati da je tudi meni prikukalo izza temnih oblakov solnce sreče posebno na moje bolno srce? Tako pa srečno! Pozdravite mi Svoje drage in «drago» posebno in ne pozabite
Svoje  Line. ©O©©
GABRIJAN IN ŠEMBILIJA.
(Povest o močnem vitezu Gabrijanu in lepi devici   Sembiliji,   kakor  jo  je   napisal  otec Remigi iz reda malih bratov na svetem otoku Lakijanu, kjer se je godila ta povest).
(Nadaljevanje.)
In dan na dan je  pel visoki zvon                   ki  nosil   nekdaj   je  na   otok  ta
in  celo  dolgo  noč  pozvanjal   je                       Boga,   Gospoda,   Stvarnika   sveta
in  klical  v  božji  hram,  in  milost  vsem         in  božjega  Zveličarja;  ko bil
oznanjal   je,   ki   iz   daljnih   so   svetov             brodar   ob  reki   je  in   služil   si
se   bližali   otoku  Rabskemu,                              nebeški  raj  je  s  tem,  da  potnike
ker   mesto   rabsko   si   zvolilo   je                      prenašal   je  na   drugo  stran,   prišel
patrona  božjega   služabnika                               nekoč   je   k  njemu  gost  neznan,  ko  noč
svetnika Krištofa za varuha,                             je   temna  krila  dol  in   breg  in  prek
(Dr. Ivan Lah.)
LETNIK II.
ŽENSKI   SVET
STRAN 131.
in  prek  zalila  reka  je  ves  kraj;
potrkal   gost   ponočni  je   rekoč:
«Nikjer ni koče,  da bi  si počil
in   danes  moram   še  na   drugo   stran,
oj,   vstani,   Krištof,   in   prenesi   me,
plačilo  naj   ti   bo   nebeški  raj!»
In  vstal   je   Krištof  in   na   ramena
mogočna  svoja   dvignil  potnika,
in nesel  ga je prek vode;  in  glej
zjasnile   so   se  zvezde   vrh  neba,
in  zemlja v svitu zasijala je,
in   čuden  žar   je   svetil   skozi   noč  —
a   težko   zdelo   se   je   breme   to
brodarju  Krištofu in  tožil  je
rekoč:   «Nikoli  nisem  nosil  še
tako  težko,   saj  zdi  se   mi,   kot  da
bi   nosil   kroglo   zemeljsko   in   ves
vesoljni  svet nebes.»  In  cul  je  glas:
«Ne  čudi,   Krištof,   se,   da  breme   to
je  težje   od neba-sveta,   ker  zdaj
na   rami   svoji   nosiš   Stvarnika,
ki   ustvaril  je  vso  zemljo   in  nebo»...
Pogledal  Krištof  je  začudeno:
na ramah dete nosil je mlado,
čez vodo je  prenašal Jezusa...
In  čudna je  prikazen zginila...
Tako je Krištof služil sveti raj,
in noč in dan  prenašal  potnike,
in ko je umrl v svoji kočici,
na  bregu reke, ko  še  mnogo let
prenašal  je  prej nje  ljudi, dobil
plačilo je za trud, ki revni  svet
ne  more  dati ga.  Sijaj svetal
obdal  je  truplo v  znak,  da nekdaj,
nosilo   je  na  sebi  Stvarnika,
in vsi, ki so prišli in čudež  ta
so  videli,   obstali  so, in vsi
spoznali   so  nebeško  znamenje
in s pesmimi hvalili so Boga,
da  trud  nebeško  mu poplačal  je.
Njegova  duša,  čista,  blažena,
odšla je v raj veselja večnega,
a  truplo  so prenesli v mesto Rab,
da  tam  slave   ga zvesti  verniki,
prek reke  zemeljske  popotniki,
da vsi pri njem dobijo milosti,
da  jih  prenaša tja na  drugo  stran
v kraljestva — raj  miru nebeškega.
In v čast in v slavo večnemu Bogu
in  zvestemu  patronu  Krištofu
je  služil  stari rabski samostan,
in bele nunice so dan na dan
molitve  tihe tu opravljale
in trudne  potnike  sprejemale...
Tako živela je Šembilija; krog nje
visoke  stene  polne  starih slik
in v kotu križ; skoz  ozko  okence
sijala  je  široka  morska plan
do daljnih dalj, in ona v celici
klečala  je  in   tiho  mislila
na oni dan, ki bil je daleč že,
ki v mislih le se vračal je nazaj,
ko bil je maj, ko cvela je pomlad,
ko polna nad in sanj živela je
na vrtu grajskem, ko prihajal vanj
je Gabrijan, ko bele brezice
so   čakale  zvečer,  ko  šepetal
zefir je skozi mrak, ko vonj sladak
je  polnil vse gredice na okrog,
ko tihi log jt šepetal, ko v njem
so  ptice  pesmice  prepevale,
ko   sevale  z  nebes   so  zvezdice
in zemljo s sladkimi so sanjami
odevale  in gledale na vrt,
kjer v tihi senci mladih brez takrat
je dvoje src o sreči sanjalo.
A zdaj prešlo je vse in prazen vrt
ostal je tam in beli sneg pokril
gredice  je in bele  brezice,
kot  da je skril pod saboj pravljice,
da   mirno   v  dolgi  zimi   sanjajo,
dokler jih spet ne prebudi pomlad,
ko svet bo v  solncu ves ozelenel.
In grad je bil kot oni grad zaklet,
ki čaka  v njem  princesa viteza
že  dolgo let. V zaprti kamrici
sred  mrtvih rož lahno pregrnjena
s tančico belo čaka nanj, in v nji
vse polno sanj — in čaka,  da zbudi
poljub  njegov iz  mrtvega  jo sna.
Nekoč zaslišal  se bo  glas rogov
in iz daljav bo jahal vitez mlad, —
ko pride čas. Prijezdil bo na grad
in sred  zidov bo našel svoj zaklad
Tako je  sanjala  Šembilija...
Pred  križem  tiho  je  poklekala
in greh svoj težki si očitala,
da moti  jo preteklih  dni  spomin,
ko  je  postala bela nunica
in  se  odrekla sveta  grešnega,
da  se nikoli več ne vrne  vanj,
zakrila  si  oči je  revica,
da  lepih sanj bi več ne videla,
a vse zaman. In v  cerkev je odšla
in  glavo  je  spokorno  klanjala,
molila  je  in  čakala,  da ran
STRAN 132.
ŽENSKI   SVET
LETNIK II.
bi srčnih se ozdravila, da bi
služila le  Bogu  in  Jezusu
in svetemu patronu  Krištofu,
ki jo poklical je iz daleka
v  življenje   sveto,  v  tihi  samostan,
da z deli dobrimi služila bi
si raj življenja večnega;  zato
odšla je  k dobrim sestricam in tam
pri vratih potnike  sprejemala,
obvezovala rane  revežem,
zdravila  jim  hladilna  vlivala
in  tolažila bolne, žalostne,
darove  bednim  je  podajala,
beračem  postiljala   postelje,
skrbela za uboge matere,
otrokom stregla in obupanim
pomoč delila in z besedami
jim  bolečine lajšala, da vsi
čutili so dobroto nje in ji
roke   v   hvaležnosti   poljubljali.
Tako zvečer se  pozno vračala
je v svojo celico; z molitvijo
je  legla spat na  trdo posteljo —
a komaj so zaprle se  oči,
vzbudile so noči se majske, — vrt
je grajski stal odprt tako krasan
kot raj in Gabrijan je  stal pred njo...
in   vstala   je,   planila   s   postelje
in k  oknu šla in gledala je v noč:
ležalo rnorje tiho je  okrog,
obok neba se vspenjal je nad njim
in daleč nad obzorjem jutranjim
sta se  dotikala...  In zvezdice
nebeške  so blestele radostno,
se  lesketale  in  utrinjale,
izginjale   v  neskončni   mir  svetov,
in  iz  valov   so   se   odžarjale
kot  tisto  noč...  In  spet zvabila  jo
je   misel   sladka  v  krasni  daljni  svet.
