SISTEM KVALIFIKACIJ NA PODROČJU GOZDARSTVA IN LESARSTVA SISTEM KVALIFIKACIJ NA PODROČJU GOZDARSTVA IN LESARSTVA SISTEM KVALIFIKACIJ NA PODROČJU GOZDARSTVA IN LESARSTVA Avtorji: Majda Stopar mag. Darja Štarkl Tomaž Remic Bernard Likar Urednice: Majda Stopar Nika Mustar mag. Tanja Logar Fotografije: iStock, Shutterstock Jezikovni pregled: Eurotranslate d.o.o. Oblikovanje: F2 d.o.o. Založnik: Center RS za poklicno izobraževanje Elektronska izdaja Ljubljana, 2020 Publikacija je v elektronski obliki prosto dostopna na spletni strani Slovenskega ogrodja kvalifikacij www.nok.si Nosilec avtorskih pravic: Center RS za poklicno izobraževanje Publikacija je bila izdana v okviru projekta Dvig kakovosti sistema vrednotenja neformalno in priložnostno pridobljenih znanj se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014—2020, prednostne osi 10 »Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost«, prednostne naložbe 10.1 »Krepitev enake dostopnosti vseživljenjskega učenja za vse starostne skupine v formalnem, neformalnem in priložnostnem okolju, izpopolnjevanje znanja, spretnosti in kompetenc delovne sile ter spodbujanje prožnih možnosti učenja, vključno s poklicnim usmerjanjem in validiranjem pridobljenih kompetenc, specifičnega cilja 2 »Izboljšanje kompetenc zaposlenih za zmanjšanje neskladij med usposobljenostjo in potrebami trga dela«. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Publikacija je brezplačna. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=304064256 ISBN 978-961-6904-75-9 (pdf) Kazalo I. UVOD ......................................................................................................................................................................................... 6 II. OPIS SISTEMOV KVALIFIKACIJ ................................................................................................................................... 9 1. Ogrodje kvalifikacij .......................................................................................................................................................... 9 1.1. Kvalifikacija ..............................................................................................................................................................................9 1.2. Evropsko ogrodje kvalifikacij ..........................................................................................................................................9 1.3. Slovensko ogrodje kvalifikacij .........................................................................................................................................9 2. Povezanost sfere izobraževanja in trga dela ..................................................................................................... 13 3. Opis sistemov kvalifikacij ............................................................................................................................................ 14 3.1. Izobrazbe – opis izobraževalnega sistema .............................................................................................................. 14 3.2. Poklicne kvalifikacije ......................................................................................................................................................... 18 3.3. Dodatne kvalifikacije ......................................................................................................................................................... 19 III. SISTEM KVALIFIKACIJ NA PODROČJU GOZDARSTVA IN LESARSTVA ................................................. 20 1. Gozdno – lesna veriga .................................................................................................................................................... 21 2. Gozdarstvo ........................................................................................................................................................................... 23 2.1. Predstavitev in posnetek stanja v panogi ................................................................................................................23 2.1.1. Površina in lastništvo gozdov, lesna zaloga in posek lesa ...............................................................................23 2.1.2. Gozdni lesni sortimenti in druge gozdne dobrine ...............................................................................................27 2.1.3. Storitve povezane z gozdovi ........................................................................................................................................ 30 2.1.4. Poslovanje gozdarske panoge ......................................................................................................................................32 2.1.5. Javna gozdarska služba.................................................................................................................................................. 36 2.2. Kvalifikacije na področju gozdarstva ........................................................................................................................ 36 2.2.1. Kvalifikacijska struktura za področje gozdarstva................................................................................................ 36 2.2.2. Opis kvalifikacij na področju gozdarstva .................................................................................................................37 2.2.3. Vpis v izobraževalne in študijske programe na področju gozdarstva ....................................................... 48 2.2.4. Število podeljenih certifikatov na področju gozdarstva .................................................................................. 53 3. Lesarstvo ............................................................................................................................................................................... 55 3.1. Predstavitev in posnetek stanja v panogi ................................................................................................................55 3.1.1. Razvoj in vodilna podjetja v dejavnosti (SKD C16) Obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva in proizvodi za vgradnjo ........ 58 3.1.2. Razvoj in vodilna podjetja v dejavnosti (SKD C31) Proizvodnja pohištva ................................................ 59 3.1.3. Poslovanje lesnopredelovalne panoge ....................................................................................................................60 3.2. Kvalifikacije na področju lesarstva ............................................................................................................................ 63 3.2.1. Kvalifikacijska struktura za področje lesarstva .................................................................................................... 63 3.2.2. Opis kvalifikacij na področju lesarstva .................................................................................................................... 64 3.2.3. Vpis v izobraževalne in študijske programe na področju lesarstva .............................................................72 3.2.4. Število podeljenih certifikatov na področju lesarstva ....................................................................................... 79 IV. TRENDI IN RAZVOJNE MOŽNOSTI NA PODROČJU GOZDNO-LESNE VERIGE ................................. 80 V. DODATEK ............................................................................................................................................................................. 86 1. Viri in literatura ................................................................................................................................................................... 88 2. Pomen krajšav in kratic ................................................................................................................................................... 89 3. Kazalo slik ............................................................................................................................................................................. 89 4. Kazalo tabel .........................................................................................................................................................................90 5. Kazalo grafov ....................................................................................................................................................................... 91 Uvod 6 Vse hitrejši razvoj gospodarstva, predvsem razvoj novih tehnologij in storitev, vpliva na razvoj novih kvalifikacij. Z večanjem števila različnih vrst kvalifikacij se veča tudi potreba po zagotavljanju njihove transparentnosti in preglednosti celotnega sistema kvalifikacij. Pričujočo publikacijo smo pripravili z razlogom, da na enem mestu pregledno in celovito predstavimo nabor kvalifikacij s področja gozdarstva in lesarstva ter prikažemo širšo sliko omenjenih panog in položaja kvalifikacij v njih. Publikacija je namenjena različnim skupinam deležnikov, ki so na raznovrstne načine povezani z izbranim področjem: delodajalcem, zbornicam, sindikatom, izobraževalnim ustanovam, strokovnim institucijam, predstavnikom ministrstev in tudi širši zainteresirani javnosti. V prvem delu publikacije so uvodoma pojasnjene temeljne ideje Evropskega in Slovenskega ogrodja kvalifikacij ter vrste kvalifikacij. V nadaljevanju predstavljamo podrobnejši opis sistemov kvalifikacij v Sloveniji ter orodja za zagotavljanje njihove kakovosti in načine povezovanja sfere izobraževanja in trga dela. Drugi del publikacije bralcu ponuja posnetek stanja na področju gozdarstva in lesarstva v Republiki Sloveniji ter nabor in položaj kvalifikacij v omenjenih panogah. Pregledno in celovito ter po ravneh Slovenskega ogrodja kvalifikacij predstavljamo posamezne kvalifikacije. V publikaciji najdemo tudi podatke o aktualnih dogajanjih v zvezi s kvalifikacijami, kot so npr. gibanje vpisa v izbrane izobraževalne in študijske programe v obdobju zadnjih petih let, regijska pokritost izvajalcev izobraževanja ipd. V zaključnem poglavju so v publikaciji nakazani trendi, v katero smer naj bi se v prihodnosti razvijale nove oziroma specifično prilagojene kvalifikacije za področje gozdarstva in lesarstva. Poudariti velja, da so kvalifikacijske strukture na izbranih področjih in ostali podatki, ki področje opisujejo, podvrženi nenehnim spremembam oziroma dopolnitvam, zato odslikavajo stanje na izbranem področju v aktualni časovni perspektivi. 7 II Opis sistemov kvalifikacij 8 OGRODJE 1.KVALIFIKACIJ 1.1. Kvalifikacija Kvalifikacija je rezultat procesa ocenjevanja in priznavanja pristojnega organa, ki odloči, da je posameznik dosegel učne izide v skladu z opredeljenimi standardi. Kvalifikacije pridobivamo v sistemu formalnega izobraževanja in izven njega. Izkazujejo se z javnimi listinami (potrdili, spričevali, diplomami, certifikati). 1.2. Evropsko ogrodje kvalifikacij EOK Evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (EOK) je skupno evropsko referenčno ogrodje, ki povezuje sisteme kvalifikacij različnih držav in deluje kot orodje za primerjavo kvalifikacij. Z EOK so kvalifikacije med različnimi sistemi in državami v Evropi lažje berljive in bolj razumljive. EOK ima dva glavna cilja: spodbujati mobilnost državljanov med državami in omogočati vseživljenjsko učenje. EOK je dostopen na portalu Learning Opportunities and Qualifications in Europe. 1.3. Slovensko ogrodje kvalifikacij Slovensko ogrodje kvalifikacij (SOK) je enotni sistem kvalifikacij v Republiki Sloveniji za razvrščanje kvalifikacij v ravni, glede na učne izide. Namen SOK je doseči transparentnost in prepoznavnost kvalifikacij v Sloveniji in EU, njegovi temeljni cilji pa so: podpreti vseživljenjsko učenje; povezati in uskladiti slovenske podsisteme kvalifikacij ter izboljšati preglednost, dostopnost in kakovost kvalifikacij glede na trg dela in civilno družbo. Podlaga za Slovensko ogrodje kvalifikacij je Zakon o Slovenskem ogrodju kvalifikacij (ZSOK, Ur. l. št. 104/2015), ki je začel veljati leta 2016. Slovensko ogrodje kvalifikacij določa tri vrste kvalifikacij: · izobrazbo, ki se izkazuje z javno listino o zaključenem izobraževanju, · poklicno kvalifikacijo, ki se izkazuje s certifikatom o pridobljeni NPK, izdanem v skladu s predpisi, ki urejajo NPK, ali z drugo listino o zaključenem programu za usposabljanje oziroma izpopolnjevanje, izdano v skladu s predpisi, ki urejajo poklicno, strokovno in visokošolsko izobraževanje, · dodatno kvalifikacijo, ki se ureja na način in po postopku, določenem v Zakonu o SOK, ter se izkazuje s potrdilom, izdanim v skladu z omenjenim zakonom, in je namenjena za dopolnjevanje usposobljenosti posameznika na doseženi ravni in na določenem strokovnem področju. Kvalifikacije so v SOK razvrščene v deset referenčnih ravni, glede na učne izide. Deset ravni SOK se povezuje z osmimi ravnmi Evropskega ogrodja kvalifikacij EOK prek opisnikov ravni obeh ogrodij. Visokošolske kvalifikacije so uvrščene tudi v ravni Evropskega ogrodja visokošolskih kvalifikacij (EOVK). 9 Slika 1: Slovensko ogrodje kvalifikacij (SOK) KC – kratki cikel EOVK, 1. – prva stopnja EOVK, 2. – druga stopnja EOVK, 3. – tretja stopnja EOVK V shemo so vključene vse aktualne kvalifikacije, ki jih je mogoče pridobiti v Sloveniji. Vključena je tudi kvalifikacija Magisterij znanosti/umetnosti na 9.ravni SOK, ki je bila v procesu umeščanja SOK v EOK vključena v raven EOK 8. Informacije o umeščenosti ostalih kvalifikacij so dostopne na www.nok.si Vir: www.nok.si, 2018. Register kvalifikacij SOK Register kvalifikacij SOK (www.nok.si) predstavlja javno dostopen informacijski sistem Slovenskega ogrodja kvalifikacij in omogoča vpogled v vse posamične kvalifikacije, ki jih je mogoče pridobiti v Sloveniji, in sicer: izobrazbe, poklicne kvalifikacije in dodatne kvalifikacije. Na ta način se povečuje transparentnost sistema kvalifikacij v državi, kar koristi zlasti sledečim uporabnikom: udeležencem izobraževanja na vseh ravneh sistema, zaposlenim, delodajalcem, izobraževalnim institucijam, strokovnim komisijam, poklicnim svetovalcem in drugim. Kvalifikacije so v registru kvalifikacij SOK opisane skladno z metodologijo SOK ter zakonskimi določili. Register kvalifikacij SOK je povezan tudi s portalom Learning Opportunities and Qualifications portal. QR koda za dostop do registra kvalifikacij Zaradi preglednejšega razlikovanja med aktualnimi in preteklimi izobraževalnimi programi so kvalifikacije v tabeli 1 prikazane v dveh različnih barvah: - z modro so obarvane kvalifikacije, ki jih kandidati pridobivajo v aktualnih izobraževalnih programih; - z vijolično barvo pa kvalifikacije, ki so jih kandidati pridobili v preteklih izobraževalnih programih (od šeste ravni do desete ravni SOK). 10 Tabela 1: Kvalifikacije v SOK ter ravni SOK v EOK IZOBRAZBE POKLICNE KVALIFIKCIJE DODATNE KVALIFIKACIJE EOK raven 1. RAVEN 1. Spričevalo o končanem 7. oz. 8. razredu osnovne šole (Nedokončana osnovnošolska izobrazba) Zaključno spričevalo osnovne šole1 (Osnovnošolska izobrazba z nižjim izobrazbenim standardom) 2. RAVEN 2. Zaključno spričevalo osnovne šole Certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji Potrdilo o pridobitvi dodatne (Osnovnošolska izobrazba) (Nacionalna poklicna kvalifikacija, raven 2) kvalifikacije, raven 2 3. RAVEN 3. Spričevalo o zaključnem izpitu (Nižja poklicna izobrazba) Certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji Potrdilo o pridobitvi dodatne (Nacionalna poklicna kvalifikacija, raven 3) kvalifikacije, raven 3 4. RAVEN 4. Spričevalo o zaključnem izpitu (Srednja poklicna izobrazba) Potrdilo o zaključenem programu za usposabljanje in izpopolnjevanje, Potrdilo o pridobitvi dodatne Certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji kvalifikacije, raven 4 (Nacionalna poklicna kvalifikacija, raven 4) 5. RAVEN 4. Spričevalo o poklicni maturi Potrdilo o zaključenem programu za usposabljanje in izpopolnjevanje, Potrdilo o pridobitvi dodatne (Srednja strokovna izobrazba) Certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji kvalifikacije, raven 5 Spričevalo o opravljenem mojstrskem izpitu (Nacionalna poklicna kvalifikacija, raven 5) (Srednja strokovna izobrazba) Spričevalo o opravljenem delovodskem izpitu (Srednja strokovna izobrazba) Spričevalo o opravljenem poslovodskem izpitu (Srednja strokovna izobrazba) Spričevalo o splošni maturi (Srednja izobrazba) 6. RAVEN 5. Diploma o višji strokovni izobrazbi Potrdilo o zaključenem študijskem programu za izpopolnjevanje Potrdilo o pridobitvi dodatne (Višja strokovna izobrazba)2 Certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji kvalifikacije, raven 6 Diploma o višji strokovni izobrazbi oz. višješolski izobrazbi (Nacionalna poklicna kvalifikacija, raven 6) (Višja strokovna izobrazba oziroma višješolska izobrazba)3 7. RAVEN 6. Diploma prve stopnje (VS) Potrdilo o zaključenem študijskem programu za izpopolnjevanje Potrdilo o pridobitvi dodatne (Visokošolska strokovna izobrazba VS)4 kvalifikacije, raven 7 Diploma prve stopnje (UN) (Visokošolska univerzitetna izobrazba UN)5 Diploma o visokem strokovnem izobraževanju (Visoka strokovna izobrazba)6 Diploma o specializaciji (Specializacija po višji strokovni izobrazbi oz. višješolski izobrazbi)7 8. RAVEN 7. Diploma druge stopnje Potrdilo o zaključenem študijskem programu za izpopolnjevanje (Magisterij, pridobljen po magistrskem študijskem programu ali enovitem magistrskem študijskem programu)8 Diploma o specializaciji (Specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi)9 Diploma o univerzitetnem izobraževanju (Univerzitetna izobrazba)10 Diploma o visokošolskem izobraževanju (visoka strokovna izobrazba-ZUI)11 9. RAVEN 8. Diploma o magisteriju znanosti (Magisterij znanosti/umetnosti)12 Diploma o magisteriju znanosti (Magisterij znanosti/umetnosti)13 Diploma o specializaciji (Specializacija po visoki univerzitetni izobrazbi)14 Diploma o specializaciji (Specializacija po visoki strokovni izobrazbi-ZUI)15 10. RAVEN 8. Diploma tretje stopnje (Doktorat znanosti)16 Diploma o doktoratu znanosti (Doktorat znanosti)17 Diploma o doktoratu znanosti (Doktorat znanosti)18 Vir: Zakon o slovenskem ogrodju kvalifikacij (ZSOK). 11 1 V Republiki Sloveniji poznamo tudi »posebne programe vzgoje in izobraževanja«, v katere se vključujejo otroci in mladostniki z zmernimi in težjimi motnjami v duševnem razvoju (npr. po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami). Taki programi ne omogočajo pridobitve kvalifikacije, zato niso vključeni v SOK. Po zaključenem izobraževanju se mladostniki večinoma vključujejo v varstveno delovne centre. 2 Pridobljena po letu 1996 v skladu z Zakonom o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 12/96, 44/00, 86/04 – ZVSI in 79/06 – ZPSI-1) in po letu 2004 v skladu z Zakonom o višjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 86/04 in 100/13). 3 Pridobljena do 30. 9. 2002 po Zakonu o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80, 6/83, 25/89 in 35/89; v nadaljnjem besedilu: ZUI). ZUI navaja dikcijo »višja strokovna izobrazba«, na diplomah in v razpisih za vpis pa lahko opazimo, da se uporablja tudi izraz »višješolska izobrazba«, ki ni v skladu z ZUI. 4 Pridobi se po letu 2004 v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12 in 85/14; v nadaljnjem besedilu: ZViS). 5 Pridobi se po letu 2004 v skladu z ZViS. 6 Pridobi se po letu 1994 v skladu z ZViS, vendar najdlje do izteka študijskega leta 2015/16. 7 Pridobljena do 30. 9. 1997 v skladu z ZUI. 8 Pridobi se po letu 2004 v skladu z ZViS. 9 Pridobi se v skladu z ZViS, vendar najdlje do izteka študijskega leta 2015/16. 10 Pridobi se po letu 1994 v skladu z ZViS, vendar najdlje do izteka študijskega leta 2015/16. 11 Pridobljena v skladu z ZUI. 12 Pridobi se v skladu z ZVIS, vendar najdlje do izteka študijskega leta 2015/16. 13 Pridobljena v skladu z ZUI. 14 Pridobi se po letu 1994 v skladu z ZViS, vendar najdlje do izteka študijskega leta 2015/16. Ta kvalifikacija se glede na slovensko zakonodajo in skladno z načelom najboljšega ujemanja umešča na deveto raven SOK, vendar pa glede na učne rezultate ne dosega zahtevnosti učnih rezultatov osme ravni EOK. Zato je ta kvalifikacija primerljiva z opisniki sedme ravni EOK. 15 Pridobljena do 30. 9. 1997 v skladu z ZUI. Ta kvalifikacija se glede na slovensko zakonodajo in skladno z načelom najboljšega ujemanja umešča na deveto raven SOK, vendar pa glede na učne rezultate ne dosega zahtevnosti učnih rezultatov osme ravni EOK. Zato je ta kvalifikacija primerljiva z opisniki sedme ravni EOK. 16 Pridobi se po letu 2004 v skladu z ZViS. 17 Pridobi se po letu 1994 v skladu z ZViS, vendar najdlje do izteka študijskega leta 2015/16. 18 Pridobljena v skladu z ZUI. 12 POVEZANOST SFERE 2.IZOBRAŽEVANJA IN TRGA DELA Področji izobraževanja in trga dela se morata zaradi hitrih razvojnih sprememb nenehno povezovati in vzajemno iskati skupne rešitve. Pri tem se na različne načine povezujejo izobraževalne institucije, podjetja in ostali socialni partnerji z namenom nenehnega izboljševanja kakovosti različnih sistemov pridobivanja kvalifikacij. V Sloveniji je na področju srednješolskega in višješolskega izobraževanja poklicni standard povezovalni člen med sfero gospodarstva in izobraževanja. Šele vzpostavitev poklicnega standarda pred leti je omogočila, da se je gospodarska sfera začela aktivno vključevati v proces njegove priprave in tako neposredno vplivati na vsebine izobraževalnih programov. Postopek priprave poklicnih standardov in njihove revizije poteka po načelih socialnega dialoga, pri čemer Center RS za poklicno izobraževanje sistematično vključuje vse ključne partnerje na nacionalni ravni. Posebno pomembno je sodelovanje najnaprednejših subjektov s področja industrije, obrti in storitev za zgodnje odkrivanje potreb po novih kvalifikacijah. Načelo transparentnosti se upošteva kot temeljno načelo pri razvoju poklicnih standardov, ki so podlaga za pripravo izobraževalnih programov in tudi katalogov za NPK v sistemu certificiranja. Poklicni standard je torej povezovalni člen poklicnega izobraževanja in sistema certificiranja NPK. Poklicni standard določa vsebino poklicne kvalifikacije na določeni ravni in opredeljuje potrebna znanja, spretnosti in kompetence, ki so posamezniku potrebni, da opravlja določen poklic. Pri tem je potrebno poudariti, da so poleg poklicnih pomembne tudi ključne kompetence, saj zagotavljajo posameznikovo profesionalno rast, pa tudi sposobnost opravljanja različnih vlog v družbi. V okviru Centra RS za poklicno izobraževanje je bila pripravljena analiza ključnih kompetenc in predlog posodobljenega nabora ključnih kompetenc, ki se vključujejo v poklicne standarde. Pri pripravi nabora ključnih kompetenc so bile upoštevane tako potrebe trga dela kot tudi evropska priporočila na tem področju (Marentič, 2015). Na področju visokega šolstva je bila v letu 2011 sprejeta Resolucija o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011—2020 (ReNPVŠ11-20, Ur.l. RS št. 41/11). Ta, med drugim, opredeljuje cilje in ukrepe slovenskega visokošolskega prostora, ki se nanašajo na vzpostavitev kakovostnega, raznolikega in odzivnega visokošolskega prostora do leta 2020. Peti ukrep Resolucije izpostavlja izboljšanje sodelovanja visokošolskih institucij z gospodarstvom in negospodarstvom ter tako postavlja temelje visokošolskim institucijam za boljše sodelovanje z družbenim okoljem in uspešnejši prenos znanja iz visokošolskih institucij v gospodarstvo in negospodarstvo. V okviru ukrepa so predvidene spodbude pri raziskovalnih in inovativnih projektih med gospodarstvom in negospodarstvom ter aktivno sodelovanje delodajalcev pri oblikovanju študijskih programov, kar posledično vpliva na hitrejše odzivanje na družbena in gospodarska pričakovanja. Visokošolske institucije se morajo ob avtonomnem razvoju kakovostnih akademskih standardov za študijske programe hkrati odzivati tudi na družbena in gospodarska pričakovanja. Ob tem morajo preučiti družbene potrebe po določenih študijskih programih, poklicnih profilih in analizirati, ali so pridobljene kompetence diplomantov primerne za zaposljivost in za razvoj posameznika v smislu aktivnega državljanstva in osebne rasti. 