Izhaja vsak ponedeljek zjutraj Uredništvo: Kopitarjeva ul. št. 6/III Telefon št. 20S0, Interurban 2050 Rokopisi se ne vračajo Posamexna št. 1 D in, mesečno, če se sprejema list v upravi, naročnina 4 "Din, na dom In po pošti dostavljen list 5 Din. Celoletna naročnina SODln, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Inseratl po dogovoru Uprava: Miklošičeva c. 5 (paviljon) Poštni ček. račun, LJubljana 25.179 Telejon štev. 3030 Prizadevanja za mir na Datjnjem Vzhodu London, 21. jul. (Tel. »SI. 1.«) »Times« poročajo iz Washingtona, da verujejo v Ameriki v popoln uspeh ameriškega posredovanja v rusko-kitajskem sporu. Tudi iz Pariza poročajo, da so francoski vladni krogi prepričani, da se bo dal krvav spopad na Daljnem vzhodu preprečiti, ker se glase najnovejša poročila iz Moskve ugodno za ohranitev miru. V Moskvi zatrjujejo, da ima zbiranje ruskih čet na Kitajski meji samo značaj diplomatskega pritiska na kitajsko vlado. Ameriški poslanik v Pekingu John Murray se jc z dopusta vrnil na svoje mesto. Prizadevanja za ohranitev miru bo podpisalo tudi Društvo narodov in uspeh posredovanja bi ugled Društva narodov silno dvignil. Pariz, 21. jul. (Tel. »SI. 1.«) Iz Moskve poročajo, da je izjavil predsednik vseruske eksekutive Kalinin, da je Rusija pripravljena, da odbije vsak kitajski napad. Ruska vlada sc je obrnila na delavstvo vsega sveta s pozivom, da jo podpira. V celi Rusiji sc pa še neprestano vrše zborovanja, kjer sprejemajo resolucije, naj se Rusija drži trdno in samozavestno. Povsod zbirajo denarne prispevke za gradnjo letal, tankov in vojnih ladij. Pariz, 21. jul. (Tel. »SI. 1.«) Po poročilih iz Kitajske jc mobilizirala kitajska vlada gar- nizijo v Kirinu in je čete poslala na železnico Harbin—Vladivostok. Nad to železnico in nad njeno okolico neprestano krožijo ruska letala. Kitajske oblasti so zopet odpustile iz službe 160 ruskih železniških uradnikov, ki so bili nameščeni na -"zhcdno-kitajski železnici. Vendar pa živi še v območju te železnice okoli 100.000 ruskih državljanov, ki stoje sedaj pod zaščito nemškega poslanika Borcha. Pariz, 21. jul. (Tel. »SI. 1.«) Na Kitajskem so začeli delavci štrajkati. Pri štrajk, katerega sc je udeležilo nad 2000 delavcev, jc policija s silo zatrla. Vlada jc radi štrajkov prepovedala strokovnim organizacijam zbirati denar. Raymond Poincare pred demisijo? Pariš, 21. jul. (Tel. »SI. 1.«) Sinoči sc je pozno v noč nadaljevala seja francoske zbornice. Govoril je najprej zun. minister Briand. Ostro je nastopil proti onim poslancem, ki so proti ratifikaciji dogovora o dolgovih. Ako bi Francija zahtevala nova pogajanja, bi zgubila v vseh državah svoj kredit. Ako bi slučajno nastala nova vojna, h komu naj se potem Francija obrne za finančno pomoč? Zbornica naj vpošteva njegove izjave in naj ratificira dogovor o dolgovih. Ratifikacija sc bo gotovo dobro poplačala. Po Briandovem govoru sc jc odredil od- mor. Po odmoru je predsednik zbornice dal na glasovanje vložene predloge glede ratifikacije. Pri tem je prišlo do ostre diskusije glede resolucijskega predloga poslanca Dc-ligna, ki je predlagal, naj se zbornica izjavi, da bo plačala svoje dolgove le na podlagi dajatev, ki jih dobi od Nemčije. Predsednik zbornice je nato sporočil parlamentu željo finančne komisije, naj sc Dclignijev predlog sprejme. Nato jc Briand takoj izjavil, da je vlada odločno proti temu predlogu in da bo iz njega izvajala posledice. Ob splošni pozornosti je nato prešla zbornica k glasovanju. Delignijev predlog oziroma predlog finančne komisije je bil odbit s 301 proti 275 glasovom. Potemtakem je dobila vlada pri prvem glasovanju večino 26 glasov. Pariz, 21. jul. (Tel. »SI. 1.