Tako  nekoč  planila  je  iz   sanj,
kot da  jo klical  glas je  znan — in  tam
je   stala   ladja   temna   sred   morja
in  se   zibala  mirno   sem  ter  tje
polagoma,  kot  da ne  ve, ne  kod
ne kam jo vodi pot, in glej, na nji
stoji  mornar,   pogled  njegov  kot  ža;
žari  se  prek  valov  in   gleda   jo
in vabi  jo  in  skozi nočno  temo
blešči  se   meč  in   križ   in   črni  plašč
pokriva  slas — a on stoji mračan,
visok,  obdan  od  širnega  morja,
kot  senca  temna  in   iz   daleka
pogled   žari   pekoč   na   dno   srca,

kot da jo  prosi, kliče  na pomoč...
In  vstrepetala   je   Šembilija
in  vskliknila:   «Moj   Gabrijan.»   In   glas
odjeknil   je   skoz  mrak  teman,   od   sten
odmeval   je   in   kakor   sen   težak
prikazen   je  v  daljavi   zginila.
Le   morje   mirno   se  gibalo   je,
obzorje   daljno   lesketalo   se,
nad   njim   visoko   zvezdnato   nebo
se   v   zlatih   žarkih   je   razpenjalo.
In  padla  na   kolena  je   proseč
Boga,  da  milosti   ji   da   za   boj,
ki  ga  bori s  seboj;  in  zasijal
pred njo  je  sveti križ  in  videla
je   glavo  Kristusa,   obdano  vso
od   žarkov   zlatih,   ki   so   segali
v nebo in iz presvetih ran iz  rok
in   nog,   so   zažareli   plameni
in   segali   v   obok   neba,   kot   da
žari   iz   njih   ljubezen   milostna
visoko   tja   v   nebeški   paradiž.
Tako   zaspala   je   utrujena   —
in   drugi  dan  je   zgodaj  čakala
na   potnike,   da  jih   sprejemala
je   v   tihi   samostan.   A   drugikrat
jo  zopet   klical   glas   je   iz   noči
in zopet  stal z  žarečimi  očmi
je   tam  mornar.   Zakrila   je   oči,
da  bi  ne  videla,   da  zmagala
z   molitvami   bolesti   bi   srca...
In  zopet  križ  je   zasijal,   iz  ran
nebeških   plamen   vstrepetal   je    v   mral
teman   in  zginil  je   v  visoko  noč.
Tako  jo  klical  glas   je  iz  noči
in ni  se  bala  več.  Spoznala  je
ta  glas  in   čakala,   da   pride  čas,
ko   se   skrivnost   ji   sveta   razjasni.
A   v   srcu   bila   težka   je   bridkost,
bolest   ji   dušo   je   razjedala,
ko   je   sedela  v   svoji   celici
in   gledala   na   morje   vzburjeno,
kjer  ladje   so   iz   dalje   plavale,
in   ribiči   v   pristan   se   vračali
na  čolnih  jadernih   in  jate   ptic
iz  krajev   severnih  letele   so
in  v   jasnem  zraku   poigravale.
Da   pozabila   srčno   bi   bolest,
prinesli   so   ji  svetlih  starih   knjig,
ki  o  svetnikih govorile  so,
o   vitezih,   junakih   slavljenih,
o   bojih,   zmagah   in   sovražnikih,
o   zmagovalcih   in   premaganih.
Šembilija   je  zgodbe   čitala

LETNIK H.                                           ŽENSKI   SVET                                         STRAN 133
in na papir jih prepisavala,                              kot peli  so  jih  pevci-vitezi
krasila črke je s podobami,                               in Gabrijan...  in  z  nežno  je  roko
da gledale  so bele                                               na   lutnjo   brenkala,   in   slušala
in   se   čudile   črkam   risanim,                            svoj  lastni  glas  in  pesem  žalostno.
junakom   slavnim,   slavnim   vitezom,              Tako  živela  je  Šembilija  in   čas
sovražnikom   od   njih   premaganim                  je   šel   čez   tihi   samostan   in   dan
in  čudnim  zgodbam  iz   predavnih   dnij,         na   dan   je   solnce   vshajalo   in   spet
ki  svete  knjige  govore   o  njih.                       zahajalo  čez  morsko   plan  in  vse
In  vmes   je  pela  tihe   pesmice,                        bežalo  je   v  neskončni  svet  in  v  noč
in   pravljice   iz   starodavnih   dnij,                     so   zvezde   novih   sanj   pošiljale.
(Dalje prih.)
Mlade dame prvi mesec. (Fr. Milčinski)
Mlada dama je namreč moja hči, moja prvorojenka, in jaz sem njen oče — pa se mi lahko verjame, da nimam namena, utajiti zaslug, ki gredo pri tej stvari tudi moji ženi, čast ji in slava!
Sedaj šteje mlada dama že trinajst let, lomi latinski in grški, da se bcgcvom smili, latinskim in grškim, pili in gladi si nohte in jako pikro ocenja profokse in pobe. Profoksi so gospodje profesorji, pobi so gospodje sošolci.
Tačas pa, ko sva jo kupila, je bila čisto majhna — pravijo, take je najbolje kupiti. Tehtali so jo na kuhinjski tehtnici in ker ni bilo na razpolago dosti uteži, so si pomagali z raznovrstnim kuhinjskim orodjem in posodjem in so, potem kolikor toliko točno izračunali in sešteli, da vrže mlada dama tri kile šestdeset dek. Pa je nisva kupila na težo nego kar vprek, in nisva barantala za ceno, vesela sva bila, da sva jo slednjič dobila — težko sva jo čakala in so se nama že oglašale skrbi, kajti se je
bila nekoliko zakesnila.
Sedaj jih imam že štiri, imam v tej stroki izkušenj in se več ne bojim, ker vem: vsak otrok se nekoliko zakesni, nobeden ne pride točno tisti dan, kakor bi moral. Otročičku nedolžnemu ni zameriti zamude — odkod naj   pozna   otročiček   nedolžni   račune   in   pratike,   da  bi   se   do   pičice
natančno držal dneva in ure!
Seveda — čakajoča družina in v sosedstvu so radi nestrpni, pa potem
modrujejo in ugibajo: «Fantek bo, fantek, ko  ga toliko  časa ni;  deklice
so bolj radovedne, deklice bolj hite, fantje radi potegnejo čez uro!»
Na sploh temu nazoru ne bi bilo baš pritrditi. V vsakdanjem življenju, bi rekel, da so moški skoro bolj točni kot dame, kajti se dame zamude pri oblačenju in je to naravno in neizogibno, ko so učenjaki dognali, da obstoji celovkupna damska toaleta iz 75 kosov, par več ali par manj — to je mnogo, pa naj so zadevni učenjaki šteli vsako lasnico posebe ali ne!
Za navzočni primer sicer ni prezreti, da prihajajo mlade dame na svet brez lasnic in da potemtakem prav za prav ne bi bilo zadržka zoper omenjeno in pohvaljeno njih točnost.
Pa vendar mislim, da je vse ono ugibanje brez trdnega temelja. Saj tudi govore; Če traja zamuda posebno dolgo čez čas, potem se je nadejati
STRAN 134                                   ŽENSKI   SVET                                    LET1K II
nečesa izrednega in se bo rodil antikrist, takrat bo denarja kakor toče! Pa dosedaj še nismo dočakali antikrista, denarja pa tudi ne! Gospa, ki je nama posredovala pri kupčiji za mlado damo, je jako modra, nobenega stavka ne pove, da ne bi bilo v njem izobraženih besed, kakršne so: «Direktno» ali «ekspresno» ali «briljantno», — ta je tudi teh misli, da je prazno ono ugibanje iz večje ali manjše zamude, in je namignila, da so planeti tista sila, ki določa spol. —
Kakor koli — bila sva vesela najinega dekletca in sva petem z ljubeznijo opazovala, kako se mu mladoi življenje, prihajajoče iz tajinstvene brezkončnosti, polagoma privaja na našo tesno zemeljsko kletko in na razmere v tej kletki, tako so čudne in prečudne — ali bi se jim človek jokal, ali bi se jim smejali? Kateri se jim joče, toži za izgubljeno neskončnoistjo; kateri se jim smeje, veruje v neskončnost, da mu ni izgubljena — zdi se mi, da se je bolje smejati. —
Opazovala sva torej razvoj najinega dekletca in sva svoja opazovanja zapisavala. In sem trdno uverjen, da so ta opazovanja natančno takšna, kakršna so od tisočev in tisočev in tisočev drugih staršev. Najina mlada dama je bila krščena za Bredo. Pa naj oni starši, ki imajo Vido ali Vero ali Maro ali Tinko ali Tonko ali Jožico, bero namesto Brede ime svojega dekletca, pa bodo brali svoja opazovanja o svojem dekletcu in bodo radi brali.