13 OPIS SISTEMOV 3.KVALIFIKACIJ 3.1. Izobrazbe – opis izobraževalnega sistema Izobraževalni sistem v Republiki Sloveniji temelji na načelu vseživljenjskega učenja, v grobem ga delimo na: - predšolsko vzgojo, - osnovnošolsko izobraževanje, - srednješolsko izobraževanje, - višješolsko izobraževanje, - visokošolsko izobraževanje, - izobraževanje odraslih. Osnovnošolsko izobraževanje Obvezno osnovnošolsko izobraževanje je v Sloveniji organizirano v okviru enotne devetletne osnovne šole, v katero so vključeni učenci od šestega do 15. leta starosti. V prvi razred se vpisujejo učenci, ki v letu vstopa v šolo dopolnijo šest let. Po uspešno zaključeni osnovni šoli učenci pridobijo zaključno spričevalo osnovne šole in lahko nadaljujejo s srednješolskim izobraževanjem. V kolikor učenci ne zaključijo celotnega programa osnovne šole, uspešno pa zaključijo najmanj sedmi razred, pridobijo potrdilo o izpolnjeni osnovnošolski obveznosti in lahko nadaljujejo z nižjim poklicnim izobraževanjem. Srednješolsko izobraževanje Po obveznem devetletnemu osnovnošolskem izobraževanju sledi neobvezno srednješolsko izobraževanje. Traja od dve do pet let, vanj vstopajo generacije otrok, stare praviloma petnajst let. Srednješolsko izobraževanje se deli na: • splošno izobraževanje, kamor spadajo različni štiriletni programi splošne in strokovne gimnazije (gimnazija in klasična gimnazija; tehniška, ekonomska in umetniška gimnazija različnih smeri) in enoletni maturitetni tečaj, ki se zaključijo s splošno maturo, ter • poklicno in strokovno izobraževanje, kamor spadajo izobraževalni programi različnih vrst zahtevnosti, in sicer: programi nižjega (dve leti) ter srednjega poklicnega izobraževanja (tri leta), ki se zaključijo z zaključnim izpitom, ter srednjega strokovnega izobraževanja (štiri leta), poklicno-tehniškega izobraževanja (dve leti po končanem programu srednjega poklicnega izobraževanja) in poklicnega tečaja (eno leto), ki se prav tako zaključijo s poklicno maturo. Srednje splošno izobraževanje Srednje splošno (gimnazijsko) izobraževanje traja štiri leta in se konča s splošno maturo kot obliko zunanjega preverjanja znanja. Uspešno končana gimnazija, ki se zaključi z maturo in pridobitvijo spričevala o splošni maturi, omogoča dijakom vpis v programe višjega in visokošolskega strokovnega ter univerzitetnega izobraževanja. Dijaki v gimnazijah opravljajo maturo iz petih predmetov, od tega iz treh predmetov skupnega dela (materinščina, tuji jezik in matematika) in dveh predmetov izbirnega dela. 14 Srednje tehniško in strokovno izobraževanje Srednje tehniško in strokovno izobraževanje praviloma traja štiri leta (lahko tudi pet). Namenjeno je učencem, ki so končali osnovno šolo ali izobraževalni program nižjega poklicnega izobraževanja. Gre za široko zasnovane programe z dvojno kvalifikacijo: kandidati si pridobijo poklicno kvalifikacijo in se pripravijo za nadaljnji študij v programih višjega in visokega strokovnega izobraževanja (pod dodatnimi pogoji tudi univerzitetnega). Izobraževanje se konča s poklicno maturo, ki je sestavljena iz obveznih predmetov (materinščine in strokovnoteoretičnega predmeta) in izbirnih predmetov (tuji jezik ali matematika ter izdelek oziroma storitev z zagovorom). Po uspešno opravljeni poklicni maturi dijak pridobi spričevalo o poklicni maturi. Srednje poklicno izobraževanje V srednjem poklicnem izobraževanju se dijaki izobražujejo za širša poklicna področja. Programi so pretežno praktično naravnani, saj vključujejo minimalno 24 tednov praktičnega usposabljanja z delom. Praviloma trajajo tri leta (lahko tudi štiri leta). Vanje se lahko vpiše, kdor je končal osnovno šolo ali izobraževalni program nižjega poklicnega izobraževanja. Izobraževanje se zaključi z zaključnim izpitom, ki obsega pisni in ustni izpit iz materinščine in izdelek oziroma storitev z zagovorom. Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu dijak pridobi spričevalo o zaključnem izpitu in lahko nadaljuje izobraževanje po dveletnem izobraževalnem programu v poklicno-tehniškem izobraževanju ali se zaposli. Poklicno-tehniško izobraževanje Poklicno-tehniško izobraževanje je oblikovano kot nadgradnja srednjega poklicnega izobraževanja in omogoča dijakom, ki so uspešno končali srednje poklicno izobraževanje, da dosežejo srednjo strokovno izobrazbo, ki je po stopnji izobrazbe enakovredna štiriletnemu strokovnemu oziroma tehniškemu izobraževanju. Hkrati dijaku omogoča pridobitev poklica na višji kvalifikacijski ravni. Traja dve leti. Izobraževanje se konča s poklicno maturo. Po uspešno opravljeni poklicni maturi dijak pridobi spričevalo o poklicni maturi. Nižje poklicno izobraževanje Nižje poklicno izobraževanje, ki tipično traja dve leti, je namenjeno učencem, ki so izpolnili osnovnošolsko obveznost in končali najmanj sedem razredov devetletne osnovne šole oziroma so končali osnovno šolo po prilagojenem izobraževalnem programu. V strokovnih modulih je poudarek na praktičnem pouku, ki je podkrepljen s strokovno-teoretičnimi vsebinami. Ob zaključku izobraževanja mora dijak opraviti zaključni izpit. Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu dijak pridobi spričevalo o zaključnem izpitu. S tem je usposobljen za opravljanje manj zahtevnih poklicev, hkrati pa lahko nadaljuje izobraževanje v programih srednjega poklicnega izobraževanja. Poklicni tečaj Poklicni tečaj traja eno leto in je namenjen dijakom, ki so uspešno končali štiri letnike gimnazije ali strokovne šole (brez mature). Zato so dijakom priznani splošnoizobraževalni predmeti iz predhodnega izobraževanja in imajo v programu le strokovne module s praktičnim usposabljanjem z delom. Poklicni tečaj je druga pot do naziva strokovne izobrazbe, za katerega obstaja tudi štiriletni program srednjega strokovnega ali tehniškega izobraževanja. Maturitetni tečaj Maturitetni tečaj traja eno leto in je namenjen pripravi na maturo za tiste dijake, ki niso obiskovali gimnazije, in osebe, starejše od 21 let, ki želijo opravljati maturo. Po končanem maturitetnem tečaju kandidati opravljajo enako maturo kot dijaki v gimnazijah. Mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit Mojstrski, delovodski ali poslovodski izpiti so namenjeni kandidatom s končano srednjo poklicno šolo in z najmanj tremi leti ustreznih delovnih izkušenj. Izpit je sestavljen iz štirih delov: praktičnega dela, strokovno-teoretičnega dela, poslovodno-ekonomskega dela ter pedagoško-andragoškega dela. Z opravljenim mojstrskim, delovodskim ali poslovodskim izpitom, s katerim se preverja 15 usposobljenost kandidata za samostojno vodenje obratovalnice, za mojstrsko opravljanje poklica in za praktično usposabljanje dijakov, si kandidat pridobi spričevalo o opravljenem mojstrskem, delovodskem ali poslovodskem izpitu ter srednjo strokovno izobrazbo. Na podlagi opravljenih izpitov iz splošnoizobraževalnih predmetov poklicne mature lahko kandidat nadaljuje izobraževanje na višjih in visokih strokovnih šolah. Visokošolsko in višje strokovno izobraževanje Med pomembnejšimi temeljnimi cilji visokošolskega in višjega strokovnega izobraževanja so predvsem kakovost, zaposljivost in mobilnost v Evropi in svetu, pravičen dostop, raznovrstnost institucij in študijskih programov. Višje strokovno izobraževanje Višje strokovno izobraževanje v Sloveniji je namenjeno študentom, ki so končali poklicno ali splošno maturo, pa tudi kandidatom z opravljenim mojstrskim, delovodskim ali poslovodskim izpitom, ki imajo tri leta delovnih izkušenj ter opravljen preizkus znanja iz splošnoizobraževalnih predmetov v obsegu, ki je določen za poklicno maturo v srednjem strokovnem izobraževanju. Praktično naravnani programi trajajo dve leti in zaobsegajo 20-tedensko praktično usposabljanje v podjetjih. Študentom omogočajo pridobitev poklicnih kompetenc v skladu s poklicnimi standardi. Visokošolsko izobraževanje Visokošolsko izobraževanje je organizirano na treh »bolonjskih« stopnjah. V okviru prve stopnje se izvajata visokošolski strokovni in univerzitetni študij oziroma dodiplomski študij, na drugi stopnji magistrski (stopenjski ali enovit) in na tretji doktorski študij. Študijski programi se izvajajo kot redni ali izredni študij ali študij na daljavo. Študijski programi za pridobitev izobrazbe trajajo od dveh do šest let. Študijske obveznosti po programih so ovrednotene s kreditnimi točkami. V letniku študija si je mogoče pridobiti 60 KT, pri čemer 1 KT pomeni 25—30 ur študentovega dela oziroma 1.500—1.800 ur na leto. Kreditni sistem študija (ECTS) je obvezen od leta 2002 naprej. Študijski programi za pridobitev izobrazbe pred uvedbo bolonjskih študijskih programov: a) dodiplomski: - za pridobitev visoke strokovne izobrazbe (diploma o visokem strokovnem izobraževanju), - za pridobitev univerzitetne izobrazbe (diploma o univerzitetnem izobraževanju); b) podiplomski: - za pridobitev specializacije (diploma o specializaciji), - za pridobitev magisterija (diploma o magisteriju znanosti), - za pridobitev doktorata znanosti (diploma o doktoratu znanosti). Študijski programi za pridobitev izobrazbe po uvedbi bolonjskih študijskih programov: a) prva stopnja - visokošolski strokovni študijski programi (diploma o izobraževanju prve stopnje VS), - univerzitetni študijski programi (diploma o izobraževanju prve stopnje UN); b) druga stopnja - magistrski študijski programi (diploma o strokovnem magisteriju), - enoviti magistrski študijski programi (diploma o strokovnem magisteriju); c) tretja stopnja - doktorski študijski programi (diploma o doktoratu znanosti). 16 Izobraževanje odraslih Izobraževanje odraslih obsega izobraževanje, izpopolnjevanje, usposabljanje in učenje oseb, ki so izpolnile osnovnošolsko obveznost in si želijo pridobiti, posodobiti, razširiti in poglobiti znanje, vendar pri tem izobraževanju nimajo statusa rednega učenca, dijaka ali študenta. Slika 2: Sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji SISTEM VZGO JE IN IZOB RA ŽEVANJA V REPUBLIKI SLOVENIJI 27 26 3. stopnja (doktorski š. p.) 25 24 25 24 2. stopnja 23 (magistrski š. p.) 22 21 2. stopnja 1. stopnja 1. stopnja višje 20 (enoviti magistrski š. p.) (univerzitetni š. p.) (strokovni š. p.) strokovno izobraževanje 19 RASLIH E OD VISOKOŠOLSKO IN V IŠ JE STR OKOVNO IZOBR AŽEVANJE AŽEVANJ IZOBR 26 20 MI / DI / PI PT MT poklicno-tehniško 19 izobraževanje AVODIH 18 srednje srednje N Z tehniško in srednje 17 splošno strokovno poklicno izobraževanje nižje poklicno OLAH I 16 izobraževanje izobraževanje izobraževanje 15 SREDNJEŠOLSKO IZOB RAŽEVANJE PECIALIZIRANIH Š 15 14 Legenda: Tretje vzgojno-izobraževalno obdobje OTREBAMI V S splošna dostopnost 13 dostopnost pod posebnimi pogoji 12 obvezno 11 ZOBRAŽEVANJE OSEBNIMI P izobraževanje Drugo vzgojno-izobraževalno obdobje PT poklicni tečaj 10 LESNO I 9 MT maturitetni tečaj N P š. p. študijski programi 8 Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje LADOSTNIKOV S P MI mojstrski izpit 7 N M DI delovodski izpit 6 LASBENO I OSNOVNOŠOLSKO IZO BRAŽEVANJE TROK I PI poslovodski izpit ISCED -A 201 1 OSNOVNO G 8 840 6 7 760 6 640 5 650 Drugo starostno obdobje ZOBRAŽEVANJE O 5 550 4 N I 43 344 3 354 353 2 Prvo starostno obdobje VZGOJA I 2 244 1 100 1 0 020 PREDŠOLSKA VZ GOJA Od šolskega/študijskega leta 2016/2017 Vir: spletna stran MIZŠ, http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/ENIC-NARIC_center/slike/Shema_izobrazevanja_2016_17.pdf na dan 25. 7. 2018. 17 Zagotavljanje kakovosti v izobraževalnem sistemu Kakovost sistema izobraževanja je bistveno odvisna od vzpostavljenih in kakovostnih akreditacijskih postopkov in sistemov zagotavljanja kakovosti. V Sloveniji akreditacijski postopki in sistemi zagotavljanja kakovosti tvorijo celovito skrb za kakovost izobraževalnega sistema ter kakovost njegovih učinkov. Zagotavljanje kakovosti poklicnega in strokovnega izobraževanja v Sloveniji je vpeto v mednarodni prostor, prek evropske mreže zagotavljanja kakovosti poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja (EQAVET). Za zagotavljanje kakovosti v visokošolskem izobraževanju je v Republiki Sloveniji zadolžena Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS), ki izvaja akreditacijske postopke in evalvacije študijskih programov. 3.2. Poklicne kvalifikacije Sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij Sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK), katerega temeljni namen je omogočati formalno priznavanje poklicnih kvalifikacij, ne glede na načine oziroma učna okolja, kjer so bile pridobljene, je uvedel Zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah, ki je bil sprejet leta 2000 (Drofenik, 2017). Sistem NPK je odprl novo pot do javno veljavnih listin (certifikata v skladu z evropskimi priporočili o vrednotenju neformalnega in priložnostnega učenja). Omogoča ugotavljanje in potrjevanje neformalno in priložnostno pridobljenih znanj in spretnosti, ne glede na to, kako so bili posameznikova znanja in spretnosti pridobljene (Logaj, 2014). Nacionalna poklicna kvalifikacija je formalno priznana strokovna usposobljenost za opravljanje poklica na določeni ravni zahtevnosti, ki temelji na nacionalno sprejetem poklicnem standardu. S sistemom NPK potrjujemo znanja in spretnosti, ki jih je posameznik pridobil z delovnimi izkušnjami, prostovoljnim delom, prostočasnimi aktivnostmi, udeležbo na neformalnih programih izobraževanja oziroma usposabljanja, samoučenjem ipd. Zagotavljanje kakovosti v sistemu NPK je namenjen le odraslim osebam, starim nad 18 let. Prednost sistema NPK je v njegovi fleksibilnosti, saj omogoča hitro odzivnost na potrebe trga dela. Možnost potrjevanja predhodno pridobljenih znanj pozitivno vpliva na odpravljanje razlik med povpraševanjem in ponudbo na trgu dela. Sistem NPK temelji na vnaprej predpisanih postopkih preverjanja in potrjevanja neformalno pridobljenih znanj, kar zagotavlja sistemu njegovo objektivnost in kakovost. Zagotovljena je akreditacija NPK na pristojnem strokovnem svetu. Vsak kandidat, ki pristopi k preverjanju in potrjevanju NPK, ima zagotovljeno svetovanje. Postopek preverjanja in potrjevanja NPK izvajajo izvajalci, ki so vpisani v register izvajalcev pri RIC. Izvajalci v sistemu NPK morajo za vpis v register izvajalcev izpolnjevati materialne pogoje, predpisane v katalogu strokovnih znanj in spretnosti za NPK. Poleg navedenega se redno revidira NPK ter ob reviziji prav tako preveri izvajalca. Ocenjevalci morajo za pridobitev licence, izpolnjevati kadrovske pogoje, navedene v katalogu strokovnih znanj in spretnosti za NPK, ter opraviti usposabljanje. Ocenjevalci podaljšujejo licenco vsakih pet let, RIC pa skrbi za sprotno spremljavo dela članov komisij na preverjanjih NPK. V sistemu nacionalnih poklicnih kvalifikacij CPI izvaja evalvacijo sistema NPK. Kvalifikacije, pridobljene po programih izpopolnjevanja in usposabljanja Ena od vrst poklicnih kvalifikacij so kvalifikacije, pridobljene po programih izpopolnjevanja in usposabljanja, ki jih opredeljujeta Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI – 1A, Ur. l. RS št. 68/17) ter Zakon o višjem strokovnem izobraževanju (ZVSI, Ur. l. RS št. 86/04 in 100/13). Študijski programi za izpopolnjevanje in usposabljanje so namenjeni predvsem izpopolnjevanju, dopolnjevanju, posodabljanju in poglabljanju znanja na ravni srednjega in višjega strokovnega izobraževanja, v skladu z zahtevami delovnih mest. Gre za nadaljevanje in nadgradnjo že uveljavljenih oblik nadaljnjega usposabljanja delavcev za potrebe podjetij in konkretnih delovnih mest, zapolnjujejo 18 pa tudi vrzel v ponudbi usposabljanja predvsem za delavce, ki so zaposleni v manjših podjetjih. Programi izpopolnjevanja in usposabljanja bodo pripomogli k razvoju poklicno specifičnih kompetenc posameznikov ter s tem prispevali k učinkovitejšemu usklajevanju med povpraševanjem in ponudbo po spretnostih in znanjih na trgu delovne sile. Usmerjenost na potrebe podjetij in delovnih mest je osnovno vodilo pri razvoju teh programov. Zagotavljanje kakovosti za programe izpopolnjevanja in usposabljanja se uresničuje prek izvajanja predpisanih akreditacijskih postopkov pri pristojnih strokovnih svetih. Prav tako se zagotavljanje kakovosti spremlja v okviru kriterijev evropske mreže zagotavljanja kakovosti poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja (EQAVET). Kvalifikacije, pridobljene po študijskih programih izpopolnjevanja Ena izmed vrst poklicnih kvalifikacij so tudi kvalifikacije, pridobljene po študijskih programih izpopolnjevanja. Študijski programi za izpopolnjevanje so v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (ZVIS, Ur. l. RS št. 65/17, 33. člen) oblika vseživljenjskega učenja in so namenjeni predvsem za izpopolnjevanje, dopolnjevanje, poglabljanje in posodabljanje znanja. Zagotavljanje kakovosti za študijske programe izpopolnjevanja se uresničuje prek izvajanja predpisanih akreditacijskih postopkov na Nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu ter evalvacij posameznih študijskih programov. 3.3. Dodatne kvalifikacije Dodatna kvalifikacija je v skladu z zakonom SOK (ZSOK, Ur. l. št 104/2015) kvalifikacija, ki dopolnjuje usposobljenost posameznika na doseženi ravni in na določenem strokovnem področju ter je vezana na potrebe trga dela. Dodatne kvalifikacije so ena od vrst kvalifikacij, ki omogoča pridobitev javne listine – Potrdilo o pridobitvi dodatne kvalifikacije. Vlogo za umestitev dodatne kvalifikacije v SOK lahko vloži delodajalec, skupina delodajalcev ali Zavod RS za zaposlovanje na posebnem obrazcu, ki vključuje: osnovne podatke o kvalifikaciji, standard dodatne kvalifikacije, program usposabljanja, opis zagotavljanja kakovosti, potrebe na trgu dela, reference predlagatelja. Zagotavljanje kakovosti pri umeščanju dodatnih kvalifikacij. V skladu z zakonom SOK (ZSOK, Ur. l. št 104/2015) CPI strokovno oceni popolno vlogo za umestitev dodatne kvalifikacije v SOK in pripravi mnenje o ustreznosti vloge in programa usposabljanja. Strokovna komisija NKT SOK-EOK na podlagi pozitivnega mnenja CPI sprejme odločitev glede vloge o umestitvi dodatne kvalifikacije v SOK in pripravi predlog za umestitev dodatne kvalifikacije v SOK. Dodatno kvalifikacijo na podlagi predloga strokovne komisije v Slovensko ogrodje kvalifikacij umesti minister, pristojen za delo. Nadzor nad izvajanjem programa usposabljanja za pridobitev dodatne kvalifikacije izvaja ministrstvo, pristojno za šolstvo. 19 20 GOZDNO-LESNA 1. VERIGA Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo so sestavni členi gozdno- lesne verige, ki je na kratko predstavljena v nadaljevanju. V naslednjih poglavjih sta podrobneje predstavljeni prvi dve panogi, papirništvo pa je predstavljeno v ločeni publikaciji. Gozdno-lesna veriga (vrednostna veriga lesa) v Sloveniji povezuje trajnostno, večnamensko in sonaravno gospodarjenje z gozdovi, predelavo lesa, oblikovanje, proizvodnjo in prodajo lesnih izdelkov in komponent iz lesa ter, kot element, ki se pojavlja skozi celoten proces, izrabo lesnih ostankov in odpadkov za proizvodnjo energije. Slika 3: Poenostavljen prikaz poteka vrednostne verige od gozda do končnega izdelka ter lesne biomase; posamezne faze znotraj verige se medsebojno prepletajo in vplivajo druga na drugo. Lesna biomasa Gospodarjenje Primarna z gozdovi predelava Polizdelki Končni izdelek Storitve Vir: MKO in MGRT, 2012. Primeri dobre prakse kažejo, da se v ustrezno urejeni verigi vrednost kubičnega metra (m3) lesa od gozda do prodanega končnega lesnega izdelka ali stavbe na trgu poveča tudi za 100-krat oziroma tudi več, če je les uporabljen za izdelke visoke tehnologije. Slika 4: Vrednostna veriga lesa - dodajanje vrednosti 1m3 lesa (v evrih) 8 - 12 € 30 - 70 € 120 - 150 € 300 - 600 € 800 - 1000 € 1000+ € Lastnik Gozdarsko Primarna Izdelava Izdelava Storitve gozda podjetje predelava polizdelkov končnih znanja izdelkov Vir: SiDG, 2017. Les je od vseh materialov in surovin najdostopnejši, je dar narave oziroma gozda. Izraba variabilnosti njegove zgradbe in bogastva tekstur daje predelovalcem lesa možnosti za ustvarjanje visoko vrednih izdelkov. Za pridobivanje, predelavo in obdelavo lesa je potrebno malo energije. Les je energetsko najmanj obremenjujoč material. 21 Slika 5: Primer uspešne verige dodajanja vrednosti mizarstvo, gradbeno mizarstvo tesarstvo, gradnja iz lesa izdelki za gradbeništvo lesni material, iranja v verigi inovativna & trajnostna gradnja z lesom plošče bio masa ožnosti optim M gozdarstvo žage gradbeni deli papir karton Vir: Jakša, 2015. Lesni ostanki, ki nastanejo pri primarni predelavi lesa na žagarskih obratih, so tako surovina za proizvodnjo lesnih ploščnih in drugih kompozitov, celuloze, papirja in materialov, ki se z razvojem tehnologije vse bolj uveljavljajo v gradbeništvu, kemični in farmacevtski industriji, elektroniki, medicini ter prehranski industriji (kaskadna raba lesa). Le les in lesni ostanki, ki jih ni mogoče uporabiti v druge namene (lesni odpadki), naj bi bili uporabljeni kot energent. V letu 2017 je bilo v gozdno-lesni verigi registriranih 3.190 podjetij, ki so skupaj ustvarila 2.482 mio evrov prihodkov iz prodaje. Tabela 2: Gibanje števila zaposlenih v gozdno-lesni verigi Zaposlenost oseb po panogah, družbe in samostojni podjetniki, po letih SKD 2007 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 A02 Gozdarstvo 1.760 1.508 1.458 1.429 1.426 1.503 1.543 1.331 1.364 C16 Obdelava, predelava lesa 10.353 8.060 7.725 7.329 7.019 6.966 7.163 7.563 7.773 C17 Proizvodnja papirja 4.889 4.337 4.137 3.903 4.061 4.111 4.020 4.044 4.338 C31 Proizvodnja pohištva 10.703 7.761 6.104 5.221 4.571 4.376 4.336 4.490 4.621 Skupaj 27.706 21.666 19.424 17.882 17.077 16.956 17.062 17.429 18.096 Vir: AJPES, podatkovne zbirke letnih poročil za gospodarske družbe, zadruge in samostojne podjetnike, 2018. V gozdno-lesni verigi se je število zaposlenih zmanjšalo s 27.706 (v letu 2007) na 16.956 (v letu 2014). Od leta 2015 število zaposlenih postopoma raste in je v letu 2017 znašalo 18.096 oseb, 2018. Tabela 3: Število podjetij in prihodki od prodaje podjetij v gozdno-lesni verigi 2007 2011 2014 2017 SKD Prihodki od Prihodki od Prihodki od Prihodki od Št. podjetij prodaje Št. podjetij prodaje Št. podjetij prodaje Št. podjetij prodaje (1000 EVR) (1000 EVR) (1000 EVR) (1000 EVR) A02 Gozdarstvo 319 153.925 404 143.253 497 203.054 535 245.408 C16 Obdelava, predelava lesa 930 728.252 1.489 747.009 1.459 778.935 1.428 991.695 C 17 Proizvodnja papirja 183 695.278 170 730.420 170 746.478 160 826.984 C 31 Proizvodnja pohištva 1.004 632.563 1.050 389.526 1.053 331.21 1.067 417.500 Skupaj 2.436 2.210.018 3.113 2.010.207 3.179 2.059.678 3.190 2.481.587 Vir: AJPES, podatkovne zbirke letnih poročil za gospodarske družbe, zadruge in samostojne podjetnike, 2018. Opomba: Gozdarstvo (A 02), Obdelava in predelava lesa, razen pohištva (C 16), Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja (C 17), Proizvodnja pohištva (C 31). 22 2.GOZDARSTVO 2.1. Predstavitev in posnetek stanja v panogi Gozd je najpomembnejši obnovljiv naravni vir v Sloveniji. Pokriva skoraj 60 odstotkov našega ozemlja ter tako v prevladujoči meri zaznamuje krajino in kakovost življenja. Slovenija je za Finsko in Švedsko tretja najbolj gozdnata država EU, kjer letno priraste 9 milijonov m3 lesa, obnovljive surovine. V gozdno-lesni verigi je v slovenskem gospodarstvu več kot 18.000 zaposlenih, gozd pa daje številne možnosti tudi na drugih področjih, na področju lovstva, turizma in rekreacije ter obrti na osnovi različnih dobrin iz gozda. Gozd je sestavni del kmetij in pomeni razvojno možnost tudi za kmetije pri razvijanju različnih dopolnilnih dejavnostih, povezanih z lesom, drugimi dobrinami iz gozda in turizmom, kar dodatno prinaša več tisoč delovnih mest, v glavnem na podeželju. Poleg lesa nam gozd daje številne druge dragocene dobrine, naravne vire, ki jih je treba trajnostno upravljati. Kot eden izmed najpomembnejših ekosistemov ohranja stabilnost razmerja med oblikovanim in naravnim okoljem v Sloveniji. Prav tako so gozdovi ključni pri prehodu v nizkoogljično družbo, predvsem pri nadomeščanju neobnovljivih naravnih virov z obnovljivimi. Gozdarstvo je stroka, ki se je razvila predvsem ob vprašanjih trajnosti, večnamenskosti in sonaravnega gospodarjenja z gozdom. Danes postaja usmerjanje gospodarjenja z gozdom vedno kompleksnejše in zahtevnejše. V vse bolj obremenjenem okolju in ob naraščanju števila prebivalstva postaja gozd vse pomembnejši prav zaradi številnih ekoloških in socialnih funkcij. Po Zakonu o gozdovih se lastninska pravica na gozdovih uresničuje tako, da so zagotovljene vse njihove ekološke, socialne in proizvodne funkcije. Lastnik gozda mora zato s svojim gozdom gospodariti v skladu z načrti za gospodarjenje z gozdovi, ki jih izdeluje javna gozdarska služba, lastniki gozdov pa imajo pravico sodelovati v postopku njihovega sprejemanja. Poleg detajlno načrtovanih ukrepov, ki jih je treba zaradi ohranjanja in razvoja funkcij gozdov v javnem interesu obvezno izvesti, je zelo pomembno tudi stalno strokovno svetovanje in osveščanje lastnikov gozdov in javnosti. Gospodarjenje z gozdovi in njihovo rabo v Sloveniji usmerjata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, ki v okviru svojih nalog spremlja stanje in pripravlja sistemske rešitve za zagotavljanje trajnostnega razvoja gozdov ter Zavod za gozdove Slovenije kot izvajalec javne gozdarske službe. 2.1.1. Površina in lastništvo gozdov, lesna zaloga in posek lesa Površina in lastništvo gozdov Slovenija spada med najbolj gozdnate države v Evropi. Po podatkih iz leta 2017 1,2 mio hektarjev gozdov pokriva več kot polovico površine države (gozdnatost je 58,9 odstotna). 23 Slika 6: Krajinski tipi Slovenije Vir: ZGS, 2018. V zasebni lasti je bilo v letu 2017 po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije 76 odstotkov vseh gozdov (0,90 milijona ha), 3 odstotki (0,03 milijona ha) v lasti lokalnih skupnosti in 21 odstotkov (0,24 milijona ha) v državni lasti. Pričakuje se, da bo po končanih postopkih denacionalizacije v državni lasti ostalo le 20 odstotkov gozdov, kar Republiko Slovenijo uvršča med evropske države z najnižjim deležem državnih gozdov. Graf 1: Posestna struktura zasebnih gozdov v Sloveniji 350.000 300.000 250.000 200.000 150.000 100.000 50.000 0 do 1 ha 1 do 5 ha 5 do 30 ha nad 30 ha Število posesti Število (so)lastnikov Vir: Medved, Matijašić, Pisek, 2010. 24 Zasebna gozdna posest je v Slovenji zelo razdrobljena. Iz raziskave v letu 2010 (Medved, Matijašić, Pisek) izhaja, da je v Sloveniji 313.413 zasebnih gozdnih posesti s kar 459.185 (so) lastniki, od tega je 182.897 posesti manjših od 1 ha in 89.338 posesti v velikosti od 1 do 5 ha. Za veliko večino lastnikov teh posesti gozdovi niso gospodarsko pomembni, predstavljajo pa 37 odstotkov (9 +28) celotne površine zasebne gozdne posesti v Sloveniji. V teh dveh kategorijah prevladujejo v lastništvu nekmečki lastniki gozdov. V kategoriji od 5 do 30 ha, kjer imamo 38.573 posesti (47 % celotne površine) pa tako po številu posesti kot po površini gozdov prevladujejo družinske kmetije. Graf 2: Delež površine gozda po velikostnih kategorijah posesti 9 % 17% do 1 ha 1 do 5 ha 28 % 5 do 30 ha nad 30 ha 47 % Vir: Medved, Matijašić, Pisek, 2010. Velika razdrobljenost, število lastnikov in solastnikov gozdov, neugodna starostna struktura lastnikov (le-ti so v povprečju stari 60 let) otežujejo strokovno delo in optimalno izrabo lesa v zasebnih gozdovih. Večje in strnjene gozdne posesti državnih gozdov omogočajo kakovostno strokovno gospodarjenje. Slika 7: Državni gozdovi v Sloveniji Vir: SiDG, 2018. 