«-) Kakor poroča »Pariš Midi«, se je napetost med Poincarcjcin in nekaterimi člani vlade tako poostrila, da se je Poincarc žc obrnil ua predsednika republike Doumerguea s pripombo, da bo podal ostavko. Na hodnikih zbornic pa krožijo vesti, da je Poincarejeva bolezen političnega značaja. Te vesti zelo otežujejo vladino ak--ijo za ratifikacijo sporazuma z Ameriko. Naša vlada zahteva popravek Toungovega načrta Belgrad, 21. jul. (Tel. »SI. 1.«) Ob razgovoru med posameznimi državami o sestanku ministrskih predsednikov v kakem belgijskem ali nizozemskem obmejnem mestu, na katerem naj bi sc razgovarjalo o končnovel javni rešitvi reparacijskega vprašanja, se naša država pripravlja, da tudi ona sodeluje na sestanku. Glede vojnih dolgov je naša vlada za- vzela svoje stališče in zahteva popravek v Youngovem načrtu. Da bi v tem oziru naši opohvomočeni predstavniki v Parizu, Londonu in v reparacijski komisiji imeli točne in-strukcije, so bili vsi trije pozvani v Belgrad. Poslanik v Parizu Spalajkovič pride jutri zjutraj, londonski poslanik Gjurič in delegat pri reparacijski komisiji Boškovič pa prideta v torek z oricntekspresom v Belgrad. Aretacija banatskega roparja Belgrad, 21. jul. (Tel. »SI. 1.«) Včeraj je nenadoma padel v roke subotiški policiji znani in zloglasni banatski razbojnik Peter Mi-haljec, ki je nedavno vlomil v mestu Nakovu v Banatu v trgovino bogatega trgovca Petra Heiinricha. Rop je izvršil v noči 29. junija z dvema ciganoma k Velike Kikimde. Ko so te dni orožniki v Nakovu lovili zločince, jim je padel v roke tudi Peter Mihaljec, ki je bil aretiran med cigani, o katerem pa se ni vedelo, da je glavni vodja roparske tolpe. Šele, ko so vse ujete cigane skupaj peljali na sodišče v Subotico, je policijski uradnik Can-kovič na podlagi nekega opisa spoznal med cigani roparja Petra Mihaljeca. Nagrade za policijske uradnike Belgrad, 21. jul. (Tel. »SI. 1.«) Notranje ministrstvo je odredilo, da dobijo policijski uradniku v Štipu za njihove posebne zasluge pri razkrinkanjiu atentatorjev dne 14. t. m. v Štipu posebne nagrade. Tako dobi nagrado 15.000 Din Šukri Tajkrvič, policijski agent v Štipu, ker jc prvi opazil sumljivo kretanje obeh atentatorjev, poslanih iz Sofije, na trgu v Štipu in je prvi zahteval od njiju legitimacijo. Namesto odgovora je atentator streljal in na ta način sta bila odkrita. Nagrado 10 tisoč Din dobi Zivojin Petrovič, istotako policijski agent iz Štipa, ki je pritekel svojemu tovarišu na pomoč, ko je slišal streljanje. Nagrade po 5000 Din pa dobijo: Mehmed Alija, Mehmed Trajkovič in Marko Petrovič, ki so prvi opazili drugega atentatorja na bolgarski meji in takoj obvestili vaško policijo in orož-'niško postajo ter sodelovali v borbi z atentatorji. Italijanska spionaža v Dalmaciji Dubrovnik, 21. jul. (Tel. »SI. 1.