Po pravici povedano: da bi bila stvar drugačna — bogme, ne bi priobčeval teh spominov! —
Naša Breda je torej zagledala luč sveta in je najprej štiri ure neprenehoma vekala, lepo enakomerno brez razburjenja in z nežnim glaskom, da hripava kura k slabemu vremenu nima nežnejšega: «V-eeee, v-eeee, uv-eeee-e-e-e!» — vse brez prestanka. Ne vem, ali je res imela toliko povedati ali nas je le štela za ljudi, kakršnim je treba isto reč ponoviti desetkrat in dvajsetkrat, drugače je ne razumejo? Ali se je hotela posebno odločno upreti jako razširjenemu naziranju, da se novorojenček počuti dobro?
In je bila pogoščena s — kamiličnim čajem.
Kamilični čaj — lep začetek, lepa gostoljubnost! Iz tajnega sveta nam je prišla, dolgotrajna ji je bila pot, željno smo jo pričakovali, radostni in ginjeni jo sprejeli in potem — kamilični čaj! Zdi se mi, to ni bilo lepoi — toda me niso poslušali! Pa je potem vse prvo leto ostalo njeno življenje v znamenju kamilic in kakor je Dumas spisal igro «Dama s kamelijami», bi se lahko o naši dami spisala igra «Dama s kamilicami«; ona igra se suče okoli jetike, ta bi se pa sukala okoli trebuščka in njegovih bolečin.
Drugi dan se je jokala že izraziteje, kajti se je bila v tej kratki dobi naučila uporabljati za jok tudi sapo, ki jo je dihala vase — tega prejšnji dan še ni bila znala.
Moja sestra je povedala, da se male deklice jokajo: «Kofe kofe!» mali fantki pa: «Tobak tobak!»
LETNIK II.                                   ZENSKT   SVET                                STRAN 135.
Moja sestra je jako zanesljiva oseba učiteljskega stanu in njena beseda drži kakor železo in beton. Vendar bi si drznil pripomniti, da traja dolgo časa, predno se povzpne deca ob normanem razvoju do glasovnih skupin, kakršni sta «kofe» in «tobak».
Naši je služil prvi mesec poleg že opisanega nežnokurjega «ee» in «v-ee» ob vekanju še: «Hh', hh'» kot izraz prijetnejšega občutja in je zraven bila okoli sebe z ročicama in tudi z nogicami, ako nisoi bile povite. Za posebne prilike je pa imela umetalen spev, ki ga je precej težko popisati: Najprej se je culo, kakor da so nekod zacvilile podgane: *Iiiii»; sledil je kratek odmor, ki naj je napel pozornost galerije, potem se je pričela globoko v gričku naše male prav počasi mleti kava, ti zvoki so se stopnjevali v glasno škrtanje kozarca po mokri kameniti plošči in so dosegli svoj vrhunec v strganju kovinaste žlice po železnem loncu. Vmes se je oglašal vsakikrat, kadar je mlada umetnica vase potegnila sapo, zmagoviti visoki «i». Beseda je pač preokorna za pravilni popis vseh teh zvokov in njih modulacij in dinamike in tempov. Kratko bodi povedano: Tak spev je precejšen užitek za onega, ki ima posluh in razum za otroško
godbo!
Nadalje bi bilo o dejanju in nehanju naše male ptičice v prvih dneh njenega bivanja med nami' poročati to, da ji je položaj na materinih grudih jako ugajal in je rada po južini zaspala kar v tem položaju. Nekaterim, zlasti moškim, oistane ta navada: popijo v kavarni svojo melanžo in potem zadremljejoi, v rokah pa drže novine. Naša Breda še ne čita novin, kadar pije.
Žalibog — mnogo je nespametnih ljudi, ki dajo majhni deci umetno sesalce v usta, da jih zamotijo! Zdravniki so odločno zoper sesalca in to zaradi nesnage in bacilov in jim je v polni meri pritrditi in ga ne bi bila dobila naša Breda za noben denar, da ga ni tako živo zahtevala. Toda ni odnehala prej in ni, da ga je slednjič dosegla, in sva bila precej obupana jaz in žena in sva se še le potem malo potolažila, ko sva polagoma dognala, da tudi deca zdravnikov ni brez sesale, o enem se celo pravili, da se je ponašal s sesalcem po cestah, ko je bil že goden za šolo.
Obrazek ima naša mlada dama jako gibčen kakor star igralec — vsak dan je drugemu podobna, zdaj svetemu očetu Ignaciju, zdaj znamenitemu angleškemu državniku, zdaj pa, če stisne ustni, Dubai Lami v Tibetu. Očesci ji gledata vsako zase, vzorno nezavisni sta drugo od drugega; včasi pogleda tudi le z enim očesom in je tedaj izraz njenega lica jako
prefrigan.                                                                             ,                      ,       ,. .
O razvoju njenega razuma v prvem mesecu naj pričajo sledeči dogodki,
ki se njih istinitost lahko dokaže:
Kihati je znala koj prvi dan in zevala je, kakor da jo silen dolg čas preganja na tem svetu.
Deset dni stara je z očmi zasledovala nihanje peres na klobuku tete Ane. Zanimanje za te vrste robo ji je ostalo.
STRAN 136.                                   ŽENSKI  SVET                                        LETNIK H.
Dva in dvajset dni stara je v spanju momljala in cmokala z ustnicami, nemara se ji je kaj prijaznega sanjalo o kaki južini. In smrčati zna tudi že.
Mislim, če se bo tako razvijala, državna ustanova ji ne uide.
Tistega sicer še ne čuti, če se jo poščegeta po njenih podplatih — tako lepo so rožnati! Pa do tedaj, da boi polnoletna, bo ta reč tudi že v redu.
H. koncu meseca je bila prvič z vozičkom na prostem zraku. Menda ji naše mesto ni napravilo baš najboljšega vtiska, kajti je bridko vekala. Ne vem, ali naj tudi ta neugodno oceno našega mesta zapišem na rovaš
njene razumnosti. —
© © © ©
Pričakovanje in resnica. Slika. Lea Faturjeva.) 
«Mojo hišo na trgu poznate že tako, kdo je ne pozna? Vse vasi naokoli kupujejo tkano robo pri meni. Dioi zdaj se mi ni bilo treba, ženiti — eh, mati so še čvrsta žena. Mislim pa že več let, da bi začel s tovarno. Meni gre samo kupčija po glavi, prašek za umivanje in pranje bom izdeloval. To bo treba dosti rok in oči, stroški so v začetku tudi veliki, treba mi je žene, ki mi pomore z doto. In tako sva se pripeljala z očetom in sva se dogovorila z vašimi: Vi postanete gospodinja pri nas, vaš brat pa družabnik v podjetju.»
Z modrimi očmi je strmelo šibko osemnajstletno dekletce v nepričakovanega snubca. Osuplost ji je zgenila ustnice v stresljaj, tenak nos se je nekako povesil, vsa njena notranjost se je očividno vzvalovila, mrzli srhi so ji naježili kožo: preletelo jo je bridko spoznanje:
Taka je torej snubitev premožnih deklet. Kupčija je: Ne bi se ženil, ima čvrsto mater. Potrebuje dote bolj kot žene. Rdeč je, velik, samozavesten, loden je oblekel in škornje obul in prišel snubit — pa je še ne vpraša, če ga mara...