25 Lesna zaloga, prirastek in posek Lesna zaloga slovenskih gozdov se je po podatkih iz gozdnogospodarskih načrtov od leta 1981 do leta 2017 povečala za 30 odstotkov, s 194 na 352 milijonov m3. Graf 3: Gibanje lesne zaloge iglavcev in listavcev v gozdovih v obdobju 1981—2017 2017 2010 2000 1990 1980 0 50 100 150 200 250 300 350 400 Iglavci Listavci v mio m3 Vir: Resolucija o nacionalnem gozdnem programu RENGP, 2007 in ZGS, 2018. Povprečna lesna zaloga je ob koncu leta 2017 znašala 299 m3/ha gozda. Delež lesne zaloge iglavcev je 45 odstotni, listavcev pa 55 odstotni. Graf 4: Gibanje letnega prirastka, možnega poseka in dejanskega poseka lesa v gozdovih v obdobju 1981—2017 10,0 8,0 6,0 4,0 2,0 0,0 1981—1990 1991—2000 2001—2010 2017 Letni prirastek Letni možni posek Dejanski posek Vir: Resolucija o nacionalnem gozdnem programu RENGP, 2007 in ZGS, 2018. Opomba: dejanski posek v bruto m3. Posek v bruto m3 zajema drevesa s prsnim premerom nad 10 cm, skorjo in ves les do premera vej več kot 7 cm. O poseku oziroma proizvodnji gozdnih lesnih sortimentov v neto m3 pa govorimo, ko se izloči dodatni del lesne mase posekanih dreves, kot na primer vejevina, skorja in tržna nadmera. Letni prirastek lesa v slovenskih gozdovih je v obdobju 1981—1990 v povprečju znašal 5 milijonov m3 in se je do leta 2017 povečal na skoraj 9 milijonov m3. Dejanski posek temu trendu ni sledil. V obdobju 1981—1990 je v povprečju znašal 3 milijone m3 na leto oziroma 93 odstotkov letnega možnega poseka, v obdobju 1991—2000 je nato celo upadel na 2 milijona m3, v obdobju 2001—2010 je dosegel raven iz let pred osamosvojitvijo Republike Slovenije, šele v zadnjem obdobju 2011—2017 pa se je v povprečju 26 povečal na 5 milijonov m3, in sicer predvsem zaradi sanacije žledoloma iz leta 2014 in prenamnožitve podlubnikov, ki je sledila naravni ujmi. 5 milijonov m3 je znašal tudi dejanski posek v letu 2017, ki je tako dosegel 75 odstotkov letnega možnega poseka. Slika 8: Lesna zaloga v m3/ha Vir: ZGS, kartno gradivo, 2018. Glede na nizek dejanski posek (4 do 5 milijonov m3 letno), višino letnega prirastka lesa (9 milijonov m3), predpisan letni možni posek (več kot 6,5 milijona m3) in visoko lesno zalogo (352 milijonov m3) v Sloveniji obstaja dodaten potencial izkoriščanja lesne mase v gozdovih. 2.1.2. Gozdni lesni sortimenti in druge gozdne dobrine Gozdni lesni sortimenti Proizvodnja okroglega lesa oziroma gozdnih lesnih sortimentov (v nadaljevanju: GLS) je bila v zadnjem obdobju (2014—2017) zaradi sanacije žledoloma iz leta 2014, ki je prizadel več kot polovico slovenskih gozdov, in prenamnožitve podlubnikov na rekordno visoki ravni. Če so se podlubniki v prvem in drugem letu po žledolomu širili večinoma na področju gozdov, prizadetih po žledu, pa so v letu 2017 delovali na celotnem področju države. Prizadeti so bili tudi gozdovi na višjih nadmorskih višinah, kamor sicer gradacije podlubnikov v preteklosti niso segale. Struktura pridobljenih gozdnih lesnih sortimentov, ki je razvidna iz spodnjega grafa, zato odstopa od povprečja v korist iglavcev za okoli 10 odstotkov. V letu 2017 je bilo zato na trg danih več gozdnih lesnih sortimentov iglavcev, primanjkovalo pa je hlodovine listavcev, predvsem bukve in hrasta. Proizvodnja je znašala 4,6 milijona m3 (od tega 2,9 milijona m3 iglavcev in 1,7 milijona m3 listavcev). 27 Graf 5: Gozdni lesni sortimenti, pridobljeni v Sloveniji v letu 2017 (v tisoč m3) 3000 2500 295 2000 1500 2200 1000 400 943 500 532 20 50 170 0 Hlodi za žago Les za celulozo Drug okrogel Les za in furnir in plošče industrijski les kurjavo Iglavci Listavci Vir: KIS, 2018. Opomba: zgornje količine zajemajo gozdne lesne sortimente iz gozdov v neto m3, začasni podatki za leto 2017. V Sloveniji največ okroglega lesa predelajo podjetja v industriji žaganega lesa (nad 1 milijon m3 v letu 2017), sledijo industrije lesnih kompozitov, mehanske celuloze in kemikalij, ki so skupno predelale okoli pol milijona m3. Velik porabnik okroglega lesa so gospodinjstva, ki porabijo letno nad milijon m3 lesa za kurjavo, vendar del tega izvira tudi iz negozdnih virov. Po zadnjih raziskavah Gozdarskega inštituta Slovenije (v nadaljevanju: GIS) se krepi tudi proizvodnja sekancev, ki je v letu 2017 dosegla 2,2 milijona nasutih m3, kar je skoraj 50 odstotno povečanje glede na leto 2010. Med viri prevladujejo sečni ostanki (36 odstotkov), okrogli les slabše kakovosti (32 odstotkov), žagarski ostanki (28 odstotkov), ostali viri imajo 4-odstotni delež. (Vir: KIS, 2018). Graf 6: Delež pridobljenih gozdnih lesnih sortimentov v obdobju 2010—2017 (v odstotkih) 2017 54% 24% 20% 2% 2016 54% 25% 18% 2% 2015 49% 26% 22% 3% 2014 40% 32% 23% 4% 2013 48% 34% 14% 3% 2012 48% 35% 16% 2% 2011 47% 39% 11% 3% 2010 49% 37% 11% 2% Hlodi za ž ago in furnir Les za kurjavo Les za celulozo in plošče Drug okrogel industrijski les Vir: KIS, 2018, preračun T. Remic. 28 Slovenija je izrazit izvoznik nepredelanega okroglega lesa, zaradi neuravnoteženosti med letno proizvodnjo in porabo se je v zadnjem desetletju, zelo izrazito pa po žledolomu v letu 2014, povečal zunanjetrgovinski presežek (izvoz-uvoz) v vseh kategorijah okroglega lesa. Izvoz je v letu 2010 predstavljal 29 odstotkov celotne proizvedene količine gozdnih lesnih sortimentov, v letu 2017 pa kar 59 odstotkov. Graf 7: Proizvodnja, izvoz in uvoz gozdnih lesnih sortimentov v obdobju 2010—2017 (v milijonih m3) 6 5 4 3 2 1 0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Proizvodnja Izvoz Uvoz Viri: KIS, 2018. Opomba: začasni podatki za leto 2017. Celoten izvoz je bil skupaj z lesom za kurjavo v letu 2017 nekoliko pod 3 milijoni m3, kar je 12 odstotkov manj kot v rekordnem letu 2016. Glavni smeri izvoza sta Avstrija in Italija. Po strukturi izvoza se v Avstrijo izvaža hlodovina iglavcev, v Italijo pa les slabše kakovosti listavcev. Del izvoza izvira tudi iz uvoza. V uvozu prevladuje les slabše kakovosti. Največ je lesa za celulozo in plošče ter lesa za kurjavo, najmanj pa hlodovine za žago in furnir. Graf 8: Proizvodnja in izvoz hlodov za žago in furnir iglavcev v obdobju 2013—2017 (v tisoč m3) 3.000 2.000 1.800 2.500 1.600 1.400 2.000 1.200 1.500 1.000 800 1.000 600 400 500 200 0 0 2013 2014 2015 2016 2017 Proizvodnja Izvoz Proizvodnja hlodov za žago in furnir - iglavcev Izvoz hlodov za žago in furnir - iglavcev Viri: KIS, 2018. Opomba: začasni podatki za leto 2017. 29 Izvoz hlodovine iglavcev za žago in furnir je v letu 2017 predstavljal 58 odstotkov proizvedene količine teh sortimentov in se je v primerjavi z letom 2016 zmanjšal za okrog 30 odstotkov, vendar je bil kljub temu na visokem nivoju (1.255 tisoč m3). Praktično celotno povečanje proizvodnje hlodovine iglavcev po letu 2013 se je izrazilo v dodatnem obsegu izvoza. V proizvodnji hlodovine iglavcev imajo zasebni gozdovi po letu 2013 v povprečju več kot 70-odstotni delež in so glavni vir hlodovine iglavcev, ki gre v izvoz. Druge gozdne dobrine V gozdovih ljudje za lastne potrebe, za rekreacijo kot tudi zaradi zaslužka nabirajo veliko nelesnih dobrin. Združimo jih lahko v nekaj skupin: · drevesni deli: smola, drevesni sok, lubje, vejevje, storži, zelenje, cvetovi, plodovi; · na gozdnih tleh: plodovi, industrijske rastline; · sestavine tal: kamenje, rudnine; · živalski svet: divjad, drobne živali; · glive v gozdovih. Med nelesne dobrine sodijo tudi divjad, gozdni med, užitne glive (gobe), plodovi kostanja ter okrasna (božična drevesca). Njihova letna tržna vrednost oziroma prihodki iz prodaje na trgu so ocenjeni na okoli 20 mio evrov. Letni odstrel divjadi, vključno z izgubami, je v obdobju 2008—2017 v povprečju znašal 88.500 kosov oziroma okoli 1.000 ton. Realizacija načrtovanega odvzema (odstrel in izgube - naravne, promet…) pri upravljanju s populacijami divjadi se je v obdobju 2008—2017 povečala, kar zagotavlja večjo usklajenost populacij divjadi z njihovim okoljem in stabilno spolno in starostno strukturo njihovih populacij. Kljub temu so še vedno okolja, kjer je naravna obnova gozda z določenimi drevesnimi vrstami onemogočena. Odstrel temeljnih, tudi gospodarsko pomembnih vrst divjadi, je v zadnjih desetletjih pred obravnavanim obdobjem naraščal, v obdobju 2008—2017 pa se je naraščajoč trend odstrela nadaljeval pri navadnem jelenu in divjem prašiču, pri ostalih gospodarsko pomembnih vrstah pa se je odstrel ustalil. (Viri: Poročilo o izvajanju Nacionalnega gozdnega programa do 2014 in Poročila o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva.) V Sloveniji letno pridelamo okoli 2.000 ton medu, od tega več kot polovico predstavlja gozdni med, pridobljen na podlagi gozdne mane oziroma čebelje paše v gozdovih. Poraba medu na prebivalca znaša okoli 1 kg letno, kar pomeni, da ima Slovenija visoko stopnjo samooskrbe z medom. V zadnjih dveh desetletjih predpisane omejitve nabiranja užitnih gliv (gob) v Sloveniji so imele za posledico zmanjšanje števila podjetij, ki so registrirana za odkup gob, in zmanjšanje količine odkupljenih gob s 1.250 ton leta 1995 na okoli 30 ton v zadnjem desetletju. Na letni ravni je iz gozdov za trg pridobljena tudi podobna količina plodov domačega kostanja (približno 30 ton). Vsa okrasna gozdna drevesa, zrasla oziroma pridobljena v Sloveniji, tudi tista, ki so pridobljena na namenskih površinah (drevesnice in podobno), morajo biti ob prevozu in prodaji na vidnem mestu označena s plombo. V ta namen Zavod za gozdove Slovenije, lastnikom gozdov in lastnikom oziroma najemnikom namenskih zemljišč, za pridelavo okrasnih drevesc letno izda med 25.000 in 30.000 plomb. (Vir: Poročilo o izvajanju Nacionalnega gozdnega programa do 2014.) 2.1.3. Storitve, povezane z gozdovi Storitve, povezane z gozdovi, vključujejo lovstvo, razne vrste rekreacije ter različne oblike turizma in drugih dejavnosti, ki so posredno ali neposredno povezane z gozdom in gozdnim prostorom. Gozdni prostor je v Sloveniji pomembna prvina okolja tako okoli urbanih središč kot na podeželju. Podoba turističnih središč in točk kot objektov turizma na kmetijah je na različne načine povezana z gozdom. V gozdnem prostoru leži več kot 3.700 enot kulturne dediščine, ki so pomembne tudi z vidika turistične ponudbe. 30 Skupaj z rastočim pomenom zelene ekonomije in krožnega gospodarstva se v zelenem turizmu, ki svoje poslanstvo med drugim gradi na obnovljivih virih, sonaravnosti in trajnosti, krepita tudi vloga in pomen gozda oziroma celotne gozdno-lesne verige. Storitve gozda, ki so povezane z lesom in nelesnimi dobrinami, se že tradicionalno sistematično spremljajo in natančno vrednotijo, druge pa se praviloma ne. Še posebej to velja za regulacijske (npr. ponor CO2, čiščenje vode in zraka), kulturne (npr. rekreacija, turizem) in podporne storitve gozdnih ekosistemov (npr. nastajanje prsti, cikel hranil, ogljika in vode). Natančnejše vrednotenje drugih storitev gozdnih ekosistemov (regulacijskih, podpornih...) je potrebno za celovito predstavitev vseh področij, ki jih zajema gospodarjenje z gozdom. S težavo, kako natančneje finančno ovrednotiti vse storitve gozda, se bolj ali manj (ne)uspešno spoprijemajo praktično vse države. (Vir: Poročilo o izvajanju Nacionalnega gozdnega programa do 2014.) Lovstvo Organiziranost slovenskega lovstva ter upravljanje z divjadjo in njenim življenjskim okoljem temelji v pretežni meri na Zakonu o divjadi in lovstvu, ki je začel veljati sredi leta 2004. Divjad je državna lastnina in tudi lovska pravica pripada državi, ki pa jo lahko prenese na usposobljeno pravno osebo. Bistveni so tudi koncesija in koncesijska dajatev, ki jo državi plačujejo upravljavci lovišč - lovske družine, ter stroga ločitev prosto živečih živali na divjad (lovne vrste) in zavarovane vrste. Med divjad tako niso več uvrščene velike zveri (rjavi medved, volk in ris), ki so zavarovane s posebno uredbo. Prostorske enote za načrtovanje in upravljanje z divjadjo so lovsko upravljavska območja (15 LUO), lovišča s posebnim namenom (12 LPN) in lovišča (411). Slika 9: Karta lovišč po lovsko upravljavskih območjih v Republiki Sloveniji Vir: ZGS, 2018. Upravljavec v 10 LPN je Zavod za gozdove Slovenije, v LPN Brdo pri Kranju Javni gospodarskih zavod protokolarne storitve RS in v LPN Triglav Javni zavod Triglavski narodni park. Skupno je v vseh loviščih s posebnim namenom zaposlenih okrog 70 lovcev. 31 V loviščih z divjadjo trajnostno gospodarijo lovske družine. V Sloveniji je okrog 22.000 lovcev, kar predstavlja približno 1 odstotek prebivalstva. Trenutno na območju Slovenije deluje 417 lovskih družin (411 lovskih družin je pridobilo koncesijo za trajnostno gospodarjenje z divjadjo), ki so v veliki večini združena v 20 območnih zvez lovskih družin oziroma lovskih zvez, te pa naprej v Lovsko zvezo Slovenije. Koncesije za trajnostno gospodarjenje z divjadjo so se podelile lovskim družinam leta 2009, in sicer za dobo 20 let. Skupna vsota vseh celoletnih koncesijskih dajatev za posamezno leto je okrog 430.000 evrov. Od tega zneska je 50 odstotkov koncesijske dajatve prihodek proračuna Republike Slovenije, 50 odstotkov pa prihodek proračuna občine. (Vir: Utemeljitev poklicnih standardov in katalogov standardov strokovnih znanj in spretnosti na področju gozdarstva.) Gozdno semenarstvo in drevesničarstvo V register dobaviteljev gozdnega reprodukcijskega materiala, ki ga vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je vpisanih devet dobaviteljev. Le-ti se ukvarjajo s pridelovanjem, trženjem in uporabo gozdnega reprodukcijskega materiala. Ta obsega semenski material, dele rastlin in sadilni material tistih drevesnih vrst in umetnih križancev, ki se v skladu s predpisi uporabljajo za obnovo gozdov s sadnjo in setvijo, pogozdovanje, snovanje in vzdrževanje trajnih zaščitnih ali protierozijskih pasov gozdnega drevja ter za snovanje in vzdrževanjem plantaž gozdnega drevja. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije se letno za redno obnovo gozdov potrebuje okrog 300.000 sadik gozdnega drevja in v zadnjem obdobju še dodatnih 1.200.000 sadik za obnovo gozdov po naravnih ujmah (od tega 60 odstotkov listavcev – predvsem bukve – in 40 odstotkov iglavcev – predvsem smreke). 2.1.4. Poslovanje gozdarske panoge Ekonomski računi za gozdarstvo V obdobju 2006—2016 se je vrednost proizvodnje gozdarske dejavnosti povečala z 255 milijonov evrov na 580 milijonov evrov. Vrednost proizvodnje gozdarske dejavnosti je seštevek vrednosti proizvodnje gozdnih proizvodov in gozdarskih storitev. Na povečanje vrednosti v zadnjem desetletju so vplivali večja proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov, višje cene gozdnih lesnih sortimentov ter gozdarskih storitev kot tudi višji letni prirastek lesa v gozdu. Graf 9: Vrednost proizvodnje gozdarske dejavnosti v obdobju 2006—2016 (v mio evrov) 800 600 400 200 0 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Proizvodnja Proizvodnja - skupaj Gozdarski proizvodi - stoječi les Gozdarski proizvodi - skupaj Gozdarske storitve Vir: SURS – SI STAT: Gozdni računi, 2018. Opomba: v skladu z metodologijo ekonomskih računov za gozdarstvo se v vrednost gozdarske proizvodnje šteje tudi letni prirastek lesa v gozdu (kategorija »stoječi les« ), ki v povprečju predstavlja 40 odstotkov celotne vrednosti proizvodnje gozdarske dejavnosti. Vrednost proizvodnje gozdarskih proizvodov je v letu 2016 znašala 493 milijonov evrov, od tega stoječi les 235 mio evrov, hlodi za žago in furnir 185 mio evrov, les za kurjavo 39 mio evrov ter les za celulozo in plošče 32 mio evrov. 32 Vrednost gozdarskih proizvodov je predstavljala 85 odstotkov celotne vrednosti proizvodnje gozdarske dejavnosti, gozdarske storitve (88 mio evrov v letu 2016) pa so predstavljale preostali 15-odstotni delež. Bruto dodana vrednost v gozdarstvu je leta 2006 znašala 148 mio evrov oziroma 0,5 odstotka bruto družbenega proizvoda in se je do leta 2016 povečala na 279 milijonov evrov oziroma 0,7 odstotka bruto družbenega proizvoda. Tabela 4: Zaposleni v gozdarstvu v obdobju 2006—2016 (merjeno v polnovrednih delovnih močeh – PDM) Zaposleni v gozdarstvu / Leto 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Plačana delovna sila 1.697 1.726 1.866 1.791 1.508 1.458 1.429 1.426 1.504 1.546 1.554 Neplačana delovna sila 4.161 4.311 4.307 4.260 3.846 3.940 3.916 4.392 4.478 4.507 3.972 Skupaj 5.858 6.037 6.173 6.051 5.354 5.398 5.345 5.818 5.982 6.053 5.526 Vir: SURS – SI STAT: Gozdni računi, 2018. Opomba – metodološko pojasnilo (SURS): zaposlenost v gozdarstvu vključuje vse osebe – zaposlene in samozaposlene –, katerih izvajanje značilnih gozdarskih in neločljivih negozdarskih dopolnilnih dejavnosti zagotavlja rezidenčnim enotam potreben – plačan in neplačan – vložek dela. Ker se upošteva tudi občasno (part time) in sezonsko delo, se zaposlenost v gozdarstvu meri v polnovrednih delovnih močeh (PDM). Ena PDM je ekvivalentna (ustreza) eni osebi, ki je polno zaposlena v gozdarski enoti gozdarske dejavnosti eno leto (1.800 ur). Celotna delovna sila v gozdarstvu zajema plačano in neplačano delovno silo. Z gozdarsko dejavnostjo merjeno v polnovrednih delovnih močeh (PDM), se je v letu 2016 ukvarjalo 6 odstotkov manj oseb kot v letu 2006, od tega je neplačana delovna sila predstavljala 3.972 oseb in plačana delovna sila 1.554 oseb. Število zaposlenih v gozdarstvu se tako, kljub uvajanju strojne sečnje v zadnjem desetletju, ki praviloma prinaša racionalizacijo kadra, ni bistveno zmanjšalo. Glede na velik delež sečnje in spravila v lastni režiji lastnikov gozdov ter zaenkrat še neuresničenih namenov poslovnega povezovanja lastnikov gozdov, ostajajo še vedno odprte možnosti za zaposlovanje v gozdarstvu. Izobraževanje na področju gozdarstva ni v celoti prilagojeno trgu dela, primanjkuje predvsem poklicnih gozdnih delavcev (pričakuje se, da se bo stanje postopoma izboljšalo, saj je poleg Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna v šolskem letu 2014/2015 izobraževalni program Gozdar začela izvajati tudi Srednja Lesarska šola Maribor). V nadaljevanju so predstavljeni podatki iz Statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP). Tabela 5: Struktura zaposlenih v gozdarstvu v obdobju 2012—2017 po starosti (dejavnost A.02) Starost / leto 2012 2013 2014 2015 2016 2017 % 2017 15–29 357 365 440 490 459 462 21,1% 30–39 530 537 601 605 586 550 25,1% 40–49 691 706 696 635 595 573 26,2% 50+ 612 643 654 624 561 602 27,5% Skupaj 2.190 2.251 2.391 2.354 2.201 2.187 Vir: SURS – Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, 2018. Opomba – metodološko pojasnilo (SURS): delovno aktivno prebivalstvo sestavljajo zaposlene in samozaposlene osebe, ki delajo na območju Slovenije. Upoštevajo se zaposlene in samozaposlene osebe (vključno s kmeti), ki so obvezno socialno zavarovane, ne glede na to, ali imajo zaposlitev s polnim ali z delovnim časom, krajšim od polnega, tudi tiste, ki so na porodniškem dopustu, dopustu za nego ali varstvo otroka ali so odsotne z dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege ožjega družinskega člana. Tabela 6: Struktura zaposlenih v gozdarstvu v obdobju 2012—2017 po izobrazbi (dejavnost A.02) Izobrazba / leto 2012 2013 2014 2015 2016 2017 % 2017 Končana OŠ 594 573 548 493 407 377 17,2 Nižja in srednja poklicna 844 897 993 971 846 863 39,5 Srednja strokovna in splošna srednja 526 541 598 622 589 594 27,2 Višja in visoka strokovna 121 136 148 158 203 208 9,5 Univerzitetna ali več 105 104 104 110 156 145 6,6 Skupaj 2.190 2.251 2.391 2.354 2.201 2.187 Vir: SURS – Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, 2018. 33 V strukturi delovno aktivnega prebivalstva v gozdarstvu prevladujejo delavci z nižjo in srednjo poklicno izobrazbo, starostna razporeditev delavcev je enakomerna. Tabela 7: Število zaposlenih v obdobju 2012—2017 glede na velikost podjetja (dejavnost A.02) Velikost podjetja / leto 2012 2013 2014 2015 2016 2017 % 2017 Mikro (0–9) 1.079 1.113 1.214 1.129 1.159 1.271 58,1 Majhno (10–49) 687 599 602 595 655 553 25,3 Srednje (50–249) 424 539 575 630 387 363 16,6 Veliko (250+) 0 0 0 0 0 0 0 Skupaj 2.190 2.251 2.391 2.354 2.201 2.187 Vir: SURS – Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, 2018. Tabela 8: Število podjetij v obdobju 2012—2017 glede na velikost podjetja (dejavnost A.02) Velikost podjetja / leto 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Indeks 17/16 Mikro (0–9) 562 571 628 674 721 774 1,07 Majhno (10–49) 31 27 26 28 32 31 0,97 Srednje (50–249) 5 6 6 7 4 3 0,75 Veliko (250+) 0 0 0 0 0 0 0 Skupaj 598 604 660 709 757 808 1,07 Vir: SURS – Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, 2018. Kot izhaja iz SRDAP, se je število mikro podjetij v gozdarstvu od leta 2012 do leta 2017 povečalo za 37 odstotkov, število malih podjetij je konstantno, število srednjih podjetij pa se je zmanjšalo za 40 odstotkov. V letu 2017 je bilo v mikro podjetjih 58 odstotkov vseh zaposlenih, v malih podjetjih 25 odstotkov ter v srednjih 17 odstotkov. Tabela 9: Število zaposlenih v obdobju 2012—2017 glede na poklicno skupino (dejavnost A.02) Poklicna skupina / leto 2012 2013 2014 2015 2016 2017 1 Zakonodajalci, visoki uradniki, menedžerji 71 75 80 82 75 66 2 Strokovnjaki 52 52 57 60 85 79 3 Tehniki in drugi strokovni sodelavci 111 109 115 113 145 148 4 Uradniki 72 77 79 79 140 133 5 Poklici za storitve, prodajalci 39 41 46 0 25 25 6 Kmetovalci, gozdarji, ribiči, lovci 1.345 1.359 1.400 1.357 1.171 1.172 7 Poklici za neindustrijski način dela 80 80 90 78 59 64 8 Upravljavci strojev in naprav, industrijski izdelovalci in sestavljavci 194 211 266 289 271 283 9 Poklici za preprosta dela 226 247 258 259 230 217 Skupaj 2.190 2.251 2.391 2.317 2.201 2.187 Vir: SURS – Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, 2018. Poslovanje gozdarskih družb in malih samostojnih podjetnikov Na poslovanje gozdarskih podjetij v obdobju 2014—2017 (glej poglavje Gozdni lesni sortimenti in druge gozdne dobrine) je zelo vplival žledolom iz leta 2014, kateremu je sledila še gradacija podlubnikov. Prav tako se je konec junija 2016 iztekla večina podeljenih koncesij za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije, ki so bile leta 1996 za 20 let podeljene gozdarskim izvajalskim družbam, ki so nastale iz nekdanjih gozdnih gospodarstev. Po izteku koncesijskih pogodb je večina navedenih družb zmanjšala število zaposlenih. Na podlagi Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 9/16) je bila marca 2016 ustanovljena družba v 100-odstotni lasti države – Slovenski državni gozdovi d. o. o. (SiDG), ki gospodari z večino gozdov v lasti RS od izteka koncesijskih pogodb, od julija 2016 dalje. 34 Tabela 10: Osnovni kazalci poslovanja gozdarskih družb v obdobju 2014—2017 Kazalci poslovanja / leto 2014 2015 2016 2017 Indeks 17/16 Število družb (dejavnost A.02) 120 117 127 130 1,02 Povp. št. zaposlenih po del. urah 1.235 1.269 1.024 1.043 1,02 Prihodki (v evrih) 173.564.820 192.422.236 188.647.437 207.312.555 1,10 Čisti prihodki od prodaje (v evrih) 169.703.840 188.231.007 185.191.955 204.639.308 1,11 Delež prodaje na tujih trgih (%) 48,8 48,3 53,5 44,8 0,84 Odhodki (v evrih) 165.400.163 185.007.553 172.916.529 189.374.610 1,10 Dobiček iz poslovanja pred davki (v evrih) 5.197.772 7.365.597 11.754.675 17.477.493 1,49 Neto čisti dobiček (v evrih) 4.398.683 6.271.984 9.986.490 13.512.695 1,35 Dodana vrednost (DV) 44.172.917 47.225.234 40.933.860 49.645.973 1,21 Dodana vrednost na zaposlenega (v evrih) 35.778 37.221 39.994 47.603 1,19 Stroški dela v dodani vrednosti (%) 67,3 65,0 58,5 51,9 0,89 Donosnost kapitala – ROE (%) 6,5 8,9 13,3 14,7 1,11 Vir podatkov: AJPES, 2018. metodologija: SKEP GZS. Zaključne račune je za leto 2017 oddalo 130 gozdarskih družb, v katerih sta bila v letu 2017 2 odstotka več zaposlenih (1.043) kot v letu 2016. Delež gozdarskih družb se je glede na dejavnosti kmetijstva in lova, gozdarstva, ribištva (dejavnosti A) povečal in znaša 28 odstotkov. Prihodki so znašali 207 mio evrov oziroma 49 odstotkov prihodkov dejavnosti A (427 mio evrov v letu 2017). Odhodki so znašali 189 mio evrov, kar je generiralo pozitiven rezultat iz poslovanja v višini 13,5 mio evrov neto čistega dobička/ izgube (dejavnosti A skupaj: 11, 2 mio evrov v letu 2017). Gozdarske družbe so v letu 2017 ustvarile za 10 odstotkov višje čiste prihodke od prodaje kot v letu 2016. Prav tako so povečale prodajo na domačem trgu, delež prodaje na tuje trge pa je upadel za 16 odstotkov. Neto čisti dobiček se je v letu 2017 v primerjavi z letom 2016 povečal za 35 odstotkov, dodana vrednost na zaposlenega pa za 19 odstotkov in je znašala 47.603 evrov. Prvih sedem družb v panogi v letu 2017 (več kot 5 mio evrov prihodkov): SiDG, GG Bled d. o. o., GG Novo mesto d. d., SGG Tolmin d. o. o., Glog d. o. o., Vobenca d. o. o. in Gozd Ljubljana d. o. o. Prva družba SiDG je v letu 2017 ustvarila 58 mio evrov prihodkov, 17 mio evrov dobička iz poslovanja pred davki in imela konec leta 168 zaposlenih. Tabela 11: Osnovni kazalci poslovanja malih samostojnih podjetnikov v obdobju 2014—2017 Kazalci poslovanja / leto 2014 2015 2016 2017 Indeks 17/16 Število podjetnikov 377 389 397 405 1,02 Povp. št. zaposlenih po delovnih urah 268,7 274,1 307,2 320,6 1,04 Prihodki 34.006.734 36.360.884 39.572.079 41.614.499 1,05 Čisti prihodki od prodaje 33.350.01 35.558.191 39.033.797 40.769.111 1,04 Delež prodaje na tujih trgih (%) 17,7 15,8 16,4 11,8 0,72 Odhodki 31.456.424 33.447.243 37.323.233 39.526.183 1,06 Neto čisti dobiček (podjet. dohodek) 2.532.812 2.924.091 2.449.741 2.364.299 0,97 Dodana vrednost (DV) 10.865.088 12.1 4.740 12.726.564 13.423.554 1,05 Dodana vrednost na zaposlenega (v evrih) 40.432,70 44.204,70 41.423,60 41.864,90 1,01 Vir podatkov: AJPES, 2018. metodologija: SKEP GZS. V celoti gledano, je gozdarski sektor, ki ga tvorijo podjetja ter samostojni podjetniki, registrirani v dejavnosti A.02 Gozdarstvo, v letu 2017 realiziral za 249 mio EUR prihodkov, zaposloval 1.364 oseb in končal poslovno leto s 15,9 mio EUR čistega dobička. 