«) Obalna Straža na Korčuli je ponovno prišla na sled italijanskemu vohunstvu. Na neki jadrnici jc bil predložen napačen seznam potnikov ter se je nahajal na brodu nek potnik s ponarejenim potnim listom našega konzula v Bariju. Trdi se, da jc bil ta potni list ponarejen v Franciji. Vohun, ki so ga aretirali, sc jc na vse načine izgovarjal, ni pa hotel navesti, zakaj je potoval z napačnim potnim listom in zakaj se ni prijavil našim oblastem. Radi izsiljevanja aretirana časnikarja Rim, 21. jul, (Tel. »SI. I«) Turinska kriminalna policija je zaprla dva fašistična časnikarja. Aretacija je tem bolj zanimiva, ker se je vršila na namig iz Rima in ker sta obe aretirani osebi v Italiji zelo dobro znane. Gre za bivšega urednika »Popolo d' Italia« Bellija ter za časnika Carana, ki je svoječasno vodil podružnico agencije Štefani v Turinu. Bclli je bil v zadnjem času izdajatelj tednika, katerega se je poslužil, da je izsilil od tovarne za svilo >Snia« visoke vsote. Zastopnikom to- varne je izjavil, da bo prenehal s kampanjo proti tvrdki, ako mu takoj ne plača pol milijona lir. Posredovalna oseba v tem škandalu je bil Carano. V razgovoru, katerega sc jc udeležil tudi Belli, so se zedinili, da dobilo začasno oba časnikarja 185.000 lir, pri čemer pa sta se morala obvezati, da prenehata s kampanjo. Detektivi so ju aretirali v trenutku, ko sta zapustila z denarjem v žepu prostore tvornice »Snia«, London, 21. jul. (Tel. »SI. l.<) Snoči seje govorilo, da jc angleški poslanik v Parizu Tyrell izjavil francoskemu zunanjemu ministru Briandu, da je Švica za meddržavne konference angleškim ministrom predaleč. Tyrell je predlagal poljubno belgijsko mesto, medtem ko je Briand izjavil, da daje prednost holandskemu mestu. Morda pride za kraj konference v poštev Haag. Bolgari na dela Sofija, 21. jul. (Tel. SI. 1.«) Bolgarski listi javljajo, da delata bolgarski zunanji minister Burov v Parizu, bolgarski poslanik Iladži Ni-šev pa v Londonu na to, da zmaga bolgarska teza v vprašanju sporazuma med Jugoslavijo in Bolgarijo. Po pisanju sofijskih listov uspeh Burova in Niševa ni zagotovljen. Nemški kancler operiran Berlin, 21. jul. (Tel. »SI. 1.«) Državni kancler Hermann Miiller se je podvrgel v Hcidel-bergu težki operaoiji na mehurju. Operacija se je posrečila. Stanje bolnika je sicer po-voljno, vendar ni brez nevarnosti. Berlin, 21. jul. (Tel. »SI. 1.«) Vesti o operaciji državnega kanclerja Hermanna Miillcr-ja so razburile nemško javnost. Državni kancler trpi že mnogo mesecev na ledvicah. V februarju tega leta se je bolezen poslabšala in od tedaj je Muller stalno pod zdravniškim nadzorstvom. Junija meseca je moral državni kancler radi nenadnega napada bolezni zapustiti dvorano parlamenta. Zdravniki so mu prepovedali vsako delo. Ves mesec ni zapustil sobe, samo enkrat sc je udeležil zbornične seje, in sicer ob proslavitvi 801etnice nemškega poslanca Kahla. Muller ni bil cel mesec junij v stanu, udeležiti se vladnih sej. Seje so se vršile pod predsedstvom zunanjega ministra Stresemanna. Koncem junija so zdravniki dovolili državnemu kanclerju potovanje v Mergentheim. Zadnje dni je Mullerja tresla močna mrzlica. Franc, kapital na Madjarskem Budimpešta, 21. jul. (Tel. »SI. 1.