Vse drugače je pisano v povestih, vse drugače se sliši iz pravljic: Vitezi ubivajo zmaje, prehodijo gore in dole, se tepejo s tekmecem, izkazujejo junaštva, gorijo ljubezni in hrepenenja. Deklice čakajo leta in leta, ustavljajo se čarobnikom, bežijo z doma, iščejo izvoljenca.
Junaki v knjigah govore v vročih besedah o svojih čuvstvih, trepečejo, kadar zagledajo izvoljenko, ji pišejo pisma polna strastnih besed, vabijo na sestanke. Luna in solnce, mraz in vročina, in dež in prah ne vstavijo zaljubljenca, kadar gre na sestanek.
In ona, hči kmeta trgovca z vasi, poslana v mestno šolo zaradi trgovine, je prebirala bolj hlastno ljubezenske spletke in dogodke kakor trgovske knjige. Hrepenela je silno po takem doživljaju — ko bi jo čakal ljubljeni nekje na visokem in bi šla ona k njemu. . . Srce bi ji razbijalo hrepenenja, želja sladkih besed, po katerih gori ženska duša. . , Na tisoče jih ne zapelje zlo nagnjenje, zapelje jih samo> sladka beseda.
LETNIK II.                                           ŽENSKI   SVET                                         STRAN 139.
v glavo in pljuča. Najprej splnčimo stopala, nato noge do kolen, polom stegna, trebuh, križ, prsi, ledja. Ni pa potrebno solnčiti glavo. Priporočljivo je, da se oseba solnči prve čase po trikrat na dan z enotirnim presledkom, ne smemo pa se izpostavljati močni opoldanski vročini. Slabotni naj se solnčijo po 5 minut, močnejši po 15 minut. Drugi dan ostanimo vsakokrat po 5 minut dalj razgaljeni, tretji dan zopet podaljšamo solčne kopeli za 5 minut. Vsakokrat pa začenjamo od stopala navzgor. Presledki se črez nekaj časa lahko krčijo, pa se naposled senčimo 3 ure skupno. Preko tega časa biti na solncu ni samo nepotrebno, temveč je lahko celo kvarno zdravju. Tiste čase, ko se solnčimo, moramo dovolj spati in se dobro hraniti, da dobiva želodec dovolj snovi, iz katerih naj tvori kri, kosti, mišice i. dr.
Najnavadnejša posledica premočnega solnčnega učinkovanja je solnčarica. Povzročajo jo močni solnčni žarki, kadar padajo navpično na teme, to je okoli poldne. Solnčarica pa ni vpliv toplote, temveč svetlobe. Premočni direktni žarki namreč razdražijo s svojimi svetlobnimi delci najprej mozeg in polom tega še druge organe. Vendar je tudi to svetlobno učinkovanje kaj različno; odvisno je n. pr. od čistoče in barve zraka samega, pa tudi od barve las in polti. Temna barva, posebno črna, ne propušča namreč svetlobnih žarkov, temveč jih zadržuje. Zato so temnopolti in temnolasi ljudje (cigani, zamorci) bolj odporni proti solnčarici nego belokožci in plavolasci, ter jih le redkokdaj zadene ta bolezen. Zato je napačno, če pokrivajo otrokom v kopeli glavico z belim robcem. Naj-bojši je širok slamnik ali pa vsaj temen robec.
Kogar zadene solnčarica in se onesvesti, ga je treba takoj prenesli v senco, mu odpeti vso obleko, dovajati mu s pahljanjem svežega zraka ter mu davati na glavo mokre mrzle ali celo ledene obloge. Če more bolnik požirati, mu damo sveže vode ali pa košček leda v usta. Ako pa niti ne diha, tedaj mu je treba zbuditi življenje z umetnim dihanjem.
ft ;V  .V
Tudi voda ima krepilno in zdravilno sposobnost. V kopeli se počuti lelo kakor preživljeno. Še večjo korist in razvedrilo nudi telo onemu, ki zna plavati. Čas mu hitreje mineva, telo se mu krepi in vesel je samega sebe. Pa tudi pri kopanju ne smemo prezirati onega večno veljavnega nauka, ki se izraža v dveh besedah: zmernost in previdnost.
Začni se kopati v hladni odprti vodi, toda ne po koledarju, temveč po vremenu. Nujpripravncj.ša toplina je 17"—25" C. Hladnejše vode marsidko ne prenese, posebno ne otroci, blede iii suhe osebe ter starejši ljudje. Nikoli se ne kopaj na vetru ali dežju. Tudi pred solncem ali po zatonu ni primeren čas za kopanje. V vodo ne smemo hoditi s polnim želodcem; nenaspanim, napitim ali razdraženim osebam škodujejo kopeli. Prav tako naj človek tudi ne hodi v vodo, kadar ima nahod, če kašlja, če ga boli trebuh ali giava ali če mu prihajajo siabosti. Nikoli pa se ne smejo kopati oni, ki jim močno bije srce, ali imajo mrzlico, ali vnetje ledvic, ali padavico in krč. Kdor v hladni vodi hitro pordi ali se začuti onemoglega, ali se po kopeli ne more kmalu ogreti, ta naj se čuva odprte vode.
Zdrave, polnokrvne in močne osebe se lahko kopljejo vsak dan, bledim ljudem in slabotnim otrokom pa zadostuje dvakrat na teden ali kvečjemu vsak drugi dan. Ne hiti na kopanje, da se med potjo ne spotiš. Slači se počasi in se tako sproti ohlaja). Če le ušesa bole, si jih zamaši z bombažem; glavo pa si zavaruj pred močnim solncem s širokim klobukom ali vsaj s temnim robcem. Ženske naj si ne močijo las, ker je voda večkrat umazana in se tudi lasje prepočasi suše. Bolje je, da gremo takoj popolnoma v vodo, nego da se počasi pripravljamo. Matere navadno močijo in brizgajo boječe otroke, da bi se privadili vodi. Pa to jih še bolj oplaši. Potopi otroka do podpazduhe ali do vratu ter brodi ž njim po vodi, da mu bo gibanje v zabavo. Nato ga pa dobro osuši in deni na solnce. Malim otrokom lahko škoduje mokra kopalna oblekica, ker se počasi suši. Zato je bolje, da se kopljejo nagi; če ne, jih moramo pa takojsleči. Skakanje v vodo s prevelike višine je nevarno, ker lahko pljusne voda v uho. Če greš pod vodo, zamiži in si zalisni ušesa. Ne pij vode, ke.r je v kopeli nečista. Tudi odrasel človek naj ne stoji mirno v vodi; skakanje, pljuskanje, brazdanje, plavanje in korakanje oživlja telo in toploto. Slabotni ljudje naj ne bodo v vodi več kot 10 minut; narava sama jih podi iz hladne kopeli. Če voda teče ali je nemirna, naj valovi bijejo kopalcu po hrbtu in ne po prsih in trebuhu. Ko se začneš tresti, ali se ti pokaže kurja polt ali ti pomodre ustnice, pojdi takoj iz vode. Nato se dobro obriši in zdrgni, da ti koža pordi. Kdor je po kopeli gladen ali hitro zaspi, temu je voda koristila; če se pa čuti utrujenega in slabe volje ter se mu ne zbudi niti tek, na takega pa kopel ni blagodejno vplivala.
Zdravniki ne morejo dovolj toplo priporočiti narodu, naj smatra solnce in vodo za prva poroka trdnemu zdravju. S pravilnim kopanjem in solnčenjcm si poleti utrdimo telo in naberemo moči, da lažje prenašamo neugodnosti zimske dobe in se zavarujemo pred boleznimi, ki so v najpogostejših slučajih le posledica splošne telesne oslabelosti in neodpornosti.
STRAN 140                                            ŽENSKI   ŠVEf                                           LFTNIK 11.
IZ VEST J A
Za našo deco !
Dobile smo {e dokaj pisem, v katerih nam požrtvovalne rodbine javljajo, da sprejmejo po enega otroka v počitniško oskrbo. Toda po naših mestnih družinah je toliko slabotne in siromašne dece, da je število dosedanjih ponudb še jako prenizko. Zato ponovno prosimo lanske gostitelje in tudi druge nam še nepoznane dobrotnike, da se velikodušuo usmilijo bedne dece. Vemo, da ne morejo niti stariši niti naše društvo povrniti te dobrote, toda pogled na okrepljenega otroka da plemeniti duši tuje matere najlepše zadoščenje. — Prijave naj se pošiljajo naravnost na našo udrufenje v Trstu (centro, casella postale 384) ali pa na poverjenika v dotičnem kraju in sicer do srede t. m.