35 2.1.5. Javna gozdarska služba Sodobno gospodarjenje z gozdom danes temelji na načelih trajnosti, sonaravnosti in večnamenskosti, ki upošteva ekološke, proizvodne in socialne funkcije gozda. Gospodarjenje z gozdno posestjo je dolžnost in pravica slehernega lastnika, ki ga v okviru svojih pristojnosti usmerja javna gozdarska služba (v nadaljevanju: JGS). JGS v vseh gozdovih v Sloveniji na podlagi 56. člena Zakona o gozdovih in 20. člena Zakona o divjadi in lovstvu izvaja Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljevanju: ZGS). V ZGS je bilo ob koncu leta 2017 zaposlenih 740 uslužbencev (večinoma inženirjev gozdarstva), od tega 64 v 10 loviščih s posebnim namenom. Nekaj nalog JGS na podlagi 74. člena Zakona o gozdovih izvaja tudi Gozdarski inštitut Slovenije, ki je osrednja raziskovalna institucija s področja gozdov, gozdarstva, divjadi in lovstva, v kateri je bilo v zadnji letih okoli 75 zaposlenih. Večje število gozdarskih strokovnjakov je zaposlenih tudi v organizacijah, ki izvajajo javno službo ohranjanja narave (Zavod za varstvo narave RS in upravljavci zavarovanih območij). 2.2. Kvalifikacije na področju gozdarstva Poglavje obsega podrobno predstavitev posameznih kvalifikacij v panogi. Na področju gozdarstva je trenutno možno pridobiti izobrazbe in nacionalne poklicne kvalifikacije, dodatnih kvalifikacij pa na tem področju zaenkrat še ni. 2.2.1. Kvalifikacijska struktura za področje gozdarstva V spodnji tabeli so prikazane kvalifikacije, ki jih je možno pridobiti po trenutno veljavnih izobraževalnih programih oziroma trenutno veljavnih nacionalnih poklicnih kvalifikacijah na področju gozdarstva. Tabela 12: Kvalifikacijska struktura za področje gozdarstva IZOBRAZBA POKLICNA KVALIFIKACIJA DODATNA KVALIFIKACIJA SOK 4 Gozdar/gozdarka Gozdarski gojitelj/gozdarska gojiteljica Gozdarski sekač/gozdarska sekačica Gozdarski traktorist/gozdarska traktoristka Gozdarski žičničar/gozdarska žičničarka Upravljalec/upravljalka strojev za strojno sečnjo in izvoz lesa z zgibnim polprikoličarjem SOK 5 Gozdarski tehnik/gozdarska tehnica Odkupovalec odpremnik/odkupovalka odpremnica lesa Revirni lovec/revirna lovka SOK 6 Inženir gozdarstva in lovstva/inženirka gozdarstva in lovstva SOK 7 Diplomirani inženir gozdarstva (vs)/diplomirana inženirka gozdarstva (vs) Diplomirani inženir gozdarstva (un)/diplomirana inženirka gozdarstva (un) SOK 8 Magister inženir gozdarstva/magistrica inženirka gozdarstva SOK 10 Doktor znanosti s področja bioznanosti* Vir: www.nok.si , podatki zajeti na dan 29. avgusta 2018. * Doktorski študijski program na področju bioznanosti, Upravljanje gozdnih biosistemov je interdisciplinarni študij, ki spada v področje KLASIUS P16 Naravoslovje, matematika in statistika, a hkrati zajema tudi področje gozdarstva. 36 2.2.2. Opis kvalifikacij na področju gozdarstva Posamezne kvalifikacije so predstavljene s sledečimi parametri: · ime kvalifikacije, · tip kvalifikacije, · vrsta kvalifikacije, · trajanje izobraževanja, · kreditne točke (pri izobrazbah), · vstopni pogoji, · področje in podpodročje KLASIUS P 16, · raven kvalifikacije, · učni izidi, · izvajalci. Zgoraj izbrani parametri so izbrani z namenom, da na čim bolj nazoren in informativen način predstavijo posamezne kvalifikacije. Dodatne informacije o posameznih kvalifikacijah je možno pridobiti na spletni strani registra SOK. Zajem predstavljenih podatkov je bil opravljen na dan 29. avgusta 2018 na strani www.nok.si. Ažurne informacije je mogoče pridobiti na spletni strani registra SOK: QR koda za dostop do registra kvalifikacij SOK 4 – EOK 4 Gozdar/gozdarka Tabela 13: Gozdar/gozdarka Ime kvalifikacije Gozdar/gozdarka Tip kvalifikacije Srednja poklicna izobrazba Vrsta kvalifikacije Izobrazba Trajanje izobraževanja 3 leta Kreditne točke 180 kreditnih točk · Osnovnošolska izobrazba ali Vstopni pogoji · nižja poklicna izobrazba. Klasius P16 področje 08 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo Klasius P16 podpodročje 0821 Gozdarstvo in lov Raven kvalifikacije SOK 4 EOK 4 Vir: www.nok.si. Učni izidi Imetnik/imetnica spričevala je usposobljen/-a za: · načrtovanje in organizacijo lastnega dela, · izvajanje del v gozdu, ob upoštevanju varstva pri delu, · izvedbo poseka, obdelavo drevesa in krojenje debla, · vlačenje in zbiranje sortimentov ter delo na rampi, · opravljanje sečnje in spravila lesa v posebnih in izrednih razmerah, · vzdrževanje funkcij gozda ter gozdnih prometnic in manjših vodotokov, · vzdrževanje ročnega orodja, motornih žag in pripomočkov za delo v gozdu in gozdnih drevesnicah, · sodelovanje v skupini ter komuniciranje s sodelavci, · uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije za iskanje, obdelavo in vrednotenje podatkov pri svojem delu, · odgovorno ravnanje na delovnem mestu za zagotavljanje lastne varnosti in zdravja pri delu ter varovanja okolja; 37 Izbirno: · izbiro, sortiranje ter strojno obdelavo lesa in polizdelkov ter razrez hlodovine na strojih za primarno obdelavo lesa, · izvajanje nadzora ter spremljanje stanja prosto živečih živali v lovišču, · proizvodnjo, dodelavo in hranjenje semen ter proizvodnjo sadik lesnatih rastlin. Imetnik/imetnica spričevala ključna poklicna znanja in zmožnosti nadgradi tudi s ključnimi splošnimi znanji v skladu z nacionalnimi standardi. Izvajalca kvalifikacije: · Srednja lesarska šola Maribor · Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna Gozdarski gojitelj/gozdarska gojiteljica Tabela 14: Gozdarski gojitelj/gozdarska gojiteljica Ime kvalifikacije Gozdarski gojitelj/gozdarska gojiteljica Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 4 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija Vstopni pogoji · Najmanj osnovnošolska izobrazba. KLASIUS P16 področje 08 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo KLASIUS P16 podpodročje 0821 Gozdarstvo in lov Raven kvalifikacije SOK 4, EOK 4 Vir: www.nok.si. Učni izidi Kandidat/kandidatka je zmožen/na: · organizirati in izvajati delo ter nadzirati delo znotraj skupine, · odgovorno in gospodarno ravnati s stroji, napravami, opremo, materiali, energijo in časom, · pri svojem delu zagotavljati lastno varnost, varnost drugih udeleženih v procesu dela ter varovati okolje, · komunicirati z različnimi deležniki, ob upoštevanju načel uspešne komunikacije, · uporabljati sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, potrebno na področju gozdarstva, · izvesti pripravljalna dela za sečnjo, · izvesti posek tanjših dreves v okviru izvedbe gozdnogojitvenih del do vključno razvojne faze letvenjaka, · pripraviti gozdna tla in sestoj za naravno pomladitev, · obnavljati gozd s sajenjem in setvijo, · izvajati negovalna dela v gozdu, · izvajati ukrepe za zagotovitev ekoloških in socialnih funkcij, · izvajati ukrepe varstva gozdov, · izvajati dela pri vzdrževanju gozdnih cest in spravilnih poti, · izvajati nujna vzdrževalna dela na manjših vodotokih v gozdnem prostoru, na plaziščih in erozijskih območjih. Izvajalca kvalifikacije: · Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, · Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna. Gozdarski sekač/gozdarska sekačica Tabela 15: Gozdarski sekač/gozdarska sekačica Ime kvalifikacije Gozdarski sekač/gozdarska sekačica Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 4 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija Vstopni pogoji · Najmanj osnovnošolska izobrazba. KLASIUS P16 področje 08 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo KLASIUS P16 podpodročje 0821 Gozdarstvo in lov Raven kvalifikacije SOK 4, EOK 4 Vir: www.nok.si. 38 Učni izidi Kandidat/kandidatka je zmožen/-na: · organizirati in izvajati delo ter nadzirati delo znotraj skupine v delovnem okolju skladno s standardi kakovosti dela v gozdarstvu, · odgovorno in gospodarno ravnati s stroji, napravami, opremo, materiali, energijo in časom, · pri svojem delu zagotavljati lastno varnost, varnost drugih udeleženih v procesu dela ter varovati okolje, · komunicirati z različnimi deležniki, ob upoštevanju načel uspešne komunikacije, · uporabljati potrebno sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo na področju gozdarstva, · izvesti pripravljalna dela na delovnih sredstvih in delovišču, · izvesti posek drevesa, · izdelati posekano drevo, · urediti delovišče in izvajati gozdni red, · opravljati dela v posebnih in izrednih razmerah. Izvajalci kvalifikacije: · Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, · Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna, · B&B izobraževanje in usposabljanje d.o.o. Gozdarski traktorist/gozdarska traktoristka Tabela 16: Gozdarski traktorist/gozdarska traktoristka Ime kvalifikacije Gozdarski traktorist/gozdarska traktoristka Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 4 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija · Najmanj osnovnošolska izobrazba, Vstopni pogoji · vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije F-traktorji in traktorski priključki. KLASIUS P16 področje 08 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo KLASIUS P16 podpodročje 0821 Gozdarstvo in lov Raven kvalifikacije SOK 4, EOK 4 Vir: www.nok.si. Učni izidi Kandidat/kandidatka je zmožen/-na: · organizirati, izvajati delo in nadzirati znotraj skupine v delovnem okolju skladno s standardi kakovosti dela v gozdarstvu, · odgovorno in gospodarno ravnati s stroji, napravami, opremo, materiali, energijo in časom, · pri svojem delu zagotavljati lastno varnost, varnost drugih udeleženih v procesu dela ter varovati okolje, · komunicirati z različnimi deležniki, ob upoštevanju načel uspešne komunikacije, · uporabljati sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, potrebno na področju gozdarstva, · opraviti ogled terena za spravilo s traktorjem in izvesti prazno vožnjo traktorja, · izvesti zbiranje gozdno lesnih sortimentov in polno vožnjo s traktorjem, · pripraviti rampni prostor ter izvesti sortiranje in krojenje, · urediti delovišče in izvajati gozdni red, · sodelovati pri sečnji in spravilu v posebnih in izrednih razmerah z uporabo različne gozdarske mehanizacije. Izvajalca kvalifikacije: · Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, · Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna. 39 Gozdarski žičničar/gozdarska žičničarka Tabela 17: Gozdarski žičničar/gozdarska žičničarka Ime kvalifikacije Gozdarski žičničar/gozdarska žičničarka Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 4 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija Vstopni pogoji · Najmanj osnovnošolska izobrazba. KLASIUS P16 področje 08 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo KLASIUS P16 podpodročje 0821 Gozdarstvo in lov Raven kvalifikacije SOK 4, EOK 4 Vir: www.nok.si. Kandidat/kandidatka je zmožen/-na: · organizirati in izvajati delo ter nadzirati delo znotraj skupine v delovnem okolju skladno s standardi kakovosti dela v gozdarstvu, · odgovorno in gospodarno ravnati z gozdarskimi žičnicami, opremo, materiali, energijo in časom, · pri svojem delu zagotavljati lastno varnost, varnost drugih udeleženih v procesu dela ter varovati okolje, · komunicirati z različnimi deležniki, ob upoštevanju načel uspešne komunikacije, · uporabljati sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, potrebno na področju gozdarstva, · pripraviti gozdarske žičnice za spravilo in trasirati žično linijo na karti in terenu, · izvesti posek odkazanih dreves, · plezati na drevesa in podpore ter montirati čevlje, · ravnati z žičnimi vrvmi, · montirati in demontirati gozdarsko žičnico, · izvesti spravilo sortimentov z gozdarsko žičnico, · opravljati tekoče vzdrževanje gozdarske žičnice in delovne opreme. Izvajalec kvalifikacije: · Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna. Upravljalec/upravljalka strojev za strojno sečnjo in izvoz lesa z zgibnim polprikoličarjem Tabela 18: Upravljalec/upravljalka strojev za strojno sečnjo in izvoz lesa z zgibnim polprikoličarjem Ime kvalifikacije Upravljalec/upravljalka strojev za strojno sečnjo in izvoz lesa z zgibnim polprikoličarjem Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 4 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija Vstopni pogoji · Najmanj osnovnošolska izobrazba. KLASIUS P16 področje 08 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo KLASIUS P16 podpodročje 0821 Gozdarstvo in lov Raven kvalifikacije SOK 4, EOK 4 Vir: www.nok.si. Učni izidi Kandidat/kandidatka je zmožen/-na: · načrtovati in organizirati lastno delo in delo znotraj skupine, · zagotavljati kakovost in uspešnost lastnega dela v delovnem okolju – skladno s standardi, · pri svojem delu upoštevati načela racionalne rabe energije, materiala in časa, · opravljati delo tako, da ne ogroža sebe, drugih, lastnine in okolja, · se obnašati odgovorno in etično, · sporazumevati se z različnimi deležniki, · uporabljati sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo na področju gozdarstva, · izvesti pripravljalna dela za strojno sečnjo, pregledati delovišče ter oceniti in predvideti nevarnosti oziroma prehodnost na delovišču, · izvesti strojno podiranje drevesa, · izvesti strojno kleščenje, krojenje in prežagovanje podrtega drevesa in sortiranje gozdnih lesnih sortimentov, · izvesti izvoz lesa z zgibno polprikolico, · izvesti nakladanje in razkladanje sortimentov s hidravličnim nakladalnikom na zgibno polprikolico. 40 Izvajalec kvalifikacije: · Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna. SOK 5 – EOK 4 Gozdarski tehnik/gozdarska tehnica Tabela 19: Gozdarski tehnik/gozdarska tehnica Ime kvalifikacije Gozdarski tehnik/gozdarska tehnica Tip kvalifikacije Srednja strokovna izobrazba Vrsta kvalifikacije Izobrazba Trajanje izobraževanja 4 leta Kreditne točke 240 kreditnih točk · Osnovnošolska izobrazba ali Vstopni pogoji · nižja poklicna izobrazba. KLASIUS P16 področje 08 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo KLASIUS P16 podpodročje 0821 Gozdarstvo in lov Raven kvalifikacije SOK 5, EOK 4 Vir: www.nok.si. Učni izidi Imetnik/imetnica spričevala je usposobljen/-a za: · načrtovanje, vodenje in spremljanje dela v gozdni proizvodnji in dejavnostih, · kakovostno izvajanje dela in nalog pri gojenju in varstvu gozdov, zagotavljanju ekoloških ter socialnih funkcij gozda ter v gozdnem drevesničarstvu, · kakovostno načrtovanje gospodarjenja s prostoživečimi živalmi, · trženje gozdno-lesnih proizvodov, · kakovostno izdelavo sečno spravilnih načrtov, nadziranje del v gozdnem delovišču ter vodenje evidenc o opravljenem delu, · odgovorno urejanje gozdov ter pridobivanje dendrometričnih parametrov, · uporabo gozdarskih strojev in naprav, ob upoštevanju predpisov varnega dela, · sodelovanje v skupini ter pisno in ustno sporazumevanje s sodelavci, strokovnjaki in strankami ob uporabi temeljne strokovne terminologije s področja gozdarstva, · komuniciranje s sodelavci, strankami in drugimi pri organizaciji dela in izvajanju posameznih nalog ter reševanju problemov, · uporabo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije za sporazumevanje ter načrtovanje, organiziranje gospodarnega dela in delovnih postopkov na poklicnem področju, · varovanje in racionalno uporabo naravnih virov, energije in surovin pri izvajanju del v gozdarstvu; Izbirno: · izbiro, sortiranje ter strojno obdelavo lesa in polizdelkov ter razrezovanje hlodovine na strojih za primarno obdelavo lesa, · kakovostno načrtovanje postopkov pri sečnji dreves in spravilu gozdnih lesnih sortimentov, · pridobivanje semen in proizvodnjo sadik gozdnega drevja, · poznavanje gozdne flore in gozdne favne ter ekosistemov gozdnate krajine. Imetnik/imetnica spričevala ključna poklicna znanja in zmožnosti nadgradi tudi s ključnimi splošnimi znanji v skladu z nacionalnimi standardi. Izvajalca kvalifikacije: · Srednja lesarska šola Maribor, · Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna. 41 Revirni lovec/revirna lovka Tabela 20: Revirni lovec/revirna lovka Ime kvalifikacije Revirni lovec/revirna lovka Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 5 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija · Najmanj srednja strokovna izobrazba katerekoli smeri, Vstopni pogoji · opravljen izpit za lovskega čuvaja, · veljaven orožni list za lovstvo. KLASIUS P16 področje 08 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo KLASIUS P16 podpodročje 0821 Gozdarstvo in lov Raven kvalifikacije SOK 5, EOK 4 Vir: www.nok.si. Učni izidi Kandidat/kandidatka je zmožen/-na: · načrtovati, pripravljati, izvajati in kontrolirati delo v lovskem revirju na podlagi izdanih navodil vodje lovišča, · odgovorno in gospodarno ravnati s stroji, napravami, opremo, materiali, energijo in časom, · pri svojem delu zagotavljati lastno varnost, varnost drugih udeleženih v procesu dela ter varovati okolje, · komunicirati s sodelavci, strankami, obiskovalci gozda, pristojnimi institucijami in strokovnimi službami, · uporabljati sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, potrebno na področju lovstva, · nadzirati in izvajati čuvajska dela v lovišču, · izvajati lov in odstrel divjadi skladno s predpisi, · spremljati divjad in druge prostoživeče živali v lovišču, · uravnavati številčnost divjadi v lovišču, · izvajati in nadzirati biotehnična dela v lovišču. Izvajalec kvalifikacije: · Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna. Odkupovalec odpremnik/odkupovalka odpremnica lesa Tabela 21: Odkupovalec odpremnik/odkupovalka odpremnica lesa Ime kvalifikacije Odkupovalec odpremnik/odkupovalka odpremnica lesa Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 5 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija Vstopni pogoji · Najmanj osnovnošolska izobrazba. KLASIUS P16 področje 08 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo KLASIUS P16 podpodročje 0821 Gozdarstvo in lov Raven kvalifikacije SOK 5, EOK 4 Vir: www.nok.si. Učni izidi Kandidat/kandidatka je zmožen/-na: · organizirati in izvajati delo ter nadzirati delo skupine, · odgovorno in gospodarno ravnati z delovnimi sredstvi, materiali, energijo in časom, · podjetnega in etičnega obnašanja, · komunicirati z različnimi deležniki, ob upoštevanju načel uspešne komunikacije, · uporabljati sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, · izvesti meritve in klasifikacijo gozdnih lesnih sortimentov, · odkupiti les na panju in gozdne lesne sortimente, · odpremiti gozdne lesne sortimente, · izvajati logistiko gozdarsko-transportnih kompozicij (GTK). Izvajalec kvalifikacije: · Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna. 42 SOK 6 – EOK 5 Inženir gozdarstva in lovstva/inženirka gozdarstva in lovstva Tabela 22: Inženir gozdarstva in lovstva/inženirka gozdarstva in lovstva Ime kvalifikacije Inženir gozdarstva in lovstva/inženirka gozdarstva in lovstva Tip kvalifikacije Višja strokovna izobrazba Vrsta kvalifikacije Izobrazba Trajanje izobraževanja 2 leti Kreditne točke 120 kreditnih točk · Matura ali poklicna matura (prej zaključni izpit) ali Vstopni pogoji · mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit, tri leta delovnih izkušenj in opravljen preizkus znanja iz splošnoizobraževalnih predmetov v obsegu, ki je določen za poklicno maturo v srednjem strokovnem izobraževanju. KLASIUS P16 področje 08 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo KLASIUS P16 podpodročje 0821 Gozdarstvo in lov Raven kvalifikacije SOK 6, EOK 5, EOVK Kratki cikel Vir: www.nok.si. Učni izidi Študent/študentka je usposobljen/-a za: (splošne kompetence) · vodenje, načrtovanje, organiziranje gozdarsko-lovske dejavnosti in proizvodnje, · moralno in etično delovanje, to je za poštenost, natančnost in vestnost pri delu, · varovanje krajine, prostora in okolja, · sodelovanje pri razvoju stroke in prevzemanje pobude za uvajanje novosti v stroko, · uporabo tujega jezika za spremljanje strokovnih novosti v tujini in za komunikacije v strokovni terminologiji, · uporabo izbranih statističnih metod obdelovanja podatkov, · organiziranost, vodenje delovnih procesov v gozdarstvu in lovstvu, · poslovno sporazumevanje in dogovarjanje, · suvereno odločanje v strokovnih in poslovnih zadevah in reševanje strokovne problematike s področja gozdarstva in lovstva; (poklicno-specifične kompetence) · izdelovanje in realiziranje gozdnogojitvenih načrtov, sodelovanje pri izdelavi gozdnogospodarskih načrtov za gospodarsko enoto, sečno-spravilnih načrtov in lovsko-gospodarskih načrtov, · spremljanje razvoja populacij prostoživečih živali, njihove usklajenosti z gozdnim biotopom, spremljanje in evidentiranje pojavljanja redkih živalskih in rastlinskih vrst in dajanje predlogov za njihovo varovanje – tudi zunaj gozda in v širšem gozdnem okolju, · nadziranje območij v povezavi v zakonskimi in podzakonskimi akti na področju lovstva in naravovarstva, · samostojno organiziranje, koordiniranje, upravljanje del v gozdarskih družbah, zasebni posesti, · zagotavljanje kakovosti proizvodnih procesov in proizvodov v gozdarstvu in lovstvu, · izvajanje gozdarsko-lovskih nalog in postopkov v okviru javne gozdarske službe in lovskih organizacij, · uporabljanje računalniških orodij za načrtovanje delovnih postopkov in procesov ter obdelavo podatkov, · svetovanje vsem zainteresiranim subjektom na področju gozdarsko-lovske dejavnosti. Izvajalec kvalifikacije: · Šolski center Postojna, Višja strokovna šola. 43 SOK 7 – EOK 6 Diplomirani inženir gozdarstva (vs)/diplomirana inženirka gozdarstva (vs) Tabela 23: Diplomirani inženir gozdarstva (vs)/diplomirana inženirka gozdarstva (vs) Ime kvalifikacije Diplomirani inženir gozdarstva (vs)/diplomirana inženirka gozdarstva (vs) Tip kvalifikacije Diploma prve stopnje (VS) Vrsta kvalifikacije Izobrazba Trajanje izobraževanja 3 leta Kreditne točke 180 kreditnih točk · Matura ali Vstopni pogoji · poklicna matura ali · zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu. KLASIUS P16 področje 08 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo KLASIUS P16 podpodročje 0821 Gozdarstvo in lov Raven kvalifikacije SOK 7, EOK 6, EOVK Prva stopnja Vir: www.nok.si. Učni izidi Študent/študentka je usposobljen/-a za: (splošne kompetence) · razumevanje temeljnih znanj, · sintezo znanj z naravoslovnega, tehničnega in družboslovnega področja, · družbeno odgovornost in zavezanost strokovni etiki, · komuniciranje s sodelavci, lastniki, javnostmi, · sodelovanje v projektnem delu, · sledenje razvoja na področju gozdarske informatike, · sledenje izsledkov raziskovalnega dela, · organizacijo, pripravo in izvedbo del, · analizo in praktično načrtovanje ter izvedbo, · avtonomno strokovno delo in samokritično presojo, · poznavanje zgradbe gozdnih ekosistemov; (predmetno-specifične kompetence) · poznavanje ekoloških, socialnih in proizvodnih vlog gozdov, · razumevanje razlik med lastniškimi kategorijami pri gospodarjenju z gozdovi in prilagajanje le-tem, · razumevanje in poznavanje gozdnogospodarskega načrtovanja, · poznavanje predpisov s področij naravovarstva oziroma varstva okolja, ki vplivajo na gospodarjenje z gozdovi, · poznavanje drevesnih in grmovnih vrst, zlasti njihove razširjenosti, morfologije in ekoloških potreb, · poznavanje najpomembnejših gozdnih združb in njihove pomladitvene ekologije, · poznavanje ogroženih vrst gozdnih rastlin in živali oziroma ranljivih manjšinskih ekosistemov ter prilagajanje gospodarjenja le-tem, · poznavanje na gozd navezanih vrst divjadi ter razumevanje povezav med njimi in rastlinsko komponento gozda, · poznavanje abiotskih dejavnikov, ki povzročajo škode v gozdovih, · poznavanje povzročiteljev bolezni oziroma biotskih poškodb gozdne dendroflore, · poznavanje gozdnovarstvenih ukrepov, · razumevanje razvoja in rasti sestojev, · izmero sestojev, rabo GIS orodij in drugih sodobnih merilnih instrumentov in tehnik, · poznavanje značilnosti trga gozdno lesnih sortimentov, · določanje sečnih zrelosti sestojev oziroma delov sestojev, · razumevanje povezav med zgradbo gozda, rastiščnimi razmerami in gojitvenim ukrepanjem, · izdelavo gozdnogojitvenega načrta, · izdelavo sečno-spravilnega načrta, · izbiro drevja za posek (upoštevaje najrazličnejše vloge gozda), · načrtovanje in izvedbo nege mladega gozda, · organiziranje in vodenje proizvodnih procesov v gozdarstvu, · poznavanje krojenja lesa, napak lesa in standardov pri prodaji gozdno lesnih sortimentov, · svetovanje lastnikom gozdov pri prodaji lesa, · načrtovanje in izgradnjo sekundarnih gozdnih prometnic, · poznavanje optimalnega vzdrževanja gozdnih prometnic. 