Marija Klofutarjeva: Med wzaosta!imia v otrokovem stoletju (Nadaljevanje) Telesna vzgoja ter njena etična in estetska vrednost. Po grškem pravilu, da je samo v zdravem telesu zdrav duh, ima tclesni razvoj velik vpliv na ctične strune. Zato ni cilj telesnc vzgoje samo negovanje zdravja in krepljenje teksa, temveč je gimnastika važen regulator človeških nagonov. Razne dekliške simbolične in rajalnc vaje ter kola so neizčrpljivi studenci, ki vedno nanovo osvežujejo in porajajo kult lepote, ki krepi dušo in civilizira vsebino ¦čuvstrvenega življenja. Ta dar mora vsaka vzgojna instttucija poklanjati zlasti onim gojencem, ki so primorani vcs dan sedeti1 pri delu, kot so n. pr. krojaštvo ter razna ženska ročna dela. Seveda se moram tu dotakniti vprašanja, ki leži zelo blizu mladeniške erotike, a to so seksualno barvane duševne depresije ter zanimanja za seksualne odnose in probleme. Če podam še analizo d.lovne vrednosti, v vzgojevalnici najpopolnejšega vzgojnega sredstva in karakternega oblikovalca, moram poudariti slcdcča stališča: 1. Fiziološko delo ustreza nagonu gibanja, absorbira duhovno aktivnost in Tegulira disciplino. 2. Etično krepi valjo in ljubezen do dela in s svojo produktivnostjo podpira socialno stavbo. 3. Pedagoško. Dober delavec je dober opazovalec, z jasnimi in točnimi vpogledi ter Tiasprotnik verbalizma. 4. Praktiieno gojenec trenira svojc sposobnosti ter >se pripravlja na poklic. 5. Didaktično delo jc najbližje učilo in most od konkrctnih predmctov do razumevanja abstraktnih pojmov. 6. Psihološko delo ustvarja zvezo med telesnim in duševnim udejstvovanjem, ostri opažanja in vzbuja pozornost, najbližjo pot do sposobnosti koncentriranja. Dinamika mladosti neprcstano vrti kolo, katerega ccnter je mladostnik, v krogu pa vzgojitelji, voditclji in prcdnjaki utirajoč naporno pot do človeka po božji podobi. Večina vzgojnih domov se nahaja na periferiji mesta, kot oaze na vasi, na letovanju. Na vasi žive gojenci v ožji zvezi z zemljo in s prirodo ter se s svojim delom na polju in na vrtu ter s svabodnirri' gibanjem pod najveličastnejšim ncbosnim krovom približujejo praformi človeškega udejstvovanja, kmečkemu delu in kmetu, ki je še danes moralno najpopolnejši. Vzgojevalnica v Slav. Požcgi sc lahko pohvali z vsemi temi vrlinami, s prckrasno lego na 2km oddaljenem hribčku, z lcpim vrtom in parkom, udobnim igriščem in sprchajališčcm, z obsežnim poljcm in senčnim sadovnjakom, z izvrstno studenčnico in pršnimi kopelmi, manjka ji pa primerna dvorana za gimnastiko v zimskem času in za .gledališke prireditvc, najprimernejšega kraja za stopnjevanjc domovinske vzgojc. Da je ta cvangelij nacionalne vzgojc na jugoslovanskih tleh dancs aktualnejši kot kadar koli, nas vedno iznova opozarjajo sosednje države. Zato je važno, da znamo mladino navdušiti, kako naj poganja koreninc v svojem rojstnem kraju, učiti jo, da zopet vzljubi svoj domači kraj. Razne venske in narodne šcgc nudijo mnogo prilikc, da zaposlimo mladini duha. Kakor si ne more nihče poljubno izbirati staršcv, tako si ne more rojstnega kraja. Naj nas vodi kamor koli življenjska pot, skromni dom, pod katcrega varstvom smo se razvijali že v materinem telesu, naj biesti vedno kot svetinja, podedovana po pradedih. Isto veija i za širšo domovino. Naj mi dovoli avtor knjige »Naša vas«, g. prof. dr. J. Jeraj, da prenesem sem prekrasne njcgove besedc na str. 195, ki sem jih neštctokrat čitala, prevajala in tolmačila svojim gojenkam. »S svojim narodom si povezan tako kakor otrok s svojo govorico. Njegova govorica je tudi tvoja govorica, njegova. izobrazba tvoja i_obrazba. Tvojega naroda trpljcnjc jc tvoje trpljenjc, tvojega naroiia Tadost je tvoja radost. Kakor se otrok nc smc ločiti od materc in očcta, ako hoče ostati zdrav na duši in telesu, tako se tudi ti ne smeš nchvaležno ločiti od narodne skupnosti. Otroku najbolj koristi materino mleko, tcbi pa izobrazba in življenjski način, kakor klijc v tvojem narodu. Zato jc naša svcta dolžnost, da spoštujemo to, kar so ispoštovali očetje in pradedje, t. j. vero, domačo govorico, dom, šcge in navade, noše, kola, pesmi, pravljke, narodno umetnost. Vse to nam mora biti sveto, ker je dediščina po umrlih prednikih, ker nam kaže, kako so naši predniki živeli, čustvovali, česa so se veselili, česa bali in česa žalostili.« Kdor prav ljubi primitivno Makedonijo, pusto Črno goro in nad vse siromašne Haloze, ta bo ljubil tudi Slovcncc, Hrvate in Srbe, spoštoval njihovo vero, šegc, običaje, pesmi, plcse, pravljicc in umetnost.