Duhovništvo, učiteljstvo, poverjeniki lanski! — Vi ste nam lani pri tem delu velikodušno pomagali s tem, da ste pridobili po svojih okrajih več sto dru\in, ki so prevzele našo deco v počitniško oskrbo. Tudi letos Vas podpisani odbor prav prisrčno prosi, da se z isto vnemo laviamcte \a to akcijo. Naj Vas ne plašijo morebitne slabe izkušnje in neiivale{nost pri lanskem prizadevanju. Pridobite nam \opet dotične družine; do 15. junija pa nam blagovolite poslati imenik gostiteljev s potrebnimi pripombami.
V nadi, da uslišite našo iskreno prošnjo, se   Vam najprisrčneje zahvaljujemo.
ODBOR „ŽBN. DOBKOD.  UDRUŽFNJA".
DRUŠTVENA POROČILA
L , Občni zbor ^Ženskega dobrodelnega udruženja« v Trstu je bil 14. maja t. 1. Udeležba je bila jako velika, posebno od strani članic iz delavskih slojev. Da seznanimo čitateljice z delovanjem Udruženja, podajamo obširnejše izvlečke  iz poročil.
Ž. D. U. je bilo ustanovljeno 8. nov. 1922. Izvoljeni odbor si je glasom društvenega programa razdelil delo v tri odseke; prosvetni in dobrodelni ter odsek za ročna dela. Predsednica, tajnica, blagajničarka in načelnice odsekov so tvorile ožji odbor, ki je na vsakotedenskih sejah razpravljal o najnujnejših zadevah, širji odbor pa se je sestajal vsak mesec. Društvo je imelo ob ustanovitvi okoli 400 članic,  danes  pa  jih  šteje nad  1200.
Društvo je začelo delovati najprej z ustanavljanjem tečajev za ročna dela. Že v decembru 1922. je bil otvorjen prvi lečaj pri Sv. Jakobu, kateremu je kmalu sledil tečaj pri Sv. Ivanu, nato v Skednju, potem še drugi tečaj v Rojanu in zadnje dni na Proseku. — Tečaji so vsi enako zasnovani. Poučuje se v njih šivanje, vezenje, pletenje, kvačkanje in idrijske čipke. Nastavljene so učiteljice strokovnjakinje. — Vsi tečaji so zelo dobro obiskani, imajo povprečno po 60-70 učenk, katere pa ne prihajajo redno, ampak jih članice posečajo po potrebi. V tečaje imajo dostop članice in njihove hčerke; učenke so torej različne starosti, zato so ločene v dva tečaja. Matere prihajajo, da se jim ukroji obleka za nje in za družino, dekleta si šivajo obleke, bluze,
večinoma pa perilo. Šolske deklice so si napravile v tečajih obleke iz blaga, ki so ga dobile za božičnico. Kako zelo so tečaji koristni, imamo dokaz v tem, da jih posečajo celo dekleta iz koprskega okraja, k prihajajo zjutraj s poljskimi pridelki v mesto ostajajo črez poldne, prihajajo v tečaje ter se vračajo zvečer domov.
Tečaji   za   ročna   dela   delujejo   vse   leto
Razven teh stalnih tečajev je Ž. D. U, priredilo tudi 5 eno- ozir. dvomesečnih strokovnih tečajev za krojenje katere je vodila diplomirana učiteljica gdč Ruža Matejčičeva iz Pazina. Imeli smo jutranji, popoldanski in večerni tečaj tako, da je bilo ustreženo vsem članicam, tudi onim, ki so podnevi zaposlene. Tudi ti tečaji so imeli pod spretnim vodstvom gdč. učiteljice velike uspehe in so se jih udeležila dekleta iz najoddaljenejših krajev  Jul. Krajine.
Tečaji so za naše ženstvo velikanskega pomena, zato se Ž. D. U. ne plaši niti stroškov niti truda, da si jih ohrani in izpopolnjuje. Ž. D. U. pričakuje pa tudi od svojih članic, da se jih pridno poslužujejo in doprinesejo po  svojih  močeh v njihov  procvit.
Ž. D. U. je z velikimi žrtvami opremilo tečaje s šivalnimi stroji in z ostalimi potrebščinami,
Razven nastavljenih strokovnih učiteljic pomagajo pri tečajih učiteljice slov. šole pri Sv. Jakobu: Pfeiferjeva, Železnikova, Arriglerjeva, Vrtovčeva, Kerkočeva, Per-havčeva, Golobova in Nagujeva, po okoliških tečajih pa nekatere članice. Bodi jim izrečena najtoplejša zahvala za njih nesebično požrtvovalno delo.
LETNIK II.                                             ŽENSKI   SVET                                          STR^N 141.
V zvezi s tečaji naj omenimo razstavo ročnih del, ki smo jo priredile ob novem letu na šoli pri Sv. Jakobu in je izpadla nad vsako pričakovanje dobro. Pri razstavi je Udruženje zasledovalo dva cilja: pokazati občinstvu uspehe dela njegovih tečajev in izpoznati vpliv društvenega glasila na polju ženskih ročnih del. Ž. D. U. je v obojm oziru doseglo lep uspeh. IGl. poročilo o razstavi v februarski štev. «Ženske-ga Sveta».) Razdeljenih je bilo devet nagrad med najpridnejše razstavljalke. Nagrade je Ž. D. U. dobilo v dar od «Splošnega ženskega društva« in «Kluba Primork«, katerima se Udruženje tem potom iskreno zahvaljuje. —
Dobrodelni odsek, ki je bil brez vsakršnega fonda in brez vsakega vira razen članarine in redkih darov, je imel najmanj upanja do uspešnega dela. Toda v svoje veliko zadoščenje zamore odbor ravno na tem polju poročati o presenetljivih  uspehih.
Dobrod. odsek je znatno pripomogel ženski podružnici Šolskega društva pri obdarovanju šolske dece o Božiču l. 1922. in 1923.; razdelil je več podpor siromašnim družinam deloma v denarju, deloma v živilih, razdal množino novih, včasih tudi nošenih, a dobro ohranjenih oblek in obuva' šolskim otrokom tudi izven božičnice. O priliki počitniške akcije je oblekel in obil več otrok, ki bi bili sicer primorani ostali čez počitnice doma, ker niso imeli kaj obleči.
Konečno naj omenimo še počitniško akcijo samo, ki je brez dvoma najsvetlejša točka v delovanju Ž. D. U. Ona je omogočila prosle počitnice 600 siromašnim tržaškim otrokom 2-3 mesečno bivanje na deželi, na prostem zraku, v naših poštenih slovenskih družinah. Kako velikanskega pomena je to za tržaškega otroka v zdravstvenem in moralnem oziru, ve samo tisti, ki pozna tržaško prašno ulico in okuženi mestni zrak in ki pozna razmere, v katerih nam telesno in duševno gine naša šolska mladina.
Naj zopet ponovimo na tem mestu: vsi plemeniti dobrotniki, ki ste toliko dobrega storili  naši  mladini:  tisočera  Vam hvala!
fObširen popis fako sijajno uspele počitniške akcije, je priobčil «Ženski Svet« v XI  štev. prvega letnika.) —
Prosvetni odsek je priredil 16 predavanj v Trstu in okolici in eno v Gorici. Predavale so odbornice prosvet. ods.: Čo-kova, Hočevarjeva, Ribičičeva, Hartmanova, Martelančeva ter Ferjančičeva, bivša urednica  «Slovenke».
Da zamore vplivati vzgojevalno tudi tam, kamor ne more pošiljati svojih zastopnic s predavanji, si je Ž. D. U. ustanovilo list <Ženski Svet«, In to je druga svetla točka v delovanju  Ž. D. U.