44 Izvajalec kvalifikacije: · Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo. Diplomirani inženir gozdarstva (un)/diplomirana inženirka gozdarstva (un) Tabela 24: Diplomirani inženir gozdarstva (un)/diplomirana inženirka gozdarstva (un) Ime kvalifikacije Diplomirani inženir gozdarstva (un)/diplomirana inženirka gozdarstva (un) Tip kvalifikacije Diploma prve stopnje (UN) Vrsta kvalifikacije Izobrazba Trajanje izobraževanja 3 leta Kreditne točke 180 kreditnih točk · Matura ali Vstopni pogoji · poklicna matura v srednješolskem programu gozdarski tehnik in izpit iz maturitetnega predmeta biologija, če je kandidat navedeni predmet že opravljal pri poklicni maturi, pa izpit iz kateregakoli maturitetnega predmeta; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi, ali · zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu. KLASIUS P16 področje 08 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo KLASIUS P16 podpodročje 0821 Gozdarstvo in lov Raven kvalifikacije SOK 7, EOK 6, EOVK Prva stopnja Vir: www.nok.si. Učni izidi Študent/študentka je usposobljen/-a za: (splošne kompetence) · obvladovanje temeljnih znanj, · povezovanje različnih znanj – predvsem z naravoslovnega, tehničnega in družboslovnega področja, · celovito znanje o gozdnih ekosistemih, · skupinsko in projektno delo, · sledenje in razvoj informacijske pismenosti na področju gozdarske informatike, · okoljsko odgovornost in etičen odnos do narave, · komuniciranje s sodelavci, lastniki, javnostmi, · samoučenje in strokovni razvoj, · reševanje strokovnih razvojnih problemov in razumevanje raziskovalnega dela, · uporabo sodobnih orodij, veščin in spretnosti, · analizo, sintezo in načrtovanje; (predmetno-specifične kompetence) · razumevanje upravljanja gozdov glede na ekološke, ekonomske in socialne vidike, · razumevanje javnih in zasebnih interesov pri rabi gozdov, · razumevanje odvisnosti med gozdnimi rastišči, sestoji, ekološkimi dejavniki, družbenim okoljem in gojitvenim ravnanjem, · poznavanje morfoloških, horoloških, ekoloških in fizioloških značilnosti (gozdnih) rastlin ter osnov genetike, gozdnega semenarstva in drevesničarstva, · poznavanje geološke podlage, gozdnih tal ter fitocenoz, njihove vloge v gozdnih ekosistemih, obvladanje francosko-švicarske metode preučevanj gozdne vegetacije ter praktično uporabljanje izsledkov fitocenoloških dognanj, · določanje produkcijske sposobnosti gozdnih rastišč in razumevanje zgradbe gozdnih ekosistemov, · razumevanje vrednotenja gozdnoekoloških podatkov, · razumevanje in izdelavo gozdnogojitvenih načrtov, · izbor in uporabo metod za analizo habitatnih značilnosti divjadi, velikosti populacij in drugih populacijskih parametrov, · poznavanje populacijsko-ekoloških značilnosti na gozd navezanih vrst divjadi in izhodišč za ohranitveno upravljanje s populacijami, · poznavanje škodljivih abiotskih dejavnikov ter biotskih povzročiteljev bolezni lesnih rastlin v gozdu, njihove simptomatike, biologije in ekologije, · poznavanje bionomije, ekologije ter pomena gozdne favne za drevo in gozd, še posebej poznavanje redkih in ogroženih vrst živali v gozdu ter vzrokov njihove ogroženosti, · razumevanje tehnoloških verig v gozdarstvu, · organiziranje proizvodnih procesov v gozdarstvu, · vrednotenje varnega dela v gozdni proizvodnji, 45 · razumevanje ekonomskega vrednotenja gozdov in funkcij gozda ter trženje gozdnih proizvodov, · razumevanje načrtovanja trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi, · uporabo GIS in daljinsko pridobljenih podatkov v gozdni inventuri, · uporabo orodij za geodetsko izmero, GPS, · pridobivanje podatkov in informacij, urejanje podatkov z uporabo linearne algebre in računalniške podpore, · razumevanje in uporabo osnovnih metod odločanja in optimiranja. Izvajalec kvalifikacije: · Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo. SOK 8 – EOK 7 Magister inženir gozdarstva/magistrica inženirka gozdarstva Tabela 25: Magister inženir gozdarstva/magistrica inženirka gozdarstva Ime kvalifikacije Magister inženir gozdarstva/magistrica inženirka gozdarstva Tip kvalifikacije Diploma druge stopnje Vrsta kvalifikacije Izobrazba Vrsta izobraževanja Magistrsko izobraževanje Trajanje izobraževanja 2 leti Kreditne točke 120 kreditnih točk · Univerzitetni študijski program prve stopnje Gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri ali primerljiv študijski program prve stopnje s področja gozdarstva, ki se izvaja na fakultetah v Sloveniji ali v tujini, ali · univerzitetni študijski program prve stopnje ostalih področij fakultet iz Slovenije ali tujine, če kandidati dodatno opravijo 10– 60 KT iz nabora predmetov univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri, ali Vstopni pogoji · visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Gozdarstvo ali visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, Gozdarstvo in gospodarjenje z gozdnimi viri ali primerljiv visokošolski strokovni študijski program s področja gozdarstva, ki se izvaja na fakultetah v Sloveniji ali v tujini, ali · visokošolski strokovni študijski program prve stopnje ali visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, ostalih področij fakultet iz Slovenije ali tujine, če kandidati dodatno opravijo 10–60 KT iz nabora predmetov obeh prvostopenjskih študijskih programov (Gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri, Gozdarstvo). KLASIUS P16 področje 08 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo KLASIUS P16 podpodročje 0821 Gozdarstvo in lov Raven kvalifikacije SOK 8, EOK 7, EOVK Druga stopnja Vir: www.nok.si. Učni izidi Študent/študentka je usposobljen/-a za: (splošne kompetence) · povezovanje različnih temeljnih in strokovnih znanj – predvsem z naravoslovnega, tehničnega in družboslovnega področja, · celovito znanje o gozdnih ekosistemih, · skupinsko in projektno delo, · okoljsko odgovornost ter etičen odnos do narave, · komuniciranje s sodelavci, lastniki, javnostmi, · samoučenje in strokovni razvoj, · reševanje strokovnih razvojnih problemov in obvladovanje osnov raziskovalnega dela, · obvladovanje sodobne informacijske tehnologije in kakovostno pisno izražanje, · uporabo sodobnih orodij, veščin in spretnosti, · analizo, sintezo in načrtovanje; (predmetno-specifične kompetence) · celovito upravljanje gozdov glede na ekološke, ekonomske in socialne vidike, · usklajevanje javnih in zasebnih interesov pri rabi gozdov, · razumevanje odvisnosti med gozdnimi rastišči, sestoji, ekološkimi dejavniki, družbenim okoljem in gojitvenim ravnanjem, · poznavanje morfoloških, horoloških, ekoloških in fizioloških značilnosti (gozdnih) rastlin, genetike, gozdnega semenarstva in drevesničarstva, · določanje produkcijske sposobnosti gozdnih rastišč in raziskovanje zgradbe gozdnih ekosistemov, · vrednotenje gozdnoekoloških podatkov, · reševanje gozdnogojitvenih problemov, izdelavo načrtov premene in sanacije gozda, 46 · samostojno razvijanje gojitvenih modelov, · ugotavljanje vrednostnega potenciala gozda oziroma njegove izkoriščenosti, · izbor in uporabo metod za analizo habitatnih značilnosti divjadi, velikosti populacij in drugih populacijskih parametrov, · ohranitveno upravljanje s populacijami prostoživečih živalskih vrst, · poznavanje in obvladovanje patogenih procesov v drevju in gozdu, · poznavanje bionomije, ekologije ter pomena gozdne favne za drevo in gozd, · poznavanje redkih in ogroženih vrst živali v gozdu ter vzrokov njihove ogroženosti, · oblikovanje tehnoloških verig v gozdarstvu, · vodenje gozdarskega podjetja, · oblikovanje in vrednotenje varnega dela v gozdni proizvodnji na osnovi študija dela, · ekonomsko vrednotenje gozdov in funkcij gozda ter trženje gozdnih proizvodov, · načrtovanje trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi, · umeščanje krajinskoekoloških konceptov in prostorskih modelov v upravljanje z gozdom v krajini in v zavarovanih območjih, · poznavanje metod za pripravo strategij, načrtovanje in vodenje projektov, · celostno odpiranje gozdnega prostora in projektiranje gozdne infrastrukture, · sodelovanje v načrtovanju sanacij gozdov, · izdelavo načrta za ureditev hudourniških območij, · upravljanje z urbanim gozdom in katastrom dreves v mestu, · sodelovanje v prostorskem planiranju, · razumevanje interdisciplinarnega povezovanja pri identifikaciji in formulaciji problemov na področju gozdarstva. Izvajalec kvalifikacije: · Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo. SOK 10 – EOK 8 Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja bioznanosti Tabela 26: Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja bioznanosti Ime kvalifikacije Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja bioznanosti Tip kvalifikacije Doktorat Vrsta kvalifikacije Izobrazba Trajanje izobraževanja 3 leta Kreditne točke 180 kreditnih točk · Zaključen študijski program druge stopnje ali · zaključen študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami Evropske unije (93/16/EEC za zdravnike, 78/1027/EEC za veterinarje, 78/687/EEC za zobozdravnike in 85/432/EEC za farmacevte) in je ovrednoten z najmanj 300 kreditnimi točkami po ECTS ali Vstopni pogoji · zaključen študijski program za pridobitev specializacije in pred tem končan visokošolski strokovni program; dodatne študijske obveznosti za posamezna področja v obsegu od 30 do 60 kreditnih točk po ECTS kandidatom določi pristojna komisija ali · zaključen študijski program za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe; kandidatom se priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk po ECTS ali · zaključen študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004. KLASIUS P16 področje 05 Naravoslovje, matematika in statistika KLASIUS P16 podpodročje 0588 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno naravoslovje, matematika in statistika SOK 10 Raven kvalifikacije EOK 8 EOVK Tretja stopnja Vir: www.nok.si. Učni izidi Študent/študentka je zmožen/-na: (splošne kompetence) · kreativnega in samostojnega znanstveno-raziskovalnega dela na enem od področij, ki jih pokriva doktorski študij Bioznanosti, · prepoznavanja temeljnih znanstvenih problemov, · reševanja zahtevnih uporabniško usmerjenih nalog, · vodenja ali koordiniranja znanstveno-raziskovalnih projektov, 47 · predstavitve svojih rezultatov širši javnosti, · komunikacije s strokovnjaki z drugih področij znotraj bioznanosti kot tudi s strokovnjaki iz drugih znanstvenih smeri; (predmetno-specifične kompetence) · vrhunskega znanstvenega in strokovnega dela na enem od področij: agronomija, biologija, bioinformatika, biotehnologija, ekonomika naravnih virov, hortikultura, krajinska arhitektura, les in biokompoziti, nanoznanosti, prehrana, tehniški sistemi v biotehniki, upravljanje gozdnih ekosistemov, varstvo naravne dediščine, znanosti o celici, znanost o živalih ter živilstvo, · strokovne presoje in samostojnega reševanja najzahtevnejših vprašanj na zgoraj navedenih področjih, · interdisciplinarnega delovanja in prenosa znanja v vsakdanjo prakso. Izvajalec kvalifikacije: · Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo. 2.2.3. Vpis v izobraževalne in študijske programe na področju gozdarstva V tem poglavju predstavljamo izobraževanje na področju gozdarstva, ki zajema prikaz izvajalcev izobraževanja, podatke o vpisu v izobraževalne programe ter regionalno razpršenost izobraževalcev. VPIS V PROGRAME POKLICNEGA IN SREDNJEGA STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA V spodnji preglednici prikazujemo število vseh vpisanih (dijaki in odrasli) v izobraževalna programa Gozdar in Gozdarskih tehnik po izvajalcih v obdobju med letoma 2012 in 2017. Izobraževalna programa Gozdar in Gozdarski tehnik za dijake in odrasle izvajata dva izvajalca, in sicer Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna in Srednja lesarka šola Maribor. Slednja je dijake prvič pričela izobraževati v letu 2014/2015, odrasle pa v letu 2015/2016. V obdobju zadnjih petih let pri obeh izvajalcih opažamo rahlo povečevanje števila vpisanih v oba izobraževalna programa. Tabela 27: Število vseh vpisanih (dijaki in odrasli) na Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo Postojna po izobraževalnih programih, 2012—2017 Izvajalec Izobraževalni program 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Dijaki 58 66 67 73 76 Gozdar Odrasli 0 11 13 23 24 Srednja gozdarska in Skupaj 58 77 80 96 100 lesarska šola Dijaki 115 106 103 92 107 Postojna Gozdarski tehnik Odrasli 0 12 11 22 25 Skupaj 115 118 114 114 132 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju, 2018. Tabela 28: Število vseh vpisanih (dijaki in odrasli) na Srednjo lesarsko šolo Maribor po izobraževalnih programih, 2012—2017 Izvajalec Izobraževalni program 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Dijaki 0 0 8 16 28 Gozdar Odrasli 0 0 0 0 19 Srednja lesarska Skupaj 0 0 8 16 47 šola Maribor Dijaki 0 0 10 14 22 Gozdarski tehnik Odrasli 0 0 0 0 19 Skupaj 0 0 10 14 41 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju, 2018. Podatke o številu vpisanih v posamezen program izobraževanja na področju gozdarstva prikazujemo v grafični obliki. Poleg navajamo še podatke umestitve programa v posamezno raven SOK in EOK. 48 SOK 4 – EOK 4 Izobraževalni program: Gozdar; trajanje izobraževanja: 3 leta Graf 10: Število vseh vpisanih (dijaki in odrasli) v izobraževalni program Gozdar, 2012—2017 160 140 147 120 100 112 80 98 60 77 40 58 20 0 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju, 2018. Število vseh vpisanih dijakov in odraslih v izobraževalni program Gozdar, v obdobju med letoma 2012 in 2017, strmo narašča. Število vpisanih se je v petih letih skoraj podvojilo. Eden od razlogov rasti je tudi ta, da so v Mariboru, v letu 2014/2015 na novo začeli z izobraževalnim programom Gozdar. SOK 5 – EOK 4 Izobraževalni program: Gozdarski tehnik; trajanje izobraževanja: 4 leta Graf 11: Število vseh vpisanih (dijaki in odrasli) v izobraževalni program Gozdarski tehnik, 2012—2017 200 173 150 115 118 124 128 100 50 0 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju, 2018. Število vseh vpisanih dijakov in odraslih v izobraževalni program Gozdarski tehnik, med letoma 2012 in 2017, je dokaj konstantno z rahlim porastom, le v letu 2016/2017 je opaziti strm porast, ki ga gre pripisati predvsem na novo vzpostavljeni možnosti izobraževanja odraslih na mariborski šoli. VPIS V PROGRAME VIŠJEGA STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA V spodnjem grafu prikazujemo vpis študentov v višješolski izobraževalni program Gozdarstvo in lovstvo. Število vpisanih v posameznem letu predstavlja število vseh vpisanih, rednih in izrednih študentov v omenjeni izobraževalni program. 49 SOK 6 – EOK 5 Višje strokovno izobraževanje: Gozdarstvo in lovstvo; trajanje izobraževanja: 2 leti Graf 12: Število vseh vpisanih študentov (redni in izredni) v višješolski izobraževalni program Gozdarstvo in lovstvo, 2012—2017 140 120 128 100 108 98 93 80 77 60 40 20 0 2012/13 2013/14 2014/15 2015/16 2016/17 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju in ŠC Postojna, 2018. Na Višji strokovni šoli Postojna se je v programu Gozdarstvo in lovstvo, po prvih številčnejših generacijah, zlasti izrednih študentov, ki so že dlje časa čakali na možnost pridobitve višješolske izobrazbe, število vpisanih začelo zmanjševati. VPIS V PROGRAME VISOKEGA STROKOVNEGA IN UNIVERZITETNEGA IZOBRAŽEVANJA SOK 7 – EOK 6 Visokošolsko strokovno izobraževanje: Gozdarstvo; trajanje izobraževanja: 3 leta Graf 13: Število vseh vpisanih študentov (redni in izredni) v visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Gozdarstvo, 2012—2017 140 120 116 113 114 100 109 94 80 60 40 20 0 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju in BF, 2018. Vpis v visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Gozdarstvo, v obdobju od leta 2012 do leta 2017, je dokaj konstanten, nad 100 študentov letno, le v zadnjem letu je zaznati rahel upad – manj kot 100 študentov. 50 Visokošolsko univerzitetno izobraževanje: Gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri; trajanje izobraževanja: 3 leta Graf 14: Število vseh vpisanih študentov (redni in izredni) v univerzitetni študijski program prve stopnje Gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri, 2012—2017 (vključno z dodatnim letom) 140 120 125 100 106 102 97 97 80 60 40 20 0 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju in BF, 2018. Podobno kot pri visokošolskem strokovnem študijskem programu je tudi pri univerzitetnem študijskem programu v zadnjem obdobju opaziti upadanje števila vpisanih, kar gre med drugim pripisati tudi manj številnim generacijam. SOK 8 – EOK 7 Magistrsko izobraževanje: Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov; trajanje izobraževanja: 2 leti Graf 15: Število vseh vpisanih študentov v magistrski študijski program Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov, 2012—2017 60 50 50 50 40 43 40 36 30 20 10 0 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju in BF, 2018. Vpis v magistrski študij Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov je v opazovanem obdobju dokaj konstanten z rahlim upadom in znaša nad 30 študentov letno. 51 SOK 10 – EOK 8 Doktorsko izobraževanje: Upravljanje gozdnih ekosistemov; trajanje izobraževanja: 2 leti Graf 16: Število vseh vpisanih študentov v doktorski študijski program Bioznanosti, Upravljanje gozdnih ekosistemov, 2012—2017 12 10 10 8 8 7 6 6 6 4 2 0 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju in BF, 2018. V obdobju med letoma 2012 in 2017 se povprečno število vseh doktorantov s področja gozdarstva vrti med 6 in 10 letno. V tabeli 29 in grafu 17 prikazujemo razmerje števila vpisanih v srednješolske ter visokošolske in višje strokovne izobraževalne oziroma študijske programe na področju gozdarstva. V tabeli 29 je posebej prikazan sumaren podatek o vseh vpisanih v izobraževalne oziroma študijske programe na področju gozdarstva. Tabela 29: Število vseh vpisanih dijakov, odraslih in študentov v srednješolske ter visokošolske in višje strokovne izobraževalne programe na področju gozdarstva, 2012—2017 Izobraževanje / leto 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Srednješolsko izobraževanje 173 195 222 240 320 Visokošolsko in višje strokovno izobraževanje 429 383 360 351 310 Skupaj 602 578 582 591 630 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju in BF, 2018. Graf 17: Število vseh vpisanih dijakov, odraslih in študentov v srednješolske ter visokošolske in višje strokovne izobraževalne programe na področju gozdarstva, 2012—2017 500 429 383 400 360 351 320 300 310 240 200 222 195 173 100 0 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Srednješolsko izobraževanje Visokošolsko in višje strokovno izobraževanje Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju in BF, 2018. 52 Iz gornje tabele in grafa lahko razberemo, da se v zadnjih petih letih na področju gozdarstva vpis v srednješolske izobraževalne programe v povprečju zvišuje, medtem ko se vpis v visokošolske in višje strokovne študijske programe na področju gozdarstva v povprečju znižuje. V zaključnem delu tega poglavja prikazujemo regijsko razpršenost izvajalcev različnih izobraževalnih programov s področja gozdarstva. V Sloveniji imamo trenutno štiri izobraževalne institucije, ki izvajajo javnoveljavne izobraževalne oziroma študijske programe s področja gozdarstva. Srednješolske izobraževalne programe izvajata srednji šoli v Mariboru in Postojni. Višješolski študijski program izvaja Šolski center Postojna. Vsi visokošolski študijski programi s področja gozdarstva pa se odvijajo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, na Oddelku za gozdarstvo. Slika 10: Regijska razpršenost izvajalcev različnih izobraževalnih in študijskih programov s področja gozdarstva, 2012—2017 pomurska koroška podravska gorenjska savinjska zasavska goriška osrednjeslovenska posavska jugovzhodna primorsko- Slovenija notranjska obalno-kraška Izvajalci srednješolskih IP Izvajalci višješolskih IP Izvajalci visokošolskih IP 2.2.4. Število podeljenih certifikatov na področju gozdarstva Tabela 30: Število podeljenih certifikatov na področju gozdarstva po letih in NPK NPK / leto 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Skupaj Gozdarski gojitelj 27 49 106 110 114 21 30 102 131 73 763 Gozdarski sekač 152 59 164 169 290 302 645 408 300 160 2649 Gozdarski traktorist 51 47 123 137 153 208 256 321 212 110 1618 Gozdarski žičničar 23 14 10 41 16 10 4 118 Odkupovalec odpremnik lesa* 5 0 37 57 39 69 24 231 Lovec 5 1 2 0 4 0 X** 12 Revirni lovec 3 4 3 2 4 0 0 16 Skupaj 230 155 393 452 576 583 1031 894 679 371 5407 Vir: www.nrpslo.org, n a dan 11. 7. 2018. * … sprememba naziva NPK (predhodno Odkupovalec/odkupovalka lesa). ** … NPK je bil ukinjen. 53 Graf 18: Število podeljenih certifikatov na področju gozdarstva, 2008—2017 Revirni lovec 16 Lovec 12 Odkupovalec odpremnik lesa* 231 Gozdarski žičničar 118 Gozdarski traktorist 1618 Gozdarski sekač 2649 Gozdarski gojitelj 763 0 500 1000 1500 2000 2500 3000 Vir: www.nrpslo.org , na dan 11. 7. 2018. Graf 19: Število vseh podeljenih certifikatov na področju gozdarstva po letih, 2008—2017 1200 1031 1000 894 800 679 600 583 576 400 452 230 393 371 200 155 0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Vir: www.nrpslo.org , na dan 11. 7. 2018. Področje nacionalnih poklicnih kvalifikacij v gozdarski dejavnosti je zelo aktivno. Od leta 2008, ko so bili podeljeni prvi certifikati do decembra 2017, je bilo podeljenih 5.407 certifikatov. Največ podeljenih certifikatov (1.031) je bilo v letu 2014, ko so bili kvalificirani delavci s področja gozdarstva najbolj iskani zaradi številnih potreb, ki jih je povzročil žledolom. Po tem letu število podeljenih certifikatov pada. 54 3.LESARSTVO 3.1. Predstavitev in posnetek stanja v panogi Industrijska vrednost globalne lesne industrije je bila v zadnjih petih letih precej nestabilna. Po 4,5-odstotnem zmanjšanju v letu 2014 je sledila 9,4-odstotna rast v letu 2015. V letu 2016 ni bilo rasti v industriji, nato pa je leta 2017 rast dosegla 8,8 odstotka. Analitiki za prihodnjih pet let pričakujejo bolj stabilno rast industrije. Globalna lesna industrija je v obdobju 2013–2017 rasla po 3,3-odstotni skupni letni stopnji rasti (CAGR) in v letu 2017 ustvarila vrednost 1.125,2 milijarde evrov. Po napovedih analitikov bo globalna lesna industrija v obdobju 2018–2022 rasla po 4,1-odstotni CAGR in v letu 2022 dosegla vrednost 1.256,5 milijarde evrov. Tudi lesna industrija se približuje globalizaciji in države intenzivno zasajajo gozdove, ki tako nadomestijo naravne gozdove. V napovedanem obdobju bo še vedno veliko povpraševanje po lesnem gorivu. Tudi gradbena podjetja bodo povpraševala po lesu za potrebe gradnje stanovanj in infrastrukture po vsem svetu. (Vir: www.izvoznookno.si, Factiva, maj 2018.) Kot edina slovenska ekonomska panoga premore lesna industrija bogato surovinsko zaledje, geografsko ustrezno razpršene in tehnološko dokaj dobro opremljene predelovalne obrate ter močno razvejan trg za izdelke, ki jih več kot polovico proda na tujih trgih. (Vir: Izhodišča za prestrukturiranje slovenske lesnopredelovalne industrije, 2012.) Lesnopredelovalna panoga in proizvodnja pohištva (C16 in C31) sta v Sloveniji pred osamosvojitvijo zaposlovali 37.000 ljudi, leta 1991 še 25.777 ljudi, do svetovne gospodarske krize v letu 2008 pa je to število padlo pod 20.000. V letu 2014 sta imeli le še 9.916 zaposlenih, do leta 2017 pa že beležimo ponoven porast števila zaposlenih na 12.395. Dodana vrednost na zaposlenega v panogah C16 Obdelava in predelava lesa in C31 Proizvodnja pohištva (pravne osebe – podjetja) je v letu 2017 znašala 33.495 evrov, in sicer 35.800 evrov na področju Obdelave in predelave lesa ter 29.459 evrov na področju proizvodnje pohištva. Obdelava in predelava lesa je zaključila poslovno leto 2017 z neto čistim dobičkom v višini 40,9 mio evrov, proizvodnja pohištva v višini 11,3 mio evrov. Gledano v celoti je v letu 2017 lesarska industrija (C16 Obdelava in predelava lesa in C31 Proizvodnja pohištva) že četrto leto zapored generirala pozitiven rezultat. Lesna panoga je izrazito izvozno usmerjena. Za vsak evro uvoza materiala in polproduktov lesna panoga izvozi 2 evra lesnih produktov. Slovenska lesna panoga je, v celoti gledano, v velikem deležu odvisna od uvoza iz EU držav (76 odstotkov) ter izvoza na te trge (93 odstotkov). Izvoz od leta 2009 stalno narašča, ravno tako delež izvoza, ki je leta 2017 znašal 55,7 odstotka vseh prihodkov od prodaje. Največji izvozni trgi lesnopredelovalne industrije (C16 Obdelava in predelava lesa in C31 Proizvodnja pohištva) v letu 2017 so bili Nemčija, Italija, Avstrija in Hrvaška, največji uvozni trgi pa Italija, Nemčija, Avstrija in Hraška. (Vir: SURS, SKEP GZS.) 55 Graf 20: Struktura izvoza in uvoza po ekonomskih skupinah držav v letu 2017 za dejavnosti C16 Obdelava in predelava lesa in C31 Proizvodnja pohištva Izvoz/Uvoz slovenske lesnopredelovalne industrije v 2012, po ekonomskih skupinah, po dejavnosti DRŽAVE EU 14% 17% DRŽAVE NEKDANJE JUGOSLAVIJE DRŽAVE EFTA 75% DRŽAVE NEEVROPSKE 76% IMPORT ČLANICE OECD EXPORT DRŽAVE V RAZVOJU AZIJE Vir: SURS, SKEP GZS, izbor in graf GZS – ZLPI, 2018. Velik izziv predstavlja tudi staranje zaposlenih in deficitarnost določenih lesarskih poklicev. Podjetja imajo, zaradi vse višje povprečne starosti zaposlenih (v zadnjih 5 letih je delež starejših od 40 let narastel za 3 odstotke), ki je posledica upokojevanja starejših delavcev in hkrati premajhnega pritoka mladih, vse več problemov z zagotavljanjem novih zaposlenih ter predvsem z iskanjem tehničnih profilov zaposlenih. Ta trend je sicer zaznati tudi drugod v Evropi. Promocija poklica ter zagotavljanje atraktivnejših delovnih mest in pogojev za delo so potrebni ukrepi tako na nivoju podjetja kot tudi na nivoju sektorja. V zadnjih letih je sicer zaznati trend naraščanja vpisa v srednje in visoke strokovne šole oziroma univerze, kar pa se bo odrazilo v več primerno izobraženih kadrih na trgu dela z nekajletnim zamikom. V lesarstvu in gozdarstvu je v zadnjih letih veliko zaposlitvenih priložnosti. Med deficitarne poklice, po katerih je največje povpraševanje na trgu dela, sodita lesarski tehnik in mizar, veliko povpraševanja je tudi za tesarje. (Vir: MDDSZ.) Rast vpisa v lesarske šole je posledica boljšega položaja lesne panoge, ki od leta 2013 dalje beleži konstantno rast. Velik vpliv imajo zagotovo tudi promocija poklica in izboljšanje imidža lesa v javnosti ter ukrepi države na tem področju, saj je les opredeljen kot strateška prioriteta države. Tabela 31: Struktura zaposlenih v lesarstvu po starosti in po letih (dejavnosti C16 Obdelava in predelava lesa in C31 Proizvodnja pohištva) Starost / leto 2012 2013 2014 2015 2016 2017 % 2017 15–29 2.045 1.895 1.968 2.002 2.156 2.249 15,8 30–39 3.998 3.794 3.584 3.594 3.662 3.651 25,7 40–49 4.700 4.475 4.311 4.289 4.412 4.409 31,0 50+ 2.855 2.918 3.048 3.226 3.637 3.923 27,6 Skupaj 13.598 13.082 12.911 13.111 13.867 14.232 Vir: SURS, 2018. 