«) Francoski kapital dosedaj na Madjarskem ni imel mnogo vpliva. Le pri tekstilni tovarni v bližini Budimpešte je bilo vloženega precej francoskega denarja. Tovarna »Oksigcn« je pa v zadnjem času sklenila, razširiti svoj obrat s pritegnitvijo francoske finančne skupine. V ta namen vršijo pogajanja s francosko tvrdko >Socictc annonimc d'Krc likvide«. Nesreča v triglavskem pogorju V triglavskem pogorju sc je ponesrečil včeraj Vinko Habe iz Ljubljane. Na kraj nesreče sc jc podala rešilna ekspcdicija z Jesenic. Pri reševanju sc jc pa ponesrečil član ckspcdicijc Viktor Vriš iz Kranja. V blejskem jezeru utonit Bled, 21. jul. (Tel. »SI. 1.«) Danes popoldne sc je utopil v jezerskem kopališču pod kolodvorom neki moški, star približno 25 let. Kopal sc jc sam, a ni znal plavati. V njegovi obleki niso ničesar drugega našli, kakor štampiljko na ime Alojz Lotrič, uprava Vint-gar«. Utopljenec sc je že včeraj kopal v kopališču Pctran, kjer ga jc moral plavalni mojster parkrat opominjati, da sc odstrani iz kopališča, ker jc hotel na vsak način sedeti na splavu, kar jc pa ncplavačein strogo zabra-njeno. Za kmetijske razstave Belgrad, 21. jul. (Tel. SI. I.«) Kmetijsko ministrstvo je letos preneslo na oblastne samouprave vse posle glede prireditev gospodarskih kmetijskih razstav ter dalo vsem oblastnim samoupravam nalog, da obrnejo čim več pažnje organizaciji velikega števila kmetijskih razstav. Kmetijsko ministrstvo bo dajalo samoupravam podpore, razstavljalcem pa nagrade. Kisle kumare Zagreb, 21. jul. (Tel. SI. 1.«) »Novosti« poročajo: »V zvezi z osebnimi sprem-mbami pri upravi naših socialno-političnih ustanov bo razpuščena i uprava ljubljanskega OUZi) ter bo postavljen za komisarja Albin Pr:pc-luh. Tudi uprava Delavske zbornice b« razrešena dolžnosti ter bo za komisarja imenovan novinar Josip Pctrič. V Ljubljani sc sprejema ta vest z odobravanjem.« — Tako — »Novosti«! Samomor slikarjeve vdove Belgrad, 21. jul. (Tel. SI. 1.«) Mrtvo so našli nocoj v njenem stanovanju Marijo Vu-četič, soprogo pred kratkim umrlega znanega slikarja Paška Vučctiča. Vučctičeva žena jc izvršila samoumor, ker ni mogla preboleli smrti svojega moža, kakor jc sporočila v pismu na neko svojo prijateljico. Železniška nesreča pri Parizu Pariz, 21. jul. Na kolodvoru v Saint-Ger-mainu, priljubljeni izletni točki Parižanov, sc je pripetila težka nesreča. Prazen električni vlak sc jc začel nenadoma pomikati in ic za-vozil v vlak, ki je prihajal iz Pariza. Kljub temu, da jc strojevodja pariškega v'aka hitro zavrl, je bilo trčenje izredno hudo. Poleg vla-kovodje in nekega železniškega uradnika jc bilo ranjenih še 25 potnikov, k sreči samo eden smrtnonevarno. Aretacije komunistov Veliki Bečkcrek, 21. jul. (Tel. »SI. !.«) Povodom preiskave proti večjemu številu komunistov jc policija aretirala 15 novih oseb, tako da jc sedaj v zaporih vseh skupaj 70 ljudi. Belgrad, 21. jul. (Tel. »SI. 1.«) Prometni minister dr. Korošec jc dovolil 50 odst. popust na vseh progah državnih žclezn'c za < fcisk ^Ljubljane v jeseni«. Belgrad, 21. jul. (Tel. »SI. l.<) Zuccon Grga, upravni pisarniški uradnik pri okrajnem glavarstvu v Gornjem gradu jc pomaknjen v 3. skupino III. kategorije. Zagreb, 21. jul. (Tel. »Slov.«) Danes sc jc tu vršil kongres ziomistične židovske mladine, ki se ga je udeležilo okoli 300 omladincev. Zagreb, 21. jul. (Tel. »SI. 1.«) Danes se jc vršil v prostorih delavske zbornicc v Zagrebu sestanek zagrebške sekcije zveze jugoslovanskih železničarjev. Na njem sc je govorilo o anketi, ki se je vršila v Belgradu. Osijek, 21. jul. (Tel. »SI. 1.