Že v prvem letu si je pridobil za naše razmere izredno veliko število naročnic, t. j.
preko 2000, a veliko število ga je bilo v razprodaji. Tiskal s- je v 2500 izvodih, a prve številke so kljub ponatisku takoj pošle, tako da ni bilo več mogoče ustreči poznejšim naročnicam.
Koncem lanskega leta je «Ž. Sv.» dobil ponudbe za združenje vseh treh ženskih listov: «Slovenke», «Jadranke» in «Ženske-ga Sveta«. Ker je bila to tudi naša vroča želja, so se pričela takoj pogajanja, ki so privedla zadevo do ugodnega zaključka tako, da imamo danes samo en ženski list, «Ženski Svet«. Ga. Ferjančičeva, urednica «Slovenke», je pristopila v naš Prosvetni odsek in prihaja po enkrat na mesec k sejam, kjer se določajo važnejše zadeve, tičoče se lista. Ga. Ferjančičeva sodeluje pri listu tudi kot sotrudnica in je njegova zastopnica  za  Goriško.
Z novim letom je število naročnic «Ž. Sv.» znatno narastlo. Tiska se letos v 4000 izvodih; v inozemstvo ga gre preko 1500 zvezkov. Število naročnic stalno raste, tako da   je   naklada   že   skoro   izčrpana.
K razširjenju lista ie brez dvoma mnogo pripomogla priloga, ki izhaja letos v izboljšani obliki. Obilna vzpodbujevalna in zahvalna pisma iz vseh krogov našega ženstva, posebno na deželi, nam pričajo, da smo s orilogami  zadele pravo.
«Ženski Svet« je vzrastel iz niča; brez vsakih fondov in podpor se vzdržuje sam, kakor bo  razvidno iz  unravniškega  poročila.
«Ž. D. U.» želi, da bi vse naročnice občutile ono srčno vez, ki nas spaja potom našega glasila, ter bi jim pos(al «?.. Sv.» naiboljši  prijatelj.
Polom lista je društvo stopilo v zvezo z ženami drugih narodov ter se tako pridružilo svetovnemu ženskemu nokretu. V zameno dobivamo «Žensky Obzor« iz Prage, «Ženski Pokret« iz Beograda, «Živcno» iz Slovaške, «Vigred» iz Ljubljane, «Chioso» iz Genove. Poleg teh ženskih listov na dobivamo v zameno tudi mnogo drugih naših publikacij.
Ob zakliučku naj omenimo še prireditve Udružcnja. Še pred formalno ustanovitvijo društva smo priredile na ustanovni slavnosti «Šol. Dr.» julija 1922. v Sežani paviljon za narodne vezenine, katerega izdaten izkupiček je bil izročen «Šolskemu društvu«.
V decembru istega leta ie imelo Udruženje otroško prireditev nri Sv. Jakobu. Tudi te nrireditve čisti dobiček je bil izročen «Šolskemu društvu« in sicer njegovi ženski podružnici   za   božičnico.
Marca t. I. ie društvo priredilo čajanko pri Sv. Ivanu pod okriljem tamkajšnjega odseka, katerega zasluga je, da je tako dobro usne-la. Čisti dobiček te čainnke je bil določen za  letošnjo  počitniško  akci;o.
Tajnica je konečno izrazila toplo zahvalo vsem, ki ?o kakorkoli pripomogli «Ž. D. TJ.»: «T r ž a š k o     podporno     in     bralno
STRAN 142.                                         ŽENSKI
društvo«, ki je prepustilo svojo sobo za uradovanje in seje; »Delavsko k o n-s u m n o d ru š t v o« pri Sv. Jakobu za prepustitev dvorane za zbore, predavanja in prireditve; «Š o 1 s k o društvo« za prepustitev šolskih prostorov za razstavo in za tečaj malih; «Edinost», ki je bila vedno prijazno na uslugo za vse objave, poročila i. t. d. Konečno naj s posebno hvaležnostjo omenimo naše učiteljstvo in duhovščino za res požrtvovalno sodelovanje  pri počitniški  akciji.
Zborovalke so brez prigovora sprejele tajniško* in blagajniško poročilo ter poročilo o upravi «Ž. Sv.«. Radi tesnega prostora moramo zadnji poročili objaviti šele v bodoči  številki.
Sledila je volitev odbora. Z enoglasnim odobravanjem je bila na novo izvoljena prejšnja neumorna predsednica A n-tonija Slavikova. Istotako je bil soglasno zopet izvoljen ves stari odbor iz-vzemši nekaterih članic, ki so se izselile, ali so drugače zadržane. Te so bile nadomeščene z novimi izbranimi izmed najmar-ljivejših članic — po večini delavskega stanu.
Kakor v prejšnjem, tako so tudi v sedanjem odboru zastopane žene vseh slojev, in v tem vidimo poroštvo za nadaljno smo-treno in plodonosno delovanje «Ženskega dobrodelnega   Udruženja».                          M.
PO ŽENSKEM SVETU
Matere za deco. V Parizu so začele žene vneto nastopati proti nezdravim hišam, v katerih stanujejo družine z mnogimi otroki. Boj proti slabim stanovanjem tvori po mnenju zavednih pariških mater glavno točko v programu za narodovo povzdige. Temeljno načelo moža in žene bodi: kdor hoče imeti mlade, naj si prej pripravi gnezdo; kdor si hoče ustanoviti družino, naj ji prej preskrbi zdravo slanovanje. Ne samo v Parizu, tudi po drugih mestih so po temnih vlažnih luknjah nabasane številne družine. Teh lukenj nikdar ne obsijejo zdravilni solnčni žarki, v njih je gnezdo tuberkuloznih bacilov in  kali  splošnega  telesnega  propadanja.
Nov ženski poklic: politične agitatorice. Že pri predzadnjih volitvah na Angleškem se je pokazalo, da je bilo po shodih večkrat manj moških govornikov nego ženskih. Mnogo kandidatov, posebno liberalnih, je že pred volitvami objavilo po časopisih oglase. v katerih so opozarjali agencije za name-ščenje žensk, da iščejo gospe in gospodične «srednje starosti«, ki bi bile sposobne za nastop med maso. Pogoji so bili jako pri-prosti: Kandidatinja se je morala naučiti na pamet precej dolg govor o svobodni trgovini ali kaki drugi točki iz programa dotične stranke ter govoriti to razpravo pred člani posebne volilne komisije, ki je nastop   presodila.
SVET                                             LETNIK II.
Ako so izrekli ugodno kritiko, tedaj se je govornica obvezala, da nastopi na določenem mestu. Odmerili so ji plačo z ozirom na njene sposobnosti, približno eno ali poldrugo šterlino za poedini nastop, če se je govornica dala od nasprotnikov tako motiti, da je morala prekiniti govor in je pri tem izgubila glavno misel, da govor ni dosegel zaželjenega učinka, so ji pa tudi odtrgali od   določenega  honorarja.
Težke socialne razmere kitajske proletar-ke. Znana dunajska novinarka Alice Scha-lek, ki se je lani mudila na Daljnem Vzhodu, podaja o težkih socialnih razmerah kitajske proletarke naslednjo sliko; «Po shanghaiskih predilnicah za svilo je v ogromnih, polutem-nih podzemeljskih prostorih na stotine žena s svojimi dojenci na kolenih, poleg njih pa pet- do šestletni malčki, zaviti v cunje; bedne trpinke so zaposlene z izbiranjem zapredkov in zaslužijo za velik kos približno 14 avstrijskih predvojnih vinarjev, pri 10-urnem delu okroglo 50 vinarjev na dan. V Shanghaiju je v 40 «mlinih» za svilo zaposlenih približno 50.000 delavcev, ki izgotove dnevno iz naravnih zapredkov po več tisoč funtov svilenih niti. V zgornjem nadstropju sede v ogromnih prostorih, ki se kade od vročine, blede, kljub mladosti vele žene pred kotli z vrelo vodo, v kateri z neverjetno spretnostjo love konce svile z belih klopčičkov in jih po deset skupaj navijajo na vreteno. Te delavke zaslužijo po eno zlato marko na dan. Pred vsako izmed njih stoji otrok, ki po deset ur na dan z enim samim kratkim odmorom in ob peščici riža z golo ročico obrača zapredke v vreli vodi, tako da si opari konce prstov. Ako z delom za trenotek preneha, ga paznik useka z bambusovo palico. Te strahote dobimo tudi po tovarnah evropskih podjetnikov, ki se izgovarjajo, da bi drugače ne mogli konkurirati s Kitajci; in v celi Kitajski ni nikogar, ki bi mu bilo za to kaj mar, kajti socialna politika zaenkrat še ni nič drugega nego politično geslo. Zjutraj ob pol 6 uri vidimo ženske in otroke — z dojenčki seveda, ki čez dan čisto tiho leže po kotih v tovarni — kako se z nizdol visečimi nogami, še vse zaspano-omotične, peljejo v tovarno na enokolesnih taligah, ki jih vleče kuli. Na taki taligi — rikši — je stisnjenih po 8 oseb, katerih vsaka plača za vsakdanjo dveurno vožnjo po 1'20 zlate marke na mesec. Kuli zasluži torei za dnevno 4urno tekanje t>ri-bližno 10 zlatih mark na mesec« — Kdaj nride čas, ko prodre socialna misel tudi na Daljnem Vzhodu in napravi konec takemu nečloveškemu izkoriščanju brezbrambnih nc-maničev!