56 Graf 21: Struktura zaposlenih v lesarstvu po starosti (dejavnosti C16 Obdelava in predelava lesa in C31 Proizvodnja pohištva) 2017 15—29 30—39 40—49 50+ Vir: SURS, 2018 Tabela 32: Struktura zaposlenih v lesarstvu po izobrazbi in po letih (dejavnosti C16 Obdelava in predelava lesa in C31 Proizvodnja pohištva) Izobrazba / leto 2012 2013 2014 2015 2016 2017 % 2017 Končana OŠ 2.660 2.360 2.267 2.155 2.167 2.098 14,7 Nižja in srednja poklicna 5.312 5.100 4.981 5.012 5.272 5.414 38,0 Srednja strokovna in spl. srednja 4.148 4.065 4.058 4.253 4.560 4.654 32,7 Višja in visoka strokovna 870 943 983 1.045 1.143 1.269 8,9 Univerzitetna ali več 608 614 622 646 725 797 5,6 Skupaj 13.598 13.082 12.911 13.111 13.867 14.232 Vir: SURS, 2018. Graf 22: Struktura zaposlenih v lesarstvu po izobrazbi (dejavnosti C16 Obdelava in predelava lesa in C31 Proizvodnja pohištva) 2017 končana OŠ nižja in srednja poklicna srednja strokovna in splošna srednja višja in visoka strokovna univerzitetna ali več Vir: SURS, 2018. Tabela 33: Struktura zaposlenih v lesarstvu po spolu in po letih (dejavnosti C16 Obdelava in predelava lesa in C31 Proizvodnja pohištva) Spol 2012 2013 2014 2015 2016 2017 % 2017 1 - Moški 10.210 9.900 9.813 10.035 10.531 10.749 75,5 2 - Ženske 3.388 3.182 3.098 3.076 3.336 3.483 24,5 Skupaj 13.598 13.082 12.911 13.111 13.867 14.232 Vir: SURS, 2018. 57 Graf 23: Struktura zaposlenih v lesarstvu po spolu (dejavnosti C16 Obdelava in predelava lesa in C31 Proizvodnja pohištva) 2017 Moški Ženske Vir: SURS, 2018 3.1.1. Razvoj in vodilna podjetja v dejavnosti (SKD C16) Obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva in proizvodi za vgradnjo Med primarno predelavo lesa spadajo: 16.100 Žaganje, skobljanje in impregniranje lesa 16.210 Proizvodnja furnirja in plošč na osnovi lesa 16.220 Proizvodnja sestavljenega parketa 16.230 Stavbno mizarstvo in tesarstvo 16.240 Proizvodnja lesene embalaže 16.290 Proizvodnja drugih izdelkov iz lesa, plute, slame in protja 58 Tipični sedanji predstavniki tega dela sektorja so proizvajalci montažnih objektov in lesenih konstrukcij (MARLES HIŠE, LUMAR IG, RIKO HIŠE, RIHTER, ADRIA DOM, HOJA), stavbnega pohištva (LIP BLED, INLES, M SORA, JELOVICA, INOTHERM, GAŠPER, DOORS), lesnih plošč (LESONIT, LESNA), žaganega lesa (SNEŽNIK, SMART INDUSTRIES, GOZDARSTVO GRČA, GG SLOVENJ GRADEC, PLP) ter parketa in lesne embalaže. Razvoj tega dela lesne panoge je zelo hiter, saj naraščata uporaba lesa v gradbeništvu ter novih tehnologij gradnje z lesom, novih materialov na bioosnovi, hibridnih materialov in podobno. Predvsem na področju gradnje je zelo močen trend digitalizacije procesa gradnje (uvajanje BIM oziroma Building Information Modeling). Z večanjem okoljske ozaveščenosti prebivalstva se bo še večalo povpraševanje po produktih iz lesa (montažne hiše, lesena okna, vrata, parket ...). 3.1.2. Razvoj in vodilna podjetja v dejavnosti (SKD C31) Proizvodnja pohištva Med proizvodnjo pohištva spadajo: 31.010 Proizvodnja pohištva za poslovne in prodajne prostore 31.020 Proizvodnja kuhinjskega pohištva 31.030 Proizvodnja žimnic 31.090 Proizvodnja drugega pohištva Tipični sedanji predstavniki tega dela sektorja so proizvajalci bivalnega pohištva (ALPLES, MURALES, KRASOPREMA, AROSA MOBILIA, LIP POHIŠTVO, BESTWOOD, POLOLES, MEBLO INT, ŽAKELJ, MIZARSTVA FLORJANČIČ, ERJAVEC, POTOČNIK, BOLČIČ ...), opreme javnih prostorov in pisarn (GONZAGA-PRO, AKRON, DONAR, LINA DESIGN, HI-PO, MZG) ter hotelov in navtike (STILLES, HIT PRELESS, ATRIUM-NOVI INTERIERI, LES-KRO, JOŠT HOTEL INTERIERI, BOBIČ YACHT INTERIOR ...). V ta del sektorja spadajo tudi nekateri specializirani proizvajalci komponent in storitev za pohištveno industrijo (PODGORJE, ILMEST, L.ASK, JERA MIX, TRIIS ...). Proizvodnja pohištva, ki je bilo v sedemdesetih in osemdesetih letih paradni konj takratnega jugoslovanskega gospodarstva, je po osamosvojitvi Slovenije izgubila velik del skupnega trga ter predvsem trgovsko verigo (Slovenijales, Lesnina ...), kar je pomenilo stagnacijo razvoja. To stanje je presekala zadnja globalna gospodarska kriza, ki je povzročila hiter propad večjih pohištvenih podjetij (podobno kot drugod v EU) in s tem približno polovico pohištvene industrije v Sloveniji. Od leta 59 2015 dalje je panoga ponovno pričela poslovati pozitivno, predvsem zaradi rasti srednjih in malih pohištvenih podjetij. Največji izzivi, s katerimi se danes spoprijemajo pohištvena podjetja, so uvajanje novih poslovnih modelov, ki omogočajo popolno fleksibilnost poslovanja, saj so vsa podjetja sedaj usmerjena v naročniški način proizvodnje z minimalnimi zalogami ali opremo objektov, ki zahteva individualni pristop in znanja, potrebna za inženiring. Poleg tega so izzivi tudi razvoj blagovnih znamk, oblikovanje produktov, novi načini trženja (prek interneta, direktno ...), uvajanje novih materialov, digitalizacija procesov in povezovanje pohištva na skupne platforme pametnih hiš (uporaba senzorike, internetnih zadev, umetne inteligence ...). 3.1.3. Poslovanje lesnopredelovalne panoge V času globalne krize (2007–2012) je propadlo precej večjih sistemov (Javor, Novoles, Lesna, Meblo, Svea, Liko, LIK Kočevje, KLI Logatec, LIP Radomlje, Stol Kamnik, Lipa ...). Od leta 2013 dalje lesarska panoga ponovno beleži rast, ki je večinoma posledica konjunkture na tujih trgih, še posebno nemško govorečih, podpore države ter predvsem rasti malih in srednje velikih podjetij, ki so zapolnila nastale niše ter se uspešno razvojno usmerila. Graf 24: Gibanje števila podjetij v dejavnosti C16 Obdelava in predelava lesa ter C31 Proizvodnja pohištva glede na velikost v letu 2012 in 2017 3 3 100% 46 32 90% 80% 70% 60% veliko 1899 2033 50% srednje mikro 40% majhno 30% 20% 10% 184 236 0% 2012 2017 Vir: SURS, 2018 Zaključne račune je za leto 2017 oddalo 992 lesnopredelovalnih družb (dejavnosti C16 Obdelava in predelava lesa ter C31 Proizvodnja pohištva), v katerih je bilo 10.644 zaposlenih (10.388 v letu 2016). Delež družb v dejavnostih C16 Obdelava in predelava lesa in C31 Proizvodnja pohištva glede na predelovalno industrijo se je v letu 2017 v primerjavi z letom 2016 povečal in znaša 12,2 odstotka. Delež zaposlenih v lesarstvu glede na predelovalno industrijo je v letu 2017 znašal 6 odstotkov (leta 2016 je za dejavnosti C16 Obdelava in predelava lesa in C31 Proizvodnja pohištva znašal delež 6,1 odstotka). Čisti prihodki od prodaje v predelovalnih dejavnostih so glede na gospodarstvo znašali 31,2 odstotka, v dejavnostih C16 Obdelava in predelava lesa in C31 Proizvodnja pohištva so čisti prihodki od prodaje glede na predelovalno industrijo znašali 4,3 odstotka. Prihodki v letu 2017 so v lesnopredelovalni panogi znašali 1.243 mio evrov (1.181 mio evrov v letu 2016), odhodki pa 1.176 mio evrov (1.102 mio evrov v letu 2016), kar je generiralo 7,9 mio evrov čiste izgube in 60,2 mio evrov čistega dobička oziroma pozitiven rezultat iz poslovanja v višini 52,2 mio evrov neto čistega dobička/izgube. Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu v letu 2017 so se v obdelavi in predelavi lesa glede na leto 2016 zmanjšali za 2,5 odstotka, v proizvodnji pohištva so se povečali za 11,9 odstotka. Čisti prihodki od prodaje na tujem trgu so se v obdelavi in predelavi lesa zmanjšali za 9,7 odstotka glede na leto poprej, v proizvodnji pohištva pa povečali za 7,3 odstotka. V celoti so se čisti prihodki iz prodaje lesnopredelovalne panoge v 2017 v primerjavi z letom 2016 povečali za 5,4 odstotka. 60 Najboljši poslovni rezultat v letu 2017 so imela podjetja stavbnega pohištva, žagarstva, bivalnega in drugega pohištva. Tabela 34: Čisti dobiček/izguba v dejavnostih lesnopredelovalne panoge v letu 2016 in 2017 (v 1000 €) Neto čisti dobiček/izguba Dejavnost 2016 2017 ± 17/16 16 Obdelava in predelava lesa 51.306 40.928 79,8 16.100 Žaganje, skobljanje, impregnacija lesa 10.634 11.493 108,1 16.210 Proiz. furnirja in plošč na osn. lesa 11.484 9.044 78,8 16.220 Proizvodnja sestavlj. parketa 84 14 16,4 16.230 Stavbno mizarstvo in tesarstvo 16.391 16.972 103,5 16.240 Proizvodnja lesene embalaže 956 928 97,1 16.290 Proiz. drugi izd. iz lesa, plute, slame 1 .756 2.476 21,1 31 Proizvodnja pohištva 10.603 11.322 106,8 31.010 Proiz. drugega pohištva za poslovne in prodajne prostore 2.987 3.282 109,9 31.020 Proizvodnja kuhinjskega pohištva 650 306 47,1 31.030 Proizvodnja žimnic 403 400 99,3 31.090 Proizvodnja drugega pohištva 6.563 7.334 111,7 Skupaj (16+31) lesna industrija ožje 61.909 52.250 84,4 Vir: Kazalniki poslovanja GZS, 2018. Graf 25: Gibanje neto čistega dobička/izgube v lesnopredelovalni panogi po letih 80000 60000 40000 20000 0 —20000 —40000 1 0 2 3 7 11 0 0 0 10 12 13 14 15 16 17 1999 20 2000 20 20 20 2004 2005 2006 20 2008 2009 20 20 20 20 20 20 20 C 16 Obdelava in predelava lesa C31 Proizvodnja pohištva C16+C31 Lesna panoga Vir: Kazalniki poslovanja GZS, izbor in graf GZS – ZLPI, 2018. Dodana vrednost se je v dejavnosti C16 Obdelava in predelava lesa v letu 2017 glede na leto 2016 povečala za 1,4 odstotka, v dejavnosti C31 Proizvodnja pohištva se je povečala za 7,3 odstotka. 61 Graf 26: Gibanje dodane vrednosti na zaposlenega v dejavnostih C16 Obdelava in predelava lesa in C31 Proizvodnja pohištva 41000 36000 31000 st na zaposlenega v EUR 26000 redno 21000 Dodana v 16000 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 C16+C31 Lesna panoga C16 Obdelava in predelava lesa C31 Proizvodnja pohištva Vir: Kazalniki poslovanja GZS, Kapos, 2018. V lesnopredelovalni panogi, se je v letu 2017 zaposlenost povečala za 3 odstotke glede na leto prej. V C16 Obdelava in predelava lesa se je zaposlenost povečala za 2,2 odstotka, v C31 Proizvodnja pohištva pa se je zaposlenost prav tako povečala za 4,3 odstotka. Graf 27: Gibanje zaposlenosti v družbah lesnopredelovalne panoge (pravne in fizične osebe) po letih 23000 21.407 21000 19000 17000 15000 13.028 13000 11000 11.838 9000 8.080 7000 5000 4.948 3000 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 7 7 7 7 7 7 7 7 1 1 1 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 7 7 7 7 7 7 7 0 0 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2M 3M 7M 0 2M 3M 7M 0 0 0 0 0 10M 10M 11M 11M 12M 12M 13M 13M 14M 14M 15M 15M 16M 16M 17M 17M 18M 20 20 20 20 2004M 2004M 2005M 2005M 2006M 2006M 20 20 2008M 2008M 2009M 2009M 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 C16+C31 Lesna panoga C31 Proizvodnja pohištva C16 Obdelava in predelava lesa Vir: SURS, SI-STAT, izbor in graf GZS-ZLPI, 2018. V celoti gledano je lesni sektor, ki ga tvorijo podjetja ter samostojni podjetniki, registrirani v dejavnosti C16 Obdelava in predelava lesa ter C31 Proizvodnja pohištva, v letu 2017 realiziral za 1,4 milijarde evrov prihodkov (od tega več kot polovico na tujih trgih), zaposloval 12.395 oseb in končal poslovno leto 2017 s 54,7 milijonov evrov čistega dobička. 62 Tabela 35: Skupni prikaz ključnih podatkov o poslovanju družb in samostojnih podjetnikov delujočih v dejavnostih C16 Obdelava in predelava lesa in C31 Proizvodnja pohištva po letih Ključni podatki o poslovanju / leto 2014 2015 2016 2017 Indeks 17/16 Povprečno število zaposlenih 1 .342 11.499 12.054 12.395 102,8 Prihodki 1.136.883.029 1.244.662.507 1.365.108.160 1.438.1 2.448 105,3 Odhodki 1.107.463.522 1.190.046.185 1.288.180.226 1.371.218.380 106,4 Dodana vrednost 334.367.122 363.823.176 401.654.467 417.110.100 103,8 Dodana vrednost / zaposlenega 30.362 31.639 33.324 33.651 101,0 Vir: AJPES; metodologija: SKEP GZS, 2018. Podjetja in samostojni podjetniki v gozdno-lesni verigi (dejavnosti A0 Gozdarstvo, C16 Obdelava in predelava lesa, C17 Papirništvo in C31 Proizvodnja pohištva) so leta 2017 zaposlovali 18.097 oseb, ustvarili za 2,5 milijarde evrov prihodkov iz prodaje ter generirali za 101 milijon evrov dobička. 3.2. Kvalifikacije na področju lesarstva Poglavje obsega podrobno predstavitev posameznih kvalifikacij. Na področju lesarstva je trenutno možno pridobiti kvalifikacijo z izobrazbo in nacionalno poklicno kvalifikacijo, dodatne kvalifikacije na tem področju niso pripravljene. 3.2.1. Kvalifikacijska struktura za področje lesarstva V spodnji tabeli so prikazane kvalifikacije, ki jih je možno pridobiti po trenutno veljavnih izobraževalnih programih oziroma trenutno veljavnih nacionalnih poklicnih kvalifikacijah na področju lesarstva. Tabela 36: Kvalifikacijska struktura za področje lesarstva IZOBRAZBA POKLICNA KVALIFIKACIJA DODATNA KVALIFIKACIJA SOK 2 Upravljalec/upravljalka lesnoobdelovalnih strojev SOK 3 Obdelovalec/obdelovalka lesa SOK 4 Mizar/mizarka Tapetnik/tapetnica SOK 5 Lesarski tehnik/tehnica Mizarski mojster/mojstrica SOK 6 Inženir lesarstva SOK 7 Diplomirani inženir lesarstva SOK 8 Magister inženir lesarstva/magistrica inženirka lesarstva SOK 10 Doktor znanosti s področja bioznanosti* Vir: www.nok.si , podatki zajeti na dan 30. avgusta 2018. * Doktorski študijski program Bioznanosti, Les in biokompoziti je interdisciplinarni študij, ki spada v področje KLASIUS P16 Naravoslovje, matematika in statistika, a hkrati zajema tudi področje lesarstva. 63 3.2.2. Opis kvalifikacij na področju lesarstva Posamezne kvalifikacije predstavljajo sledeči parametri: · ime kvalifikacije, · tip kvalifikacije, · vrsta kvalifikacije, · trajanje izobraževanja, · kreditne točke (pri izobrazbah), · vstopni pogoji, · področje in podpodročje KLASIUS P 16, · raven kvalifikacije, · učni izidi, · izvajalci. Zgoraj našteti parametri so izbrani z namenom, da na čim bolj nazoren in informativen način predstavijo posamezne kvalifikacije. Dodatne informacije o posameznih kvalifikacijah je možno pridobiti na spletni strani registra SOK. Zajem predstavljenih podatkov je bil opravljen na dan 30. avgusta 2018. Ažurne informacije je mogoče pridobiti na spletni strani registra SOK: QR koda za dostop do registra kvalifikacij SOK 2 – EOK 2 Upravljalec/upravljalka lesnoobdelovalnih strojev Tabela 37 : Upravljalec/upravljalka lesnoobdelovalnih strojev Ime kvalifikacije Upravljalec/upravljalka lesnoobdelovalnih strojev Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 2 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija Vstopni pogoji · Zaključena osnovna šola. KLASIUS P16 področje 07 Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo KLASIUS P16 podpodročje 0722 Lesarska, papirniška, plastična, steklarska in podobna tehnologija Raven kvalifikacije SOK 2, EOK 2 Vir: www.nok.si. Učni izidi Kandidat/kandidatka: · racionalno rabi energijo, material in čas, · varuje zdravje in okolje, · pripravlja surovine in material, · preventivno vzdržuje stroje in naprave, · strojno obdeluje les, · nanaša zaščitne premaze in luž. Izvajalec kvalifikacije: · ŠC Nova Gorica – preverjanje in potrjevanje za to poklicno kvalifikacijo se doslej še nista izvajala. 64 SOK 3 – EOK 3 Obdelovalec lesa/obdelovalka lesa Tabela 38: Obdelovalec lesa/obdelovalka lesa Ime kvalifikacije Obdelovalec lesa/obdelovalka lesa Tip kvalifikacije Nižja poklicna izobrazba Vrsta kvalifikacije Izobrazba Trajanje izobraževanja 2 leti Kreditne točke 120 kreditnih točk · Zaključen najmanj sedmi razred devetletne oziroma šesti razred osemletne osnovne šole in izpolnjena osnovnošolska obveznost ali Vstopni pogoji · zaključeno osnovnošolsko izobraževanje po prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom. KLASIUS P16 področje 07 Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo KLASIUS P16 podpodročje 0722 Lesarska, papirniška, plastična, steklarska in podobna tehnologija Raven kvalifikacije SOK 3, EOK 3 Vir: www.nok.si. Učni izidi Imetnik/imetnica spričevala je zmožen/-na: · sodelovanja pri izmeri in razvrščanju žaganega lesa, · priprave žaganega lesa za naravno in tehnično sušenje, · uporabe osnovne delavniške dokumentacije, · varne uporabe ročnega orodja in električnih ročnih strojčkov, · varnega dela z osnovnimi lesno-obdelovalnimi stroji in napravami, · gospodarne rabe materialov in energije, · kakovostne izdelave enostavnih mizarskih izdelkov, · izvajanja enostavnejših postopkov površinske obdelave lesa in lesnih plošč. Izvajalci kvalifikacije: · ŠC Nova Gorica, Srednja prometna in lesarska šola, · ŠC Škofja Loka, Srednja šola za lesarstvo, · ŠC Novo mesto, Srednja gradbena, lesarska in vzgojiteljska šola, · ŠC Slovenj Gradec, Srednja šola Slovenj Gradec in Muta, · ŠC Ljubljana, Srednja lesarska šola, · Lesarska šola Maribor, · Gimnazija in srednja šola Kočevje, · Vzgojni zavod Planina, · Zavod gluhih in naglušnih Ljubljana, · Zavod za vzgojo in izobraževanje Logatec. SOK 4 – EOK 4 Mizar/mizarka Tabela 39: Mizar/mizarka Ime kvalifikacije Mizar/mizarka Tip kvalifikacije Srednja poklicna izobrazba Vrsta kvalifikacije Izobrazba Trajanje izobraževanja 3 leta Kreditne točke 180 kreditnih točk · Osnovnošolska izobrazba ali Vstopni pogoji · nižja poklicna izobrazba. KLASIUS P16 področje 07 Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo KLASIUS P16 podpodročje 0722 Lesarska, papirniška, plastična, steklarska in podobna tehnologija Raven kvalifikacije SOK 4, EOK 4 Vir: www.nok.si. 65 Učni izidi Imetnik/imetnica spričevala je zmožen/-na: · samostojnega in varnega dela na lesno-obdelovalnih strojih, · samostojne uporabe delavniške dokumentacije in načrtov, · ustreznega ravnanja z materiali in delovnimi sredstvi, · gospodarne in kakovostne izdelave mizarskih izdelkov (stoli, mize s predalom, omare iz masivnega lesa ali furniranih plošč, struženi izdelki, furnirske intarzije, rezbarski izdelki, okna, vrata), · sestavljanja stavbnega in bivalnega pohištva, · vgrajevanja stavbnega pohištva, · vzdrževanja in obnavljanja pohištva, · osnovne uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije. Izvajalci kvalifikacije: · ŠC Škofja Loka, Srednja šola za lesarstvo, · ŠC Nova Gorica, Srednja prometna in lesarska šola, · ŠC Novo mesto, Srednja gradbena, lesarska in vzgojiteljska šola, · ŠC Slovenj Gradec, Srednja šola Slovenj Gradec in Muta, · ŠC Ljubljana, Srednja lesarska šola, · Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna, · Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota, · Lesarska šola Maribor, · Gimnazija in srednja šola Kočevje, · Srednja šola Sevnica, · Zavod gluhih in naglušnih Ljubljana. Tapetnik/tapetnica Tabela 40: Tapetnik/tapetnica Ime kvalifikacije Tapetnik/tapetnica Tip kvalifikacije Srednja poklicna izobrazba Vrsta kvalifikacije Izobrazba Trajanje izobraževanja 3 leta Kreditne točke 180 kreditnih točk · Osnovnošolska izobrazba ali Vstopni pogoji · nižja poklicna izobrazba. KLASIUS P16 področje 07 Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo KLASIUS P16 podpodročje 0722 Lesarska, papirniška, plastična, steklarska in podobna tehnologija Raven kvalifikacije SOK 4, EOK 4 Vir: www.nok.si. Učni izidi Imetnik/imetnica spričevala je zmožen/-na: · samostojnega in varnega dela s tapetniškim orodjem, stroji in napravami, · samostojne uporabe delavniške dokumentacije in načrtov, · ustreznega ravnanja z materiali in delovnimi sredstvi, · gospodarnega krojenja, razreza, spajanja in uporabe tapetniških materialov, · kakovostne izdelave tapetniških izdelkov sedežnega in ležalnega pohištva ter tapetniške opreme za prevozna sredstva, · kakovostne izdelave in vgradnje izdelkov iz tekstilij za notranjo opremo interjerjev, · vzdrževanja in obnavljanja tapetniških izdelkov nizkega in visokega blazinjenja, · osnovne uporabe informacijsko komunikacijske-tehnologije. Izvajalec kvalifikacije: · ŠC Škofja Loka, Srednja šola za lesarstvo. 66 SOK 5 – EOK 4 Lesarski tehnik/lesarska tehtnica Tabela 41: Lesarski tehnik/lesarska tehtnica Ime kvalifikacije Lesarski tehnik/lesarska tehnica Tip kvalifikacije Srednja strokovna izobrazba Vrsta kvalifikacije Izobrazba Trajanje izobraževanja 4 leta Kreditne točke 240 kreditnih točk · Osnovnošolska izobrazba ali Vstopni pogoji · nižja poklicna izobrazba. KLASIUS P16 področje 07 Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo KLASIUS P16 podpodročje 0722 Lesarska, papirniška, plastična, steklarska in podobna tehnologija Raven kvalifikacije SOK 5, EOK 4 Vir: www.nok.si. Učni izidi Imetnik/imetnica spričevala je zmožen/-na: · izbiranja ustreznih materialov glede na njihove lastnosti in upoštevanja uporabnih in estetskih lastnosti izdelkov, · izbiranja ustreznih konstrukcijskih vezi glede na material in namen izdelka, · določanja načinov krojenja in optimalne rabe materialov, · določanja tehnoloških parametrov pri obdelavi masivnega lesa in lesnih tvoriv, · oblikovanja enostavnejših tehnoloških postopkov in terminskega planiranja proizvodnje, · določanja porabe časa in materialov ter izdelave kalkulacij, · izdelave tehnične dokumentacije z računalniškim orodjem, · načrtovanja in organiziranja delovnega mesta v tehnološkem procesu, · upoštevanja in izvajanja predpisov s področja varovanja okolja in zdravja pri delu, · delovanja po načelih projektnega načina dela; Izbirno: · razumevanja temeljnih načel delovanja poslovnega procesa, planiranja in obvladovanja stroškov ter delovanja sistema kakovosti, · sodelovanja pri oblikovanju izdelkov s poznavanjem antropometrije, ergonomije in zgodovinskih stilov pohištva, · sodelovanja pri organizaciji dela na žagarskem obratu in pri upravljanju z objekti in napravami za tehnično sušenje lesa. Izvajalci kvalifikacije: · ŠC Škofja Loka, Srednja šola za lesarstvo, · ŠC Novo mesto, Srednja gradbena, lesarska in vzgojiteljska šola, · ŠC Ljubljana, Srednja lesarska šola, · Lesarska šola Maribor. Lesarski tehnik/lesarska tehtnica (program 3+2) Tabela 42: Lesarski tehnik/lesarska tehtnica (program 3+2) Ime kvalifikacije Lesarski tehnik/lesarska tehnica Tip kvalifikacije Srednja strokovna izobrazba Vrsta kvalifikacije Izobrazba Trajanje izobraževanja 2 leti Kreditne točke 120 kreditnih točk Kdor je uspešno končal srednje poklicno izobraževanje in si pridobil enega od nazivov poklicne izobrazbe: · mizar, tapetnik ali Vstopni pogoji · pridobil drugi naziv srednje poklicne izobrazbe in ima vsaj tri leta delovnih izkušenj na področju lesarstva ali · pridobil enakovredno izobrazbo po prejšnjih predpisih. KLASIUS P16 področje 07 Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo KLASIUS P16 podpodročje 0722 Lesarska, papirniška, plastična, steklarska in podobna tehnologija Raven kvalifikacije SOK 5, EOK 4 Vir: www.nok.si. 67 Učni izidi Imetnik/imetnica spričevala je usposobljen/a za: · izbiranje ustreznih materialov glede na njihove lastnosti in upoštevanje uporabnih in estetskih lastnosti izdelkov, · izbiranje ustreznih konstrukcijskih vezi glede na material in namen izdelka, · določanje načinov krojenja in optimalne rabe materialov, · določanje tehnoloških parametrov pri obdelavi masivnega lesa in lesnih tvoriv, · oblikovanje enostavnejših tehnoloških postopkov in terminskega planiranja proizvodnje, · določanje porabe časa in materialov ter izdelavo kalkulacij, · izdelavo tehnične dokumentacije z računalniškim orodjem, · načrtovanje in organiziranje delovnega mesta v tehnološkem procesu, · upoštevanje in izvajanje predpisov s področja varovanja okolja in zdravja pri delu, · delovanje po načelih projektnega načina dela; Izbirno: Ekonomika proizvodnih procesov · razumevanje temeljnih načel delovanja poslovnega procesa, planiranja in obvladovanja stroškov ter delovanja sistema kakovosti; Opremljanje interjerjev · sodelovanje pri oblikovanju izdelkov s poznavanjem antropometrije, ergonomije in zgodovinskih stilov pohištva; Žagarstvo in sušenje · za sodelovanje pri organizaciji dela na žagarskem obratu in pri upravljanju z objekti in napravami za tehnično sušenje lesa. Izvajalci kvalifikacije: · ŠC Škofja Loka, Srednja šola za lesarstvo, · ŠC Nova Gorica, Srednja prometna in lesarska šola, · ŠC Novo mesto, Srednja gradbena, lesarska in vzgojiteljska šola, · ŠC Slovenj Gradec, Srednja šola Slovenj Gradec in Muta, · ŠC Ljubljana, Srednja lesarska šola, · Lesarska šola Maribor, · Zavod gluhih in naglušnih Ljubljana. Mizarski mojster/mojstrica Tabela 43: Mizarski mojster/mojstrica Ime kvalifikacije Mizarski mojster/mojstrica Tip kvalifikacije Mojster Vrsta kvalifikacije Izobrazba Izpolnjevanje enega izmed naslednjih pogojev: · kandidat je pridobil srednjo poklicno izobrazbo (katerekoli smeri) in ima vsaj tri leta izkušenj s strokovnega področja ali Vstopni pogoji · kandidat je pridobil srednjo strokovno izobrazbo (katerekoli smeri) in ima vsaj dve leti izkušenj s strokovnega področja ali · kandidat je pridobil višjo ali visoko strokovno izobrazbo (katerekoli smeri) in ima vsaj eno leto izkušenj s strokovnega področja. KLASIUS P16 področje 07 Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo KLASIUS P16 podpodročje 0722 Lesarska, papirniška, plastična, steklarska in podobna tehnologija Raven kvalifikacije SOK 5, EOK 4 Vir: www.nok.si. Učni izidi Mojster/mojstrica: · izdeluje mizarske izdelke na mojstrskem nivoju, · vodi in oblikuje strategije razvoja obratovalnice, · zagotavlja kakovost izdelkov oziroma storitev, · organizira lastno delo in delo delovnih skupin, · izdela kalkulacije in predračune, · sprejema stranke in svetuje, 68 · pripravi poslovni načrt in analizo rezultatov dela, · izvaja ekološke predpise, predpise varstva pri delu, požarnega varstva in varovanja okolja, · zaposluje delavce in planira njihov razvoj, · praktično usposablja vajence. Izvajalec kvalifikacije: · Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. SOK 6 – EOK 5 Inženir lesarstva/inženirka lesarstva Tabela 44: Inženir lesarstva/inženirka lesarstva Ime kvalifikacije Inženir lesarstva/inženirka lesarstva Tip kvalifikacije Višja strokovna izobrazba Vrsta kvalifikacije Izobrazba Trajanje izobraževanja 2 leti Kreditne točke 120 kreditnih točk · Matura ali poklicna matura (prej zaključni izpit) ali Vstopni pogoji · mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit, tri leta delovnih izkušenj in opravljen preizkus znanja iz splošnoizobraževalnih predmetov v obsegu, ki je določen za poklicno maturo v srednjem strokovnem izobraževanju. KLASIUS P16 področje 07 Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo KLASIUS P16 podpodročje 0722 Lesarska, papirniška, plastična, steklarska in podobna tehnologija Raven kvalifikacije SOK 6, EOK 5, EOVK Kratki cikel Vir: www.nok.si. Učni izidi Študent/študentka je zmožen/zmožna: (splošne kompetence) · samostojnega razvoja poklicne identitete, strokovne odgovornosti in profesionalnosti, · povezovanja znanja z različnih področij pri vodenju, načrtovanju in organiziranju tehnoloških procesov, · evidentiranja problema in njegove analize ter predvidevanja operativnih rešitev v delovnih procesih, · samostojnega odločanja za izbiro in uporabo surovin in materialov ter tehnologij v proizvodnji, · uporabe pridobljenega znanja za uspešno strokovno komuniciranje v domačem in v mednarodnem okolju, · razvijanja moralnega in etičnega čuta za poštenost, natančnost in vestnost pri delu, · stalne uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije na svojem delovnem strokovnem področju; (poklicno-specifične kompetence) · samostojnega načrtovanja terminskega plana in organiziranja potrebnih aktivnosti za učinkovito delo, · načrtovanja, organiziranja in vodenja tehnoloških procesov predelave, obdelave in uporabe lesa in lesnih tvoriv, · zagotavljanja kakovosti delovnih procesov in izvajanja izbora in pregleda izdelkov, · skrbi za racionalno rabo energije, materiala in časa, · razvijanja podjetnih lastnosti, spretnosti in vedenja, · vodenja administrativnih procesov v zvezi z organizacijo aktivnosti delovanja, · zagotavljanja vzdrževanja delovnih sredstev in opreme, · sodelovanja v strokovnem timu in pri razvoju ter konstruiranju novih izdelkov, · komuniciranja s strokovnjaki, strankami, naročniki - komunicira v slovenskem jeziku in v enem od svetovnih jezikov, · skrbi za lastno varnost, varnost drugih ter varovanja zdravja in okolja, · skrbi za ohranjanje in vzdrževanje kulturne in tehnične dediščine. Izvajalci kvalifikacije: · Lesarska šola Maribor, · Šolski center Novo mesto, · Šolski center Škofja Loka. 69 SOK 7– EOK 6 Diplomirani inženir lesarstva (un)/diplomirana inženirka lesarstva (un) Tabela 45: Diplomirani inženir lesarstva (un)/diplomirana inženirka lesarstva (un) Ime kvalifikacije Diplomirani inženir lesarstva (un)/diplomirana inženirka lesarstva (un) Tip kvalifikacije Diploma prve stopnje (UN) Vrsta kvalifikacije Izobrazba Trajanje izobraževanja 3 leta Kreditne točke 180 kreditnih točk · Matura ali Vstopni pogoji · poklicna matura v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi, ali · zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu. KLASIUS P16 področje 07 Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo KLASIUS P16 podpodročje 0722 Lesarska, papirniška, plastična, steklarska in podobna tehnologija Raven kvalifikacije SOK 7, EOK 6, EOVK Prva stopnja Vir: www.nok.si. Učni izidi Študent/študentka je zmožen/na: (splošne kompetence) · obvladanja temeljnega naravoslovnega, tehničnega in tehnološkega znanja, · obvladanja strokovnega znanja, pridobljenega s študijem teoretičnih in praktičnih primerov, · uporabe pridobljenega znanja v praksi, · prenosa, kritične presoje in uporabe teoretičnega znanja v praksi in reševanja problemov, zlasti z iskanjem novih virov znanja, sposobnostjo interdisciplinarnega dela in uporabo znanstvenih metod, · reševanja problemov in sprejemanja odločitev v praksi, · sprejemanja odločitev v kompleksnih in nepredvidljivih situacijah, · komunikacijske odprtosti in komuniciranja ter obvladovanja informacijskih tehnologij, · vseživljenjskega učenja, · posredovanja različnih miselnih konceptov, · samostojnosti ter samokritičnosti, · profesionalne etične odgovornosti; (predmetno-specifične kompetence) · poznavanja zgradbe in lastnosti lesa kot obnovljivega inženirskega materiala, · poznavanja tehnologije in tehnoloških procesov v lesarstvu, · poznavanja zakonitosti poslovanja podjetij, · optimalne rabe lesa, · vodenja in načrtovanja tehnologije predelave in obdelave lesa ter lesnih kompozitov, · konstruiranja lesnih proizvodov ob uporabi sodobnih računalniških metod, · organizacije in vodenja podjetja, · sodelovanja v interdisciplinarnih vodstvenih in raziskovalno-razvojnih ekipah, · gospodarjenja z lesom in lesnimi proizvodi, · sodelovanja pri razvoju izdelkov iz lesa in lesnih kompozitov. Izvajalec kvalifikacije: · Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo. 70 SOK 8 – EOK 7 Magister inženir lesarstva/magistrica inženirka lesarstva Tabela 46: Magister inženir lesarstva/magistrica inženirka lesarstva Ime kvalifikacije Magister inženir lesarstva/magistrica inženirka lesarstva Tip kvalifikacije Diploma druge stopnje Vrsta kvalifikacije Izobrazba Vrsta izobraževanja Magistrsko izobraževanje Trajanje izobraževanja 2 leti Kreditne točke 120 kreditnih točk · Končan prvostopenjski študijski program s področja lesarstva na Biotehniški fakulteti ali katerikoli od primerljivih študijskih programov prve stopnje lesarstva na fakultetah v Sloveniji ali v tujini ali · končan prvostopenjski študijski program ostalih področij fakultet iz Slovenije ali tujine, ki obsega vsaj 180 kreditnih točk, če kandidat dodatno opravi do 45 kreditnih točk, iz nabora predmetov prvostopenjskega univerzitetnega študijskega programa Lesarstvo; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi pristojna študijska komisija, ali Vstopni pogoji · končan star visokošolski strokovni študijski program Lesarstvo ali katerikoli primerljiv visokošolski strokovni študijski program s področja lesarstva na fakultetah v Sloveniji ali v tujini ali · končan star visokošolski strokovni študijski program ostalih področij fakultet iz Slovenije ali tujine, če kandidat dodatno opravi do 45 kreditnih točk iz nabora predmetov prvostopenjskega študijskega programa Lesarstvo; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi pristojna študijska komisija. KLASIUS P16 področje 07 Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo KLASIUS P16 podpodročje 0722 Lesarska, papirniška, plastična, steklarska in podobna tehnologija Raven kvalifikacije SOK 8, EOK 7, EOVK Druga stopnja Vir: www.nok.si. Učni izidi Študent/študentka je zmožen/-na: (splošne kompetence) · obvladanja poglobljenega temeljnega znanja na izbranem področju, · obvladanja strokovnega znanja, pridobljenega s študijem teoretičnih in praktičnih primerov, · samostojne uporabe pridobljenega znanja na praktičnih primerih, · prenosa, kritične presoje in uporabe teoretičnega znanja v praksi in reševanja problemov, zlasti z iskanjem novih virov znanja, sposobnostjo interdisciplinarnega dela in uporabo znanstvenih metod, · reševanja problemov in sprejemanja odločitev v praksi, · sprejemanja odločitev v kompleksnih in nepredvidljivih situacijah, · individualnega in skupinskega dela, · komunikacijske odprtosti, obvladovanja informacijskih tehnologij, · strokovnega komuniciranja doma in v tujini, · vseživljenjskega učenja, · posredovanja različnih miselnih konceptov, · samostojnosti ter samokritičnosti, · profesionalne etične odgovornosti, · ustvarjalnega razmišljanja, s pomočjo katerega pride do izvirnih rešitev; (predmetno-specifične kompetence) · reševanja zahtevnejših tehnoloških in organizacijskih nalog, · samostojnega razvojnega dela, · samostojnega raziskovalnega dela, · poznavanja lesa kot materiala biološkega izvora, · poznavanja lesarske obdelovalne in predelovalne tehnologije s poudarkom na tehnoloških optimizacijah in fleksibilnosti tehnologij, · poznavanja snovanja in rabe lesnih kompozitov, · optimalnega vrednotenja lesnih ostankov in biomase kot tehnološke in energetske surovine, · organizacije in vodenja podjetja, · gospodarjenja z lesom in lesnimi proizvodi, · konstruiranja ter oblikovanja pohištva in proizvodov iz lesa ter lesnih kompozitov. Izvajalec kvalifikacije: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo. 71 SOK 10 – EOK 8 Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja bioznanosti Tabela 47: Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja bioznanosti Ime kvalifikacije Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja bioznanosti Tip kvalifikacije Doktorat Vrsta kvalifikacije Izobrazba Trajanje izobraževanja 3 leta Kreditne točke 180 kreditnih točk · Zaključen študijski program druge stopnje ali · zaključen študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami Evropske unije (93/16/EEC za zdravnike, 78/1027/EEC za veterinarje, 78/687/EEC za zobozdravnike in 85/432/EEC za farmacevte) in je ovrednoten z najmanj 300 kreditnimi točkami po ECTS, ali Vstopni pogoji · zaključen študijski program za pridobitev specializacije in pred tem končan visokošolski strokovni program; dodatne študijske obveznosti za posamezna področja v obsegu od 30 do 60 kreditnih točk po ECTS kandidatom določi pristojna komisija, ali · zaključen študijski program za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe; kandidatom se priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk po ECTS, ali · zaključen študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004. KLASIUS P16 področje 05 Naravoslovje, matematika in statistika KLASIUS P16 podpodročje 0588 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno naravoslovje, matematika in statistika Raven kvalifikacije SOK 10, EOK 8, EOVK Tretja stopnja Vir: www.nok.si. Učni izidi Študent/študentka je zmožen/-na: (splošne kompetence) · kreativnega in samostojnega znanstveno-raziskovalnega dela na enem od področij, ki jih pokriva doktorski študij Bioznanosti, · prepoznavanja temeljnih znanstvenih problemov, · reševanja zahtevnih uporabniško usmerjenih nalog, · vodenja ali koordiniranja znanstveno-raziskovalnih projektov, · predstavitve svojih rezultatov širši javnosti, · komunikacije s strokovnjaki z drugih področij znotraj bioznanosti kot tudi s strokovnjaki iz drugih znanstvenih smeri; (predmetno-specifične kompetence) · vrhunskega znanstvenega in strokovnega dela na enem od področij: agronomija, biologija, bioinformatika, biotehnologija, ekonomika naravnih virov, hortikultura, krajinska arhitektura, les in biokompoziti, nanoznanosti, prehrana, tehniški sistemi v biotehniki, upravljanje gozdnih ekosistemov, varstvo naravne dediščine, znanosti o celici, znanosti o živalih ter živilstvo, · strokovne presoje in samostojnega reševanja najzahtevnejših vprašanj na zgoraj navedenih področjih, · interdisciplinarnega delovanja in prenosa znanja v vsakdanjo prakso. Izvajalec kvalifikacije: · Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo. 3.2.3. Vpis v izobraževalne in študijske programe na področju lesarstva Poglavje vključuje podatke o vpisu v izobraževalne programe poklicnega in strokovnega izobraževanja ter podatek o vpisu v študijske programe, ki se izvajajo na področju lesarstva. Podatki so prikazani v obliki grafov in zajemajo petletno časovno obdobje 2012/13 do 2016/17. Na koncu poglavja je v obliki slike prikazana tudi geografska razpršenost izvajalcev izobraževalnih in študijskih programov v Sloveniji. 72 VPIS V PROGRAME POKLICNEGA IN SREDNJEGA STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA SOK 3 – EOK 3 Izobraževalni program: Obdelovalec lesa; trajanje izobraževanja: 2 leti Graf 28: Število vseh vpisanih (dijaki in odrasli) v izobraževalni program Obdelovalec lesa, 2012—2017 130 127 125 119 120 118 117 114 115 110 105 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju, 2018. Izobraževalni program Obdelovalec lesa izvaja sedem šol in trije zavodi. Število vseh vpisanih ostaja približno enako, le šolsko leto 2015/16 nekoliko izstopa s povečanim številom vseh vpisanih. SOK 4 – EOK 4 Izobraževalni program: Mizar; trajanje izobraževanja: 3 leta Graf 29: Število vseh vpisanih (dijaki in odrasli) v izobraževalni program Mizar, 2012—2017 790 800 780 758 760 744 740 720 698 699 700 680 660 640 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju, 2018. Število vseh vpisanih v izobraževalni program Mizar je upadlo v šolskih letih 2013/14 in 2014/15. Padcu sledi trend ponovnega povečevanja vpisa v omenjeni izobraževalni program. 73 Izobraževalni program: Tapetnik; trajanje izobraževanja: 3 leta Graf 30: Število vseh vpisanih (dijaki in odrasli) v izobraževalni program Tapetnik, 2012—2017 7 6 6 6 5 5 4 3 2 2 1 1 0 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju, 2018. Triletni izobraževalni program Tapetnik se izvaja le na eni šoli, in sicer na ŠC Škofja Loka. Iz grafa 30 je razvidno, da je število vpisanih zelo nizko in se z leti še zmanjšuje. SOK 5 – EOK 4 Izobraževalni program: Lesarski tehnik; trajanje izobraževanja: 4 leta Graf 31: Število vseh vpisanih (dijaki in odrasli) v izobraževalni program Lesarski tehnik, 2012—2017 760 750 750 740 729 730 715 720 704 710 695 700 690 680 670 660 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju, 2018. V grafu 31 je za petletno obdobje prikazan vpis v izobraževalni program Lesarski tehnik, in sicer po programu štiriletnega izobraževanja ter po programu 3 + 2. Največji vpis v obravnavanem obdobju je bil v šolskem letu 2013/14, (750 vseh vpisanih). 74 VPIS V PROGRAME VIŠJEGA STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA V višješolskem študijskem programu se izvaja le en program, in sicer Lesarstvo. Izvajajo ga tri izobraževalne ustanove. SOK 6 – EOK 5 Višje strokovno izobraževanje: Lesarstvo; trajanje izobraževanja 2 leti Graf 32: Število vseh vpisanih študentov (redni in izredni) v višješolski izobraževalni program Lesarstvo, 2012—2017 300 259 241 232 250 179 200 150 127 100 50 0 2012/13 2013/14 2014/15 2015/16 2016/17 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju, 2018. Vpis vseh študentov v dveletni študijski program Lesarstvo v opazovanem obdobju niha, v primerjavi s šolskim letom 2012/13 pa se skozi leta pov ečuje. VPIS V PROGRAME VISOKEGA STROKOVNEGA IN UNIVERZITETNEGA IZOBRAŽEVANJA V spodnjih grafih prikazujemo vpis študentov v visokošolske izobraževalne programe na področju lesarstva. Število vpisanih v posameznem študijskem letu predstavlja število vseh vpisanih rednih in izrednih študentov v določeni izobraževalni program. SOK 7 – EOK 6 Visokošolsko strokovno izobraževanje: Lesarstvo – Tehnologije lesa in vlaknatih kompozitov; trajanje izobraževanja: 3 leta Visokošolski študijski program Lesarstvo – Tehnologije lesa in vlaknatih kompozitov se je v študijskem letu 2015/16 prenehal izvajati, nadomestil ga je študijski program Lesarsko inženirstvo. 75 Graf 33: Število vseh vpisanih študentov v visokošolski strokovni študijski program Lesarstvo – Tehnologije lesa in vlaknatih kompozitov, 2012—2017 160 142 131 140 129 120 100 80 63 60 39 40 20 0 2012/13 2013/14 2014/15 2015/16 2016/17 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju, 2018. Število vseh vpisanih v visokošolski študijski program Lesarstvo – Tehnologije lesa in vlaknatih kompozitov je v študijskem letu 2015/16 padlo, kar je logična posledica ukinitve študijskega programa in uvedbe novega študijskega programa Lesarstvo – Lesarsko inženirstvo in je razvidno iz spodnje tabele 48. Visokošolsko strokovno izobraževanje: Lesarstvo – Lesarsko inženirstvo; trajanje izobraževanja: 3 leta Tabela 48: Število vseh vpisanih študentov (redni in izredni) v visokošolski strokovni študijski program Lesarstvo – Lesarsko inženirstvo, 2015—2017 Študijski program naziv Vrsta študijskega programa 2015/16 2016/17 Lesarstvo –Lesarsko inženirstvo Visokošolski 60 77 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju, 2018. Visokošolski strokovni študijski program Lesarstvo - Lesarsko inženirstvo se je začel izvajati v študijskem letu 2016/16. SOK 7 – EOK 6 Univerzitetno izobraževanje: Lesarstvo ; trajanje izobraževanja: 3 leta Graf 34: Število vseh vpisanih študentov v univerzitetni študijski program prve stopnje Lesarstvo, 2012—2017 80 71 69 66 70 55 60 46 50 40 30 20 10 0 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju, 2018. 76 V univerzitetnem študijskem programu Lesarstvo je število vpisanih študentov skozi vsa leta naraščalo. SOK 8 – EOK 7 Magistrski študijski program: Lesarstvo; trajanje izobraževanja: 2 leti Graf 35: Število vseh vpisanih študentov v magistrski študijski program Lesarstvo, 2012—2017 60 51 50 43 40 34 30 26 22 20 10 0 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju, 2018. Na področju magistrskega študija se je v študijskem letu 2016/17 število vpisanih študentov v primerjavi s študijskim letom 2012/13 zmanjšalo za slabo polovico. SOK 10 – EOK 8 Študijski program za pridobitev doktorata: Bioznanosti, Les in biokompoziti; trajanje izobraževanja: 2 leti Graf 36: Število vseh vpisanih študentov v doktorski študijski program Bioznanosti, Les in biokompoziti, 2012—2017 8 7 7 6 6 5 5 4 4 3 3 2 1 0 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Vir: CEUVIZ - Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju, 2018 77 V obdobju med leti 2012 in 2017 se povprečno število vseh doktorantov s področja lesarstva vrti med 3 in 7 letno. V zaključnem delu tega poglavja je predstavljeno skupno število vseh vpisanih dijakov in študentov v programe srednješolskega ter visokošolskega in višjega strokovnega izobraževanja. Iz tabele 49 in grafa 37 lahko razberemo, da se na nobeni izmed ravni izobraževanja ne kažejo v zadnjih letih vidna odstopanja vseh vpisanih med posameznimi šolskimi oziroma študijskimi leti. Tabela 49: Število vseh vpisanih v srednješolske ter visokošolske in višje strokovne izobraževalne programe na področju lesarstva, 2012—2017 Leto 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Srednješolsko izobraževanje 1.582 1.573 1.537 1.602 1.603 Visokošolsko in višje strokovno izobraževanje 360 493 486 399 449 Skupaj 1.942 2.066 2.023 2.001 2.052 Vir: CEUVIZ - Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju, 2018. Graf 37: Število vseh vpisanih dijakov, odraslih in študentov v srednješolske ter visokošolske in višje strokovne izobraževalne programe na področju lesarstva, 2012—2017 2000 1582 1573 1537 1602 1603 1500 1000 493 486 360 399 449 500 0 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Srednješolsko izobraževanje Visokošolsko in višje strokovno izobraževanje Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju, 2018. 78 Regijska razpršenost izvajalcev različnih izobraževalnih in študijskih programov s področja lesarstva Slika 11: Regijska razpršenost izvajalcev različnih izobraževalnih in študijskih programov s področja lesarstva, 2012—2017 pomurska koroška podravska gorenjska savinjska zasavska goriška osrednjeslovenska posavska jugovzhodna primorsko- Slovenija notranjska obalno-kraška Izvajalci srednješolskih IP Izvajalci višješolskih IP Izvajalci visokošolskih IP 3.2.4.Število podeljenih certifikatov na področju lesarstva Na področju lesarstva je bila na Strokovnem svetu za poklicno in strokovno izobraževanje leta 2008 potrjena nacionalna poklicna kvalifikacija Upravljalec/upravljalka lesnoobdelovalnih strojev, vendar v praksi ni nikoli zaživela. 79 80 Z vidika prihodnjega razvoja gozdno-lesne verige ter zaposlitvenih priložnosti je treba poznati globalne megatrende, ki krojijo širše socialno in ekonomsko okolje pa tudi konkretni razvoj podjetij. Ti megatrendi so prehod na zelene tehnologije oziroma biogospodarstvo, energetska in snovna učinkovitost, digitalizacija, kreativne industrije, spreminjanje vrednostnega sistema in podobno. Tako že potekajo transformacije podjetij z uvajanjem principov biogospodarstva in krožnega gospodarstva, industrije 4.0, energetske učinkovitosti proizvodnje, uvajanja novih principov pri oblikovanju produktov, novih biomaterialov in tehnologij. Tovrstni razvoj bo v prihodnje od podjetij zahteval tudi medsebojno sodelovanje, tako znotraj sektorja s sorodnimi podjetji kot s podjetji iz drugih sektorjev (npr. IT, turizem, energetika, gradbeništvo, kreativa ...). Pomembna bodo tudi mehka znanja za vodenje in sodelovanje zaposlenih (vodenje skupin, agilnost, motivacija ...). Gozdno-lesna veriga se bo v naslednjih dveh desetletjih zelo močno preoblikovala in povezala s sektorji gradbeništva, energije, kemijske in tekstilne industrije in postala ena izmed ključnih področij biogospodarstva. Navedenemu je treba prilagoditi tudi študijske in izobraževalne programe, ki ne sledijo vedno in v celoti napredku na obravnavanem področju, tudi zato je čedalje večji razkorak med sodobnimi tehnologijami, ki so na razpolago na trgu, in dejansko uporabljenimi. (Vir: EIP-AGRI Focus Group on Forest biomass.) Digitalizacija in nove informacijske ter komunikacijske tehnologije pomembno vplivajo na razvoj, učinkovitost in uspešnost celotne gozdno-lesne verige: - Omogočajo optimalno načrtovanje ter upravljanje z razpoložljivo lesno maso. Gre za celovit proces načrtovanja, gospodarjenja z gozdom, pridobivanja in rabe lesa. Podatki o gozdovih, ki so že zbrani v elektronski obliki, se lahko uporabljajo v različnih modelih gozdov oziroma informacijskih sistemih in orodjih za podporo odločanju pri gospodarjenju z gozdom; - Omogočajo lažjo logistiko, prodajo in hitrejši pretok informacij med lastniki gozdov, izvajalci del v gozdovih, trgovci in lesno industrijo; - Na voljo so količinske in kvalitativne informacije, nujne za zagotovitev optimalne nadaljnje predelave lesa; - Proizvodnja polizdelkov in končnih izdelkov lahko že upošteva potrebe kupcev; - Izdelke lahko že oblikujemo z mislijo na to, kako bomo zagotovili ohranjanje njihove vrednosti – da jih bomo čim lažje vzdrževali, popravljali, nadgrajevali, dodelovali in šele v končni fazi reciklirali. Navedeno ima pozitiven učinek na učinkovitost rabe virov in energetsko učinkovitost vzdolž celotne verige od primarne proizvodnje do izteka izdelka. 81 Kot izhaja iz Strateškega načrta poslovanja družbe Slovenski državni gozdovi za obdobje 2017—2026, predstavlja v Sloveniji razdeljena, razdrobljena in premalo medsebojno povezana vrednostna veriga lesa enega izmed večjih problemov oziroma izzivov panoge. Digitalizacija oziroma elektronsko poslovanje je prav tako pomemben omogočevalec prehoda v krožno gospodarstvo prav zaradi razvoja rešitev za zbiranje velikih količin podatkov, njihovo analiziranje in pretvarjanje v koristne informacije, ki podpirajo krožne rešitve. Vsi deležniki v verigi se pogosto niti ne zavedajo vseh informacij, ki so na voljo v posameznem delu verige, zato ponudba pogosto ne ustreza povpraševanju. Zato je nujno treba izboljšati logistiko, transparentnost trga in pretok informacij v dobavni verigi lesa. Prav tako je treba izboljšati tehnološko in IT opremljenost nekaterih segmentov v gozdno-lesni verigi. Ta težava je najbolj izrazita na področju primarne predelave lesa, kjer se posledično zaradi nekonkurenčnosti (z obrati v sosednjih državah) veliko hlodovine izvozi. Na evropski ravni v zadnjem obdobju potekata združevanje in centralizacija žagarske industrije, ki je v preteklosti ogromno investirala v povečanje kapacitet in učinkovitost tehnologij predelave lesa. Nekatera podjetja so propadla, čedalje manj je predvsem srednje velikih žag. V prvem členu gozdno-lesne verige – gozdarstvu, kot izhaja iz Poročila o izvajanju Nacionalnega gozdnega programa do 2014 in Operativnega programa za izvajanje Nacionalnega gozdnega programa 2017–2021, ocene izvajanja Nacionalnega gozdnega programa (NGP) oziroma uspešnosti gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji potrjujejo, da le-to poteka skladno z načeli trajnosti, sonaravnosti, večnamenskosti gozdov ter načrtnosti dela z njimi, kot nalagajo vizija in temeljni cilji NGP. Gospodarski učinki gospodarjenja z gozdovi se povečujejo. Realizacija možnega poseka narašča, vendar v zasebnih gozdovih še vedno ne dosega načrtovane. Predvsem na račun ukrepov iz Programa razvoja podeželja (PRP) se modernizira gozdna proizvodnja in izboljšuje odprtost gozdov. Skladno z razvojnimi možnostmi se nadaljuje krepitev gozdov, da bodo ti lahko še naprej zagotavljali številne dobrine in storitve, ki jih od njih pričakujemo. Povečujeta se lesna zaloga in prirastek. Gozdovi bistveno prispevajo k ohranjanju naravnega okolja in ekološkega ravnovesja v krajini. Javna gozdarska služba v sodelovanju z lastniki gozdov, ob upoštevanju njihovih potreb in interesov, določa optimalne gozdnogospodarske ukrepe in usmerja gospodarjenje z gozdovi. Glavni problem predstavlja realizacija načrtovanega poseka in negovalnih del v zasebnih gozdovih, ki je povezana z velikim številom lastnikov gozdov ter razdrobljeno in majhno posestjo. Neugodna je tudi starostna struktura gozdov oziroma struktura po razvojnih fazah gozda, ki kaže na prevladujoči delež starejših gozdov. S svojimi ukrepi je PRP pomembno povečal gospodarsko vlogo gozdov (odprtost z gozdnimi prometnicami) in spodbudil razvoj podjetništva, povezanega z gozdom in lesom ter nelesnimi gozdnimi proizvodi (uvajanje sodobnih tehnologij) in turizmom. PRP ima na področju gozdno-lesne verige pomembno vlogo tudi pri uresničevanju Akcijskega načrta za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020 »Les je lep«, saj je z ukrepi podprl tudi prvo predelavo lesa. Tako na osnovi možnosti, ki jih nudi gozd, na podeželju nastajajo številna nova t. i. zelena delovna mesta. Obseg in vsebina strokovnega, načrtnega in aktivnejšega spodbujanja lastnikov gozdov za skupno gospodarjenje in predvsem poslovno povezovanje ne dosega želenih rezultatov. S skupnim gospodarjenjem bi v primerih manjših gozdnih posesti znižali stroške gospodarjenja, lastniki pa bi pri skupni prodaji dosegli tudi boljše rezultate in večji dobiček. Do napredka na navedenem področju bi lahko prišlo s pomočjo podpor organizacijam proizvajalcev na področju gozdarstva iz naslova Programa razvoja podeželja 2014–2020. (Vir: Poročilo o izvajanju Nacionalnega gozdnega programa do 2014.) 