«) Danes se je tu vršila ustanovna skupščina novega sveta osiješke trgovske zbornicc. Prisostvovalo ji je 40 članov, galerije pa so bile polne občinstva. Osijcški veliki župan jc imel nagovor, kralju pa je bil poslan brzojavni pozdrav. mirnim Proč s šablono! Naše javno življenje se vrši vedno bolj v znaku šablone. Če vendar enkrat zgane naša javnost kako važno vprašanje, potem vemo že naprej, kako lx> to vprašanje proučeno in rešeno. Čisto po tradicionalni šabloni se skliče anketa, da vemo že naprej, kdo vse bo govoril in kaj vse bo povedal. In ko je anketa končana, je tudi konec vsega zanimanja za vprašanje, ker je pač tako običaj pri nas. Ravno tako je z vsemi prireditvami, veselicami, svečanimi ali žalostnimi, še preden je bila prireditev sklenjena, že je šablona določila njen program. Naprej pa tudi že vemo, kdo vse bo nastopil pri prireditvi in tudi to vemo, s čim bo nastopil. Vse je že naprej določeno, povsodi vlada šablona in lista naših ccilindranih osebnosti in predstavnikov je vedno ena in ista. Kakor da bi vse življenje počivalo in kakor da se ne bi porajale vedno nove sile in vedno novi ljudje. Šablona pa novih sil ne pozna in noče vedeti niti o novih ljudeh. Mrtvilo puhti zato iz šablone in zato tudi ne pridemo nikamor naprej. Šablona oe dopušča, da bi prišli naprej mladi ljudje in nosilci novih misli, ker potem bi se moral marsikdo od onih naših večnih re-prezentantov umakniti mlajšemu in sposobnejšemu. A bas to se ne sme zgoditi, pa čeprav za velik del teh večnih reprezentantov ne vemo, zakaj so sploh prišli v krog reprezentantov. še nikdar niso povedali niti ene nove in tehtne misli, še nikdar niso pokazali, da imajo vpliv na ljudi. Nikdar niso bili niti majhni voditelji in vendar so po zapovedi šablone reprezentanti. Ni čuda, če je potem ta reprezentanca čisto negativna, ker je pač njena naloga samo dekorativna. Na zunaj naj se naredi vtis, ko da bi se delalo, ko da bi se reševala vprašanja, da bi se pa tudi v resnici kaj naredilo, pa šablone ne briga. Posledica tega pa je, da so ostala vsa pereča vprašanja naše dnevne politike vsa brez izjeme nerešena. Ne pomakne se naprej ne stanovanjsko vprašanje in na isti točki tiči že leta vprašanje naše gospodarsko osamosvojitve. In izseljeniško vprašanje je po zadnji šabloni ravno tako nerešeno, ko vprašanje draginje, občinske uprave in cele vrste drugih vprašanj. Skoraj bi morali vzklikniti, da smo prišli že tako daleč, da je pri nas postala nevidljiva tudi že vsaka afera in naj o njej govori tudi vsa javnost. Tako se vedno bolj kopičijo nerešena vprašanja in ovirajo ves naš razvoj, ker nimamo te volje in odločnosti, da bi zagnali vso to šablono čez krov. Treba zato pričeti boj s šablono in dati prostora živim silam, ki jih vedno sproti ustvarja življenje. Kdor je v življenju uspešen, kdor je s pozitivnimi dejanji dokazal svojo sposobnost, ta naj ima tudi besedo v javnosti. Vseeno pri tem, če se more izkazati z diplomo ali ne, vseeno, če spada v krog od šablone določenih reprezentantov, ali pa ne. To načelo mora zavladati in potem bodo vsa pereča vprašanja takoj pravilno zagrabi jena in zato tudi pravilno rešena. Potem pa bomo dobili tudi sodnike in učitelje, dočim imamo danes na mnogih potih le reprezentante. Vodnikov pa danes potrebujemo bolj, ko kdajkoli preje. Kajti tekma z drugimi narodi postaja vedno