Pasteurieva ljubezen. Ta veliki učenjak in dobrotnik človeštva, ki ima nepopisne zasluge za lečenja pasje stekline in tudi drugih nalezliivih bolezni, j? prišel predavat na vseučlišče v Strassburg. Po desetih dneh pa se   je   že   zaljubil  v lepo   Marijo   Laurent,
LETNIK II.
'   ŽENSKI SVET
STRAN 143.
rektorjevo hčerko. Čeprav je ta ljubezen po naši sodbi nekako čudna, pedantna in hladna, priča vendar o lepoti plemenite učenjakove duše.
Pasteur ni prvič pisal svoji izvoljenki nego njeni materi ter jo prosil, naj posreduje zanj pri hčerki. Šele potem je pisal tudi njej ter ji takoj v prvem pismu povedal vse, kar jo je moglo oplašiti pred zakonom, v katerega ji je ponujal roko: svoje siromaštvo, nestalno službo, vse presegajočo ljubezen do vede. Umevno je, da je imela deklica pomisleke proti tako čudni ženitni ponudbi, vendar se razmerje ni prekinilo in dopisovala sta si še nadalje. Pasteurjeva pisma so imela vzgojevalen ton, neprestano jih je prepletalo namigavanje na znanost, o ljubezni pa je govoril jako malo. Todrt iz teh listov je velo toliko požrtvovalnosti, velikodušja in ljubezni do bližnjega, da se je mlada žena navezala nanj z vso svojo plemenito dušo. Nekoč pa so ljubezenska čuvstva vendar prevladala tako, da se je za nekaj časa odtegnil delu v laboratoriju; ko se je zavedel, je pisal zaročenki, kako mu je za to svojo slabost žal in ji je v očitajočem tonu dostavil koncem pisma: «Oh, in tako sem ljubil svoje kristale!«
Ko sta se poročila, se je tudi žena vedno bolj poglabljala v njegov študij. Zvesto mu je pomagala v laboratoriju, dokler ni kot 731eten starček umrl v njenem naročju,
«Gospa doktor«! Parkrat sem že pisala, da je nazivanje naših žena z naslovom njihovih mož popolnoma neslovansko. Povedala sem, da je to nemška spaka in da nas preveč spominja naše nedavne sužnosti. Nobeden drugi slovanski narod ne uporablja te nemške nezmiselnosti. Rusinje se nazivljejo s krstnim imenom in z imenom očeta, n. pr. Ksenija Feodorovna, če je bil oče Feodor; Nataša Stepanovna, če je oče Štefan itd. Srbkinje so le gospe z moževim priimkom, n. pr. gospa Krislička, Lazarevička, Janko-vička itd. Nazivljejo se tako in če so tudi njihovi  možje  desetkrat doktorji.
Francozi imajo le m a d a m e, Italijani le s i g n o r a, pri nas zadostuje popolnoma le gospa. Če je mož doktor, svetnik, profesor ali ravnatelj, ima ta naslov le on in ne tudi njegova žena. V naših društvih (Splošno žensko društvo je precej opustilo to bedarijo) se titulirajo naše žene med seboj: gospa svetnik Pavlic, gospa doktor Nemanič, go-soa ravnatelj Vidmar itd. Ubogo slovansko uho! Pred kratkim je bilo citati novoizvoljeni odbor nekega ženskega društva, ki je obstajal kar iz osmih doktoric. To bi se čudile druge Slovanke, ko bi čitale ona imena, da imamo mi maloštevilni Slovenci toliko učenih žen! Pred par leti je duhovit slovenski feljtonist napisal o tem jako zabaven feljton, kako so Srbkinje vprašale neko gospo, ki se je predstavljala za «doktor», če je doktor filozofije ali medicine. Prav lahko je
stvar resnična in lahko je tudi možno, da so Srbkinje vedele za grdo slovensko navado in so hotele malo pikati.
Na našem ženstvu je, da zastavi ves svoj vpliv, da se čim prej odpravi nezmiselna nemška spaka. Naše n o v i n e naj bi pred-njačile  z dobrim  zgledom!
Marica Barlolova.
MATERINSTVO
Nekaj o dojenčkih. Gotovo je že vsaka mati zapazila pri detetu sledeče: Ko se otrok naje, začne takoj plakati, ali pa zaspi in se po kratkem času vzbudi s krikom. Mati pripisuje temu vse mogoče vzroke; misli, da je dete razvajeno in neče ležati; dolži to in ono jed, katero je zavžila, pa pita otroka z vsakovrstnimi čaji. A to je bolezen vseh malih požrešnežev. Dete je leže; marsikatero je pa tako požrešno, da si ne privošči oddiha. Hlastno požiranje in vodoravna lepa goltanca preprečita, da ne more iti zrak iz želodčka. Radi tega ta sapa otroka napenja in mu povzroča bolečine. Zato svetujem materi, naj drži malega la-komneža po jedi nekaj časa pokonci. Kmalu se dvigne iz želodčka zrak in otrok vrže iz ust. Malčku takoj odleže in prav mirno zaspi. Večkrat pa se iz istega vzroka vzbudi šele celo uro po jedi. Tudi v tem slučaju poizkusi s pokončnim držanjem, morda čuti bolečine baš radi  zaostale sape.        Dana.
KUHINJA
Koncertna torta. (Poljski recept). Zmešaj dobro 1/J kg nastrganih mandljev. V* kg stolčenega sladkorja in 15 rumenjakov, naposled dodaj še sneg iz 10 beljakov. Razdeli to zmes v štiri dele in pobarvaj vsak del drugače. Spodnja plast naj bo črnikasta — pobarvana z nastrgano čokolado; druga rožnata — pobarvana z alkermesom (dobi se v drogeriji) ali s čim drugim; tretja rmnena — z žafranom, ki ga namočiš prej v žlički ruma; četrta plast zelena — s kapljicami od špinače. To zeleno barvo dobiš, če stolčeš in pretlačiš špinačo, kuhano ali surovo. Če je kuhana, moraš prej vodo dobro odcediti in šele ožeto špinačo pretlačiš, da dobiš barvo. To lahko hraniš kot sesedek v zaprti posodi. — Vsako pobarvano plast spečeš posebej; ko jih zlagaš drugo na drugo, jih pomaži vmes s sladko ali kislo marmelado. Glazura ic iz rujavo, rožnato, rumeno in zeleno barvanega sladkorja. Vzemi 20 dkg sladkorja in pol kozarca vode, skuhaj in razdeli naposled v štiri dele, vsakega pobarvaj in prekuhaj, da se barva enakomerno razleze. Med po-edinimi žarki vleči tanko črto iz malinov-čeve marmelade (če je topla, se rajši vleče). Površje cele torte nalikuje odnrtemu dežniku. — Ta torta je velika, prav dobra, jako   lepa   in   efektna.   V   sredo   deni   svež
STKAN 144.                                            ŽENSKI SVET                                           LETNIK II.
cvet z zelenjem. Veliko dela je res z njo, a tudi lahko pokažeš, da nekaj znaš v kuhinji — če  seveda zmoreš  tak  strošek!