82 Na trajnosten in sonaraven način gospodarjenja z gozdom, ki je v Sloveniji načrtno izvajan že več kot 50 let, bi lahko letno posekali več kot 6,5 mio m3 lesa (75 odstotkov letnega prirastka), ne da bi ogrozili stabilnosti gozdov in njenih habitatov. Vsako leto (z izjemo let z zelo visokim deležem sanitarnega poseka zaradi naravnih ujm) tako v slovenskih gozdovih ostane več kot 1,5 milijona m3 neposekanega lesa. Potencialna dodana vrednost vsakega posekanega m3 lesa lahko pomeni več sto evrov dodane vrednosti v gozdno-lesni verigi oziroma vsak dodaten milijon m3 posekanega lesa lahko tako prinese več sto milijonov evrov dodane vrednosti. Trg z lesom je še vedno precej nepregleden, lastniki gozdov ne nastopajo organizirano, trajne pogodbe so prej izjema kot pravilo. Preglednejši in bolj organiziran trg bi porabnikom lesa za predelavo in kurjavo zagotavljal redne dobave in s tem spodbujal delovanje in razvoj gozdno-lesne verige. Obstoječi podatki o gozdovih, lastnikih gozdov in različnih deležnikih vzdolž gozdno-lesne verige so preveč razpršeni, pretok informacij ni avtomatiziran. Lastniki gozdov zato za odločitve pri gospodarjenju z gozdom potrebujejo na enem mestu zbrane in na enostaven način predstavljene podatke o svojem gozdu, možnih tehnologijah, omejitvah pri gospodarjenju in ekonomičnosti gospodarjenja. Z digitalizacijo in povezovanjem podatkov bi lahko lastniku gozda te podatke približali v obliki poenostavljanega izpisa načrta za njegovo posest. Število zaposlenih v gozdarstvu je relativno stabilno. Ob povečevanju poseka v zadnjem obdobju se zaradi večjih učinkov in profesionalizacije gozdne proizvodnje prihodki večajo, kar je še posebej pomembno za gospodarske in tudi socialne razmere na podeželju. Poseben problem predstavlja visoko število nesreč pri delu v gozdu, ki se kljub izobraževanju lastnikov gozdov in čedalje večji profesionalizaciji del v gozdovih ne zmanjšuje. Povečan obseg sanacij gozdov po naravnih ujmah zaradi zahtevnosti del dodatno poslabšuje razmere na tem področju. Naravne ujme so v slovenskih gozdovih v zadnjih letih povzročile veliko škode. Posledice žleda v letu 2014 (9,1 milijona m3) so bile za 20-krat večje od posledic žleda v letu 1980, ki je dolgo veljal za največjo ujmo na Slovenskem. Tudi vetrolom iz decembra 2017 (2,2 milijona m3) je bil dvakrat večji od vetrolomov v zadnjih desetletjih. Podobno velja za posledice prenamnožitve podlubnikov, kjer je sanacija gozdov v obdobju 2015–2017 presegla 6 milijonov m3 lesa. Naravne ujeme so bile v gozdovih vedno prisotne in so sestavni del naravnega cikla, ki ga je treba upoštevati tudi pri gospodarjenju. Vendar takšnega obsega prizadetih gozdov na območju Slovenije v zadnjih sto letih ni bilo zabeleženega in zagotovo se danes srečujemo s povsem drugačnimi razmerami v okolju, ki pa so se zgodile v izjemno kratkem času. Takšne spremembe zahtevajo tudi drugačne ukrepe pri gospodarjenju z gozdovi in hiter odziv z namenom zmanjševanja škod in ponovne obnove prizadetih gozdov. Pomen državnih gozdov za gozdno-lesno verigo: Zaradi obsega, predvsem pa zaradi zanesljivosti oskrbe slovenskega trga z gozdnimi lesnimi sortimenti, ima gospodarjenje v gozdovih v lasti RS pomemben vpliv na vzpostavitev in razvoj gozdno-lesne verige. Pomemben cilj pri preoblikovanju sistema gospodarjenja z gozdovi v lasti RS, s katerimi sedaj v imenu RS gospodari družba SiDG, je prav doseganje večjega sodelovanja med deležniki vzdolž gozdno-lesne verige, posledično pa večje izrabe lesa v Sloveniji. Enotna in pregledna ponudba vsega lesa, ki se poseka v gozdovih v lasti RS, ter možnost sklepanja večletnih pogodb z lesno industrijo zagotavljata oblikovanje novega poslovnega okolja, ki bo lahko bistveno pripomoglo k nadaljnjemu razvoju slovenske lesnopredelovalne industrije. 83 Širši družbeni vidik gospodarjenja z gozdovi še naprej predstavlja velik izziv za vse udeležene. Lastniki gozdov žal ne izkoriščajo dovolj možnosti sodelovanja v procesu načrtovanja razvoja gozdov. Izraba gozdov za druge dejavnosti (lovstvo, čebelarstvo, nabiranje plodov in drugih materialnih dobrin gozda, turizem in rekreacija idr.) se sicer povečuje, gospodarski učinki pa ne. Kljub temu se predvsem na področju turizma (tudi v povezavi z gradnjo iz lesa) posredno ustvarjajo poslovne priložnosti z domačimi in tujimi gosti, tako za kmetije kot podjetnike na podeželju. Na določenih območjih se pojavljajo problemi zaradi prekomerne rabe, povezane z obiskom gozdov, in posledično konflikti med lastniki gozdov in ostalim prebivalstvom. Gozd ima vse bolj pomembno vlogo pri zagotavljanju zdrave pitne vode, ki ni le okoljska, ampak tudi ekonomska dobrina. Tudi zagotavljanje drugih ekoloških funkcij (varovalna, klimatska) ima številne posredne in neposredne gospodarske učinke. Čeprav jih je pogosto težko ovrednotiti, so nedvomno veliki. Med njimi v zadnjem času stopa v ospredje vloga gozda pri blaženju podnebnih sprememb, in sicer kot ponora CO2, v povezavi z obvezami držav do Kjotskega protokola in trgovanjem z emisijami toplogrednih plinov. (Vir: Poročilo o izvajanju Nacionalnega gozdnega programa do 2014.) Vizija lesne panoge je, da bo ob njenem prednostnem obravnavanju s strani države lahko zopet postala ena izmed najpomembnejših gospodarskih panog v Sloveniji. Da bo do leta 2020 zopet zaposlovala vsaj 20.000 ljudi. Od leta 2020 do leta 2050, ko bo lesa v EU že primanjkovalo, bo gozdno-lesni sektor še pomembno pridobil na pomenu, saj bomo imeli lastno surovino. Računamo, da bo lesnopredelovalna panoga takrat ustvarila vsaj 10-krat večji delež BDP kot danes. Slovenija bo tako na tem hitro rastočem in trajnostno usmerjenem sektorju lahko gradila podobo »zelene doline« in bo zgled, kako se da z nacionalnim bogastvom dobro gospodariti. Vizija lesne panoge je, da bo ob njenem prednostnem obravnavanju s strani države lahko zopet postala ena izmed najpomembnejših gospodarskih panog v Sloveniji. Da bo do leta 2020 zopet zaposlovala vsaj 20.000 ljudi. Od leta 2020 do leta 2050, ko bo lesa v EU že primanjkovalo, bo gozdno-lesni sektor še pomembno pridobil na pomenu, saj bomo imeli lastno surovino. Računamo, da bo lesnopredelovalna panoga takrat ustvarila vsaj 10-krat večji delež BDP kot danes. Slovenija bo tako na tem hitro rastočem in trajnostno usmerjenem sektorju lahko gradila podobo »zelene doline« in bo zgled, kako se da z nacionalnim bogastvom dobro gospodariti. 84 Zaradi dostopa do obilnih virov lastne surovine je predvsem pomemben potencial, ki ga lesnopredelovalni industriji omogoča izredno pospešen znanstveni, tehnološki in netehnološki razvoj (novi pristopi v arhitekturi, oblikovanju in trženju) v 21. stoletju. V zadnjem času postajajo zgradbe skupaj z opremo, vedno bolj zahtevni, »high – tech« izdelki. Zato tudi lesnopredelovalna industrija postaja vedno pomembnejši dejavnik sodobnih ambientov, kar ji daje izjemne razvojne možnosti, v sodelovanju z najmodernejšimi tehnologijami iz drugih področij. Izrazito velik potencial za visoko povišanje dodane vrednosti ima izraba ostankov predelave lesa in/ali izdelkov, ki prihajajo iz uporabe, za nove materiale, snovi (nanomateriali, zdravila, prehranski dodatki, osnovne kemikalije, visokotehnološke tekstilije ...) in energente iz obnovljivega vira (biogoriva 2. in 3. generacije). (Vir: Izhodišča za prestrukturiranje slovenske lesnopredelovalne industrije, 2012.) V Evropi se je tako npr. tržni delež zgradb, v katerih je les glavni konstrukcijski material, od leta 2010 do danes potrojil, prihodki od prodaje pa so narastli na 200 milijard evrov. Dodana vrednost celotne lesnopredelovalne industrije se je v tem obdobju podvojila. (Vir: Barriers and drivers for the long term competitiveness of the sector, J. Elvnert 2018.) Prav tako se pričakuje znatno povečanje proizvodnje energije iz lesne biomase, ki že sedaj na EU ravni predstavlja več kot 65 odstotkov celotne proizvodnje energije iz obnovljivih virov (OVE). Delež OVE v skupni porabi energije naj bi se v skladu s cilji EU v prihodnosti povečal na 20 oziroma celo 30 odstotkov. (Vir: EIP-AGRI Focus Group on Forest biomass.) Vsi našteti izzivi bodo zahtevali tudi trajnost in sistematičnost državnih podpor/sredstev za gozdno-lesno verigo, saj le-ta zelo pozitivno vpliva na razvoj regij in države, izkoriščanje danih naravnih virov, blaženje okoljskih sprememb, kakovosti življenja ter posledično na večjo blaginjo državljanov. 85 Dodatek 86 Viri Pomen krajšav in kratic Kazalo slik Kazalo tabel Kazalo grafov 87 Viri - AJPES. (2018). Podatkovne zbirke letnih poročil za gospodarske družbe, zadruge in samostojne podjetnike. [Podatkovna datoteka]. Dostopno prek: https://www.ajpes.si/Letna_porocila/ - Drofenik, K. (2017). Sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Ljubljana: CPI. - EIP-AGRI Focus Group on Forest biomass. Dostopno prek: https://ec.europa.eu/eip/agriculture/en/ focus-groups/sustainable-mobilisation-forest-biomass. - Elvnert, J. (2018). Barriers and drivers for the long-term competitiveness of the sector. Dostopno prek: https://foresteurope.org/wp-content/uploads/2017/08/JohanElvnert.pdf. - Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje lesne in pohištvene industrije. Dostopno prek: https:// www.gzs.si/zdruzenje_lesne_in_pohistvene_industrije - Gospodarska zbornica Slovenije. (2018). Kazalniki poslovanja GZS – Kapos. Dostopno prek: https:// www.gzs.si/Default.aspx?tabid=34170 - Humar, M. (2012). Izhodišča za prestrukturiranje slovenske lesnopredelovalne industrije. Dostopno prek: http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/DPK/CRPi_2010/Strategija_ slovenske_lesne_industrije_2012.pdf. - Jakša, J. (2015). Vloga Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in države pri zagotavljanju ustrezne podpore gozdno lesni verigi. Predstavljeno na posvetu Državnega Sveta RS: Gozd in les - slovensko narodno bogastvo za ponovni zagon lesne industrije. Ljubljana, 20. 3. 2015. Dostopno prek:http://www. arhiv.ds-rs.si/2012-2017/sites/default/files/dokumenti/ds_po_gozd_in_les_jost_jaksa.pdf - Kmetijski inštitut Slovenije. (2018). Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva 2017. Dostopno prek: http://www.kis.si/f/docs/Porocila_o_stanju_v_kmetijstvu_OEK/ZP_2017_splosno__ priloge_1.pdf - Kmetijski inštitut Slovenije. (2017). Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva 2016. Dostopno prek: http://www.kis.si/f/docs/Porocila_o_stanju_v_kmetijstvu_OEK/ZP_2016_splosno_ priloge-pop.pdf - Kmetijski inštitut Slovenije. (2017). Poročila o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letih 2004 - 2015. Dostopno prek: http://www.kis.si/Arhiv_1 - Learning opportunities and qualifications in Europe portal. Dostopno prek: https://ec.europa.eu/ploteus. - Logaj, V. (et.al). (2014) Umeščanje Slovenskega ogrodja kvalifikacij v Evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje in Evropsko ogrodje kvalifikacij: zaključno poročilo, Slovenija. Ljubljana: CPI. - Marentič, U. (2015). Razvoj kompetenc v poklicnih kvalifikacijah. V Vidmar, Lampe, Sattler (ur.), Zbornik programov, projektov, izkušenj in idej. (str. 10). Ljubljana: Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije. - Medved M., Matijašić D., Pisek R. (2010). Private property conditions of Slovenian forests in 2010 (preliminary results) V: Medved, M. (ur.). Small scale forestry in a chanfing world: opportunities and challenges and the role of extension and technology transfer: proceedings of the conference. (457-472). Ljubljana: Slovenian Forestry Institute. Dostopno prek: https://www.iufro.org/download/ file/5842/4585/30800-et-at-bled10_pdf/. - Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. (2018). CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju. [Podatkovni portal CEUVIZ]. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. (2016). Poročilo o izvajanju Nacionalnega gozdnega programa do 2014. Dostopno prek: http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/ podrocja/Gozdarstvo/16_05_19_PNGP.pdf. - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. (2016). Operativni program za izvajanje Nacionalnega gozdnega programa 2017–2021. Dostopno na: http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp. gov.si/pageuploads/podrocja/Gozdarstvo/17_08_21_OPNGP_koncna.pdf. - Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. (2012). Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020 »Les je lep«. Ljubljana. Dostopno prek: http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/podrocja/ Gozdarstvo/Akcijski_nacrt_Les_je_lep.pdf. - Nacionalno informacijsko središče. Dostopno prek: http://www.nrpslo.org/. - Resolucija o nacionalnem gozdnem programu RENGP. Uradni list RS, št. 111/07. - Resolucija o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011–2020 ReNPVŠ11-20. Uradni list RS, št. 41/11 - Shema izobraževanja. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Dostopno prek: http://www.mizs. gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/ENIC-NARIC_center/slike/Shema_izobrazevanja_2016_17.pdf - Slovensko ogrodje kvalifikacij. Dostopno prek: https://www.nok.si/. - Slovenski državni gozdovi d.o.o. (SiDG). Dostopno prek: http://www.sidg.si. - Slovenski državni gozdovi d.o.o. (SiDG). (2017). Strateški načrt poslovanja družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., za obdobje 2017–2026, s temelji poslovne politike za obdobje 2017–2021, sprejet na 146. redni seji Vlade RS, dne 31. 8. 2017. - Statistični urad Republike Slovenije [SURS]. (2018). [Podatkovni portal SI-STAT]. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Dostopno prek http://pxweb.stat.si/ - Stopar, M. (2017). Utemeljitev poklicnih standardov in katalogov standardov strokovnih znanj in spretnosti na področju gozdarstva. Ljubljana: CPI. 88 - Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju. ZPSI-1. Uradni list RS št. 79/06. - Zakon o Slovenskem ogrodju kvalifikacij. ZSOK. Uradni list RS št. 104/15. - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju. ZPSI-1A. Uradni list RS št. 68/17. - Zakon o višjem strokovnem izobraževanju. ZVSI. Uradni list RS št. 86/04 in 100/13. - Zakon o visokem šolstvu. ZViS-L. Uradni list RS št. 65/17. - Zavod za gozdove Slovenije. (2018). Poročila o gozdovih. Dostopno prek: http://www.zgs.si/zavod/ publikacije/letna_porocila/index.html. - Zavod za gozdove Slovenije – Kartno gradivo. Dostopno na: http://www.zgs.si/gozdovi_slovenije/o_ gozdovih_slovenije/karte/index.html. Pomen krajšav in kratic BF Biotehniška fakulteta CPI Center RS za poklicno izobraževanje ECTS (European Credit Transfer and Acxcumulation System) – Evropski sistem prenosa in zbiranja kreditnih točk EEC (European Economic Comunity) – Evropska gospodarska skupnost EOK Evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje EQAVET (European Quality Assurance in Vocational Education and Training) – Evropski referenčni okvir za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja EOVK Evropsko ogrodje visokošolskih kvalifikacij GIS Gozdarski inštitut Slovenije GLS gozdni lesni sortimenti GTK gozdarsko-transportne kompozicije GPS (Global Positioning System) – sistem globalnega določanja položaja GZS Gospodarska zbornica Slovenije IP izobraževalni program JGS javna gozdarska služba KAPOS Kazalniki poslovanja GZS KIS Kmetijski inštitut Slovenije KT kreditna točka LPN lovišča s posebnim namenom LUO lovsko upravljavska območja MIZŠ Ministrstvo RS za šolstvo, znanost in šport NAKVIS Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu NGP Nacionalni gozdni program NKT SOK EOK Nacionalna koordinacijska točka SOK-EOK NPK Nacionalna poklicna kvalifikacija OVE obnovljivi viri energije PDM polnovredne delovne moči PRP Program razvoja podeželja RIC Republiški izpitni center ROE donosnost kapitala SKD standardna klasifikacija dejavnosti SiDG Slovenski državni gozdovi d.o.o. SOK Slovensko ogrodje kvalifikacij SKEP Analitska skupina GZS SRDAP Statistični register delovno aktivnega prebivalstva SURS Statistični urad Republike Slovenije ZLPI Združenje lesne in pohištvene industrije Kazalo slik Slika 1, Str. 10: Slovensko ogrodje kvalifikacij (SOK) Slika 2, Str. 16: Sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji Slika 3, Str. 21: Poenostavljen prikaz poteka vrednostne verige od gozda do končnega izdelka ter lesne biomase; posamezne faze znotraj verige se medsebojno prepletajo in vplivajo druga na drugo. Slika 4, Str. 21: Vrednostna veriga lesa - dodajanje vrednosti 1m3 lesa (v evrih) Slika 5, Str. 22: Primer uspešne verige dodajanja vrednosti Slika 6, Str. 24: Krajinski tipi Slovenije Slika 7, Str. 25: Državni gozdovi v Sloveniji Slika 8, Str. 27: Lesna zaloga v m3/ha 89 Slika 9, Str. 31: Karta lovišč po lovsko upravljavskih območjih v Republiki Sloveniji Slika 10, Str. 53: Regijska razpršenost izvajalcev različnih izobraževalnih in študijskih programov s področja gozdarstva, 2012—2017 Slika 11, Str. 79: Regijska razpršenost izvajalcev različnih izobraževalnih in študijskih programov s področja lesarstva, 2012—2017 Kazalo tabel Tabela 1, Str. 11: Kvalifikacije v SOK ter ravni SOK v EOK Tabela 2, Str. 22: Gibanje števila zaposlenih v gozdno-lesni verigi Tabela 3, Str. 22: Število podjetij in prihodki od prodaje podjetij v gozdno-lesni verigi Tabela 4, Str. 33: Zaposleni v gozdarstvu v obdobju 2006—2016 (merjeno v polnovrednih delovnih močeh – PDM) Tabela 5, Str. 33: Struktura zaposlenih v gozdarstvu v obdobju 2012—2017 po starosti (dejavnost A.02) Tabela 6, Str. 33: Struktura zaposlenih v gozdarstvu v obdobju 2012—2017 po izobrazbi (dejavnost A.02) Tabela 7, Str. 34: Število zaposlenih v obdobju 2012—2017 glede na velikost podjetja (dejavnost A.02) Tabela 8, Str. 34: Število podjetji v obdobju 2012—2017 glede na velikost podjetja (dejavnost A.02) Tabela 9, Str. 34: Število zaposlenih v obdobju 2012—2017 glede na poklicno skupino (dejavnost A.02) Tabela 10, Str. 35: Osnovni kazalci poslovanja gozdarskih družb v obdobju 2014—2017 Tabela 11, Str. 35: Osnovni kazalci poslovanja malih samostojnih podjetnikov v obdobju 2014—2017 Tabela 12, Str. 36: Kvalifikacijska struktura za področje gozdarstva Tabela 13, Str. 37: Gozdar/gozdarka Tabela 14, Str. 38: Gozdarski gojitelj/gozdarska gojiteljica Tabela 15, Str. 38: Gozdarski sekač/gozdarska sekačica Tabela 16, Str. 39: Gozdarski traktorist/gozdarska traktoristka Tabela 17, Str. 40: Gozdarski žičničar/gozdarska žičničarka Tabela 18, Str. 40: Upravljalec/upravljalka strojev za strojno sečnjo in izvoz lesa z zgibnim polprikoličarjem Tabela 19, Str. 41: Gozdarski tehnik/gozdarska tehnica Tabela 20, Str. 42: Revirni lovec/revirna lovka Tabela 21, Str. 42: Odkupovalec odpremnik/odkupovalka odpremnica lesa Tabela 22, Str. 43: Inženir gozdarstva in lovstva/inženirka gozdarstva in lovstva Tabela 23, Str. 44: Diplomirani inženir gozdarstva (vs)/diplomirana inženirka gozdarstva (vs) Tabela 24, Str. 45: Diplomirani inženir gozdarstva (un)/diplomirana inženirka gozdarstva (un) Tabela 25, Str. 46: Magister inženir gozdarstva/magistrica inženirka gozdarstva Tabela 26, Str. 47: Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja bioznanosti Tabela 27, Str. 48: Število vseh vpisanih (dijaki in odrasli) na Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo Postojna po izobraževalnih programih, 2012—2017 Tabela 28, Str. 48: Število vseh vpisanih (dijaki in odrasli) na Srednjo lesarsko šolo Maribor po izobraževalnih programih, 2012—2017 Tabela 29, Str. 52: Število vseh vpisanih dijakov, odraslih in študentov v srednješolske ter visokošolske in višje strokovne izobraževalne programe na področju gozdarstva, 2012—2017 Tabela 30, Str. 53: Število podeljenih certifikatov na področju gozdarstva po letih in NPK Tabela 31, Str. 56: Struktura zaposlenih v lesarstvu po starosti in po letih (dejavnosti C16 Obdelava in predelava lesa in C31 Proizvodnja pohištva) Tabela 32, Str. 57: Struktura zaposlenih v lesarstvu po izobrazbi in po letih (dejavnosti C16 Obdelava in predelava lesa in C31 Proizvodnja pohištva) Tabela 33, Str. 57: Struktura zaposlenih v lesarstvu po spolu in po letih (dejavnosti C16 Obdelava in predelava lesa in C31 Proizvodnja pohištva) Tabela 34, Str. 61: Čisti dobiček/izguba v dejavnostih lesnopredelovalne panoge v letu 2016 in 2017 (v 1000 €) Tabela 35, Str. 63: Skupni prikaz ključnih podatkov o poslovanju družb in samostojnih podjetnikov delujočih v dejavnostih C16 Obdelava in predelava lesa in C31 Proizvodnja pohištva Tabela 36, Str. 63: Kvalifikacijska struktura za področje lesarstva Tabela 37, Str. 64: Upravljalec/upravljalka lesnoobdelovalnih strojev Tabela 38, Str. 65: Obdelovalec lesa/obdelovalka lesa Tabela 39, Str. 65: Mizar/mizarka Tabela 40, Str. 66: Tapetnik/tapetnica Tabela 41, Str. 67: Lesarski tehnik/lesarska tehtnica Tabela 42, Str. 67: Lesarski tehnik/lesarska tehtnica (program 3+2) Tabela 43, Str. 68: Mizarski mojster/mojstrica Tabela 44, Str. 69: Inženir lesarstva/inženirka lesarstva Tabela 45, Str. 70: Diplomirani inženir lesarstva (un)/diplomirana inženirka lesarstva (un) Tabela 46, Str. 71: Magister inženir lesarstva/magistrica inženirka lesarstva Tabela 47, Str. 72: Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja bioznanosti Tabela 48, Str. 76: Število vseh vpisanih študentov (redni in izredni) v visokošolski strokovni študijski 90 program Lesarstvo - Lesarsko inženirstvo, 2015—2017 Tabela 49, Str. 78: Število vseh vpisanih v srednješolske ter visokošolske in višje strokovne izobraževalne programe na področju lesarstva, 2012—2017 Kazalo grafov Graf 1, Str. 24: Posestna struktura zasebnih gozdov v Sloveniji Graf 2, Str. 25: Delež površine gozda po velikostnih kategorijah posesti Graf 3, Str. 26: Gibanje lesne zaloge iglavcev in listavcev v gozdovih v obdobju 1981-2017 Graf 4, Str. 26: Gibanje letnega prirastka, možnega poseka in dejanskega poseka lesa v gozdovih v obdobju 1981—2017 Graf 5, Str. 28: Gozdni lesni sortimenti, pridobljeni v Sloveniji v letu 2017 (v tisoč m3) Graf 6, Str. 28: Delež pridobljenih gozdnih lesnih sortimentov v obdobju 2010—2017 (v odstotkih) Graf 7, Str. 29: Proizvodnja, izvoz in uvoz gozdnih lesnih sortimentov v obdobju 2010—2017 (v milijonih m3) Graf 8, Str. 29: Proizvodnja in izvoz hlodov za žago in furnir iglavcev v obdobju 2013—2017 (v tisoč m3) Graf 9, Str. 32: Vrednost proizvodnje gozdarske dejavnosti v obdobju 2006—2016 (v mio evrov) Graf 10, Str. 49: Število vseh vpisanih (dijaki in odrasli) v izobraževalni program Gozdar, 2012—2017 Graf 11, Str. 49: Število vseh vpisanih (dijaki in odrasli) v izobraževalni program Gozdarski tehnik, 2012—2017 Graf 12, Str. 50: Število vseh vpisanih študentov (redni in izredni) v višješolski izobraževalni program Gozdarstvo in lovstvo, 2012—2017 Graf 13, Str. 50: Število vseh vpisanih študentov (redni in izredni) v visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Gozdarstvo, 2012—2017 Graf 14, Str. 51: Število vseh vpisanih študentov (redni in izredni) v univerzitetni študijski program prve stopnje Gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri, 2012—2017 (vključno z dodatnim letom) Graf 15, Str. 51: Število vseh vpisanih študentov v magistrski študijski program Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov, 2012—2017 Graf 16, Str. 52: Število vseh vpisanih študentov v doktorski študijski program Bioznanosti, Upravljanje gozdnih ekosistemov, 2012—2017 Graf 17, Str. 52: Število vseh vpisanih dijakov, odraslih in študentov v srednješolske ter visokošolske in višje strokovne izobraževalne programe na področju gozdarstva, 2012—2017 Graf 18, Str. 54: Število podeljenih certifikatov na področju gozdarstva po NPK v obdobju od leta 2008 do leta 2017 Graf 19, Str. 54: Število vseh podeljenih certifikatov na področju gozdarstva po letih od 2008 do leta 2017 Graf 20, Str. 56: Struktura izvoza in uvoza po ekonomskih skupinah držav v letu 2017 za dejavnosti C16 Obdelava in predelava lesa in C31 Proizvodnja pohištva Graf 21, Str. 57: Struktura zaposlenih v lesarstvu po starosti (dejavnosti C16 Obdelava in predelava lesa in C31 Proizvodnja pohištva) Graf 22, Str. 57: Struktura zaposlenih v lesarstvu po izobrazbi (dejavnosti C16 Obdelava in predelava lesa in C31 Proizvodnja pohištva) Graf 23, Str. 58: Struktura zaposlenih v lesarstvu po spolu (dejavnosti C16 Obdelava in predelava lesa in C31 Proizvodnja pohištva) Graf 24, Str. 60: Gibanje števila podjetij v dejavnosti C16 Obdelava in predelava lesa ter C31 Proizvodnja pohištva glede na velikost v letu 2012 in 2017 Graf 25, Str. 61: Gibanje neto čistega dobička/izgube v lesnopredelovalni panogi Graf 26, Str. 62: Gibanje dodane vrednosti na zaposlenega v dejavnostih C16 Obdelava in predelava lesa in C31 Proizvodnja pohištva po letih Graf 27, Str. 62: Gibanje zaposlenosti v družbah lesnopredelovalne panoge (pravne in fizične osebe) po letih Graf 28, Str. 73: Število vseh vpisanih (dijaki in odrasli) v izobraževalni program Obdelovalec lesa, 2012—2017 Graf 29, Str. 73: Število vseh vpisanih (dijaki in odrasli) v izobraževalni program Mizar, 2012—2017 Graf 30, Str. 74: Število vseh vpisanih (dijaki in odrasli) v izobraževalni program Tapetnik, 2012—2017 Graf 31, Str. 74: Število vseh vpisanih (dijaki in odrasli) v izobraževalni program Lesarski tehnik, 2012—2017 Graf 32, Str. 75: Število vseh vpisanih študentov (redni in izredni) v višješolski izobraževalni program Lesarstvo, 2012—2017 Graf 33, Str. 76: Število vseh vpisanih študentov v visokošolski strokovni študijski program Lesarstvo - Tehnologije lesa in vlaknatih kompozitov, 2012-2017 Graf 34, Str. 76: Število vseh vpisanih študentov v univerzitetni študijski program prve stopnje Lesarstvo, 2012—2017 Graf 35, Str. 77: Število vseh vpisanih študentov v magistrski študijski program Lesarstvo, 2012—2017 Graf 36, Str. 77: Število vseh vpisanih študentov v doktorski študijski program Bioznanosti, Les in biokompoziti, 2012—2017 Graf 37, Str. 78: Število vseh vpisanih dijakov, odraslih in študentov v srednješolske ter visokošolske in višje strokovne izobraževalne programe na področju lesarstva, 2012—2017 91