Z. Jagode. (Kompot za zimo). Lepo zrele rdeče jagode mešaj s sladkorjem; vzemi toliko jagod kakor sladkorja. Treba je neprestano mešati dobro uro, da se marmelada zadosti udela. Nato jo spravi v kozarec, dobro zavezi in shrani na zračnem prostoru; najpripravnejši prostor je pač mrzla predsoba, ker je tam največ prepiha. Mnogo izvrstnih marmelad se namreč pokvari po zaduhlih omaricah.                              •          Z.
GOSPODINJSTVO
Za uničenje stenic se je doslej izkazala «Morana» kot najboljše sredstvo. Z malim čopičem se namažejo mesta, kjer so stenice, in takoj je po njih. To sredstvo je priporočljivo tudi zato, ker ima prijeten vonj, ne škoduje ne zdravju, ne lesu, ne posteljnini. Izumila ga je zavedna naša Tržačanka, Marija Skrinjarjeva, pa se za sedaj lahko naroča pri njej v Kotoru, kakor je razvidng iz oglasa na platnicah. Pred vojno so «Mo-rano» naročali zlasti hoteli po raznih naših večjih mestih. Dobiva se v stekleničicah ali tudi na  debelo.       ______
IZ NAŠE SKRIN]E.
GORENJCI. (Nadaljevanje). Post. Kakor sem že omenila, je Gorenjec v postnem času, bodisi v štirideset-danskem postu, bodisi druge, od cerkve zapovedane postne dni želo vzdržen, tako glede razveseljevanja kakor tudi glede uživanja jedi in pijače. Da bi se on na primer v postnem času poročil, pa magari naj bi opravil še tako skromno «tiho poroko», do tega ga ne pripraviš nikdar in za noben denar. Odvrnil ti bo: «V postnem času se kaj takega za kristjana ne spodobi. V postu se ženijo vrabci in mački.»
Pa tudi šumnega godovanja in drugih podobnih zabav se naš človek v postnem času izogne, če le mogoče. Ako so na primer v postu fantje ponoči na vasi zapeli in za-vriskali, to starejšim ljudem že ni bilo po volji, češ, vsaj sedaj, v svetem postnem času, naj bi dali mir.
Istotaka vzdržnost velja glede jedi. Zlasti strogo pa je bilo to v prejšnjih časih. Moja pokojna mati je cesto pripovedovala, da za Časa njene mladosti, (pred 70. leti) v vsem štiridesetdanskem postu niti enkrat niso zajutrkovali, razun če je bil kdo bolan. Ves post niso pokusili mesa, ne zabelili jedi z mastjo, nego vedno le s surovim maslom.
Pa tudi poznejše čase se je post zelo strogo držal. Spominjam se, ko sem bila še otrok, sem nekoč na pepelnico zjutraj hitela h krožniku, na katerem je ostalo še par  krač   flancata   od   pustnega   dne,   hoteč
ga ugrizniti. Toda mati mi je iztrgala flan-cat iz rok ter zavpila razjarjena: «Boš pustila, ali ne veš, da so flancati ocvrti na masti, danes pa je velik post.» — Seveda so se potem sline cedile.
V dokaz, kako strogo se je pri nas držal post, naj služi še lo-le: Nekoč sera bila zelo nevarno bolna. Mati mi je prinesla čiste mesne juhe, Da bi se prepričala, če ni morda prevroča, jo je vzela žličico v usta, a ker je bil tisti dan ravno petek, je juho potem — izpljunila.
Zadnja leta je cerkvena oblast post zelo omilila in od tedaj je začel tudi Gorenjec polagoma opuščati svoje trde postne navade. Strogo se pa vzdrži še sedaj mesnih jedi naslednje dneve: vse petke v letu, sredo, petek in soboto v kvatrnem tednu, na pepelnico, zadnje tri dni velikega tedna in dan pred Božičem.
Velikanoč. Predzadnjo nedeljo čred Veliko nočjo, to je «Tiho nedeljo« se bere po cerkvah evangelij sv. Janeza: «Judje hočejo Jezusa kamnjati», Jezus pa se jim skrije. V spomin na to evangeljsko poročilo zakrijejo v cerkvi vse alt ar je z modrim zagrinialom. Z ozirom na to tudi pri nas po vseh hišah zakrijejo to nedeljo sv. razpelo z modrim ali črnim zagrinjalcem in ostane tako zakrilo do Velike sobote.
Prihodnjo «Cvetno nedelio» pa že vse bolj veselo diši po Veliki noči. Zlasti mladina ima svoje posebno veselje z butarami, katere nese k veliki maši k blagoslovu. Nekateri navežejo na butaro toliko jabolk in pomaranč, da se kar šibi. Odrasli ljudje, in to posebno ženske, pa neso k blagoslovu oljko-ve  veje.   (Dalje  prih.)
Manica.
KNJIŽEVNA POROČILA
Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani je izdala:
L. Andrejev: «Č r n e mask e». (Poslovenil Josip Vidmar. Cena Din. 12, vez. Din. 17.) V jako lepem prevodu smo zopet dobili globoko rusko dramo. Ni ga skoro človeka, ki bi ne užival nad lepoto in pretresljivostjo ruskih književnih del; «Črne maske« pa posebno globoko posegajo v dušo in razum glavnega junaka in tudi čitatelja. Zato jih priporočamo   zlasti   izobraženkam.
L. N. Tolstoj: «Kreutzerjeva sona-t a«. (Poslovenil Fr. Pogačnik. Cena Din. 14, vez. Din. 20.) Svetovno znano delo. Študija o zakonu. Kakšen je zakon? Zakaj je toliko gorja v življenju? Kakšen bi moral biti zakon? Celo vrsto vprašanj naniza Tolstoj in jih pojasnjuje v duši svojega idealnega krščanstva.
Sophokles: »Antigone«. (Poslovenil C. Golar. Cena Din. 9, vez. Din. 14.) Najstarejše delo slavnega grškega pisatelja, ki je med vsemi pesniki starega veka najgloblje posegel v srce človeka in zakone človeštva-
Cevljarnica Forcessin
noaa TRST -  Via Caprin štev. 5 pri Sv. Jakobu - TRST DDDD
Kdor išče obuvalo                     In šel bo k „FORCESSlNU",
cen6 a vendar lepo,                  ki v Trstu vsem od kraja
ta bo pomislil malo,                  — ubožcu al' bogatinu —
ne kupil kar na slepo!             najboljše čevlje daja . . .
Podružnica Via Udine 2
i Podružnica Via Udine 2
Predmeti za bolnike
trebušni in kilni pasovi
v
Parfumeriji - mlrodilnici
E. Grapulin
Gorica, Corso O. Verdi 27
Najboljše sredstvo zoper stenice in drugi mrčes je
„Morana" temeljito uničuje stenice in njihovo zalego. Naroča se pri
MAR. SKRINJAR, 
Pri večjih naročilih popust,   trgovcem rabat.  —   Išče se   ZASTOPNIK ZA JUGOSLAVIJO. — Ponudbe je poslati direktno na zgornji naslov.
FRANC NAROBE
Trst, Via Commerciale 3
priporoča  slavnemu občinstvu v meslu in na deželi svojo dobro založeno
Trgovino z Jesivinami
in s kolonijalnim blagom. Konkurenčne cene. Točna postrežba. Na željo se pošilja blago trž. odjemalcemtrankonadom.
Ivan Kerže - Trst
Piazzsa San Giovanni štev. 1
ima v zalogi   najraznovrstnejše
kuhinjske in druge hišne potrebščine
iz aluminija, stekla, lesa Iss emalirane prsti.
Pozor!! RUDOLF KNEZ Pozor!!
z==   Plazza de Amicis 3  (na Kornu)    zzzzzzzz
ima v zalogi moško in žensko blago in izgotovljene obleke. Sprejema vsakovrstna naročila za obleke po meri in najnovejšem kroju. — Nevesta in ženin dobita pri tej tvrdki vse potrebno po ugodni ceni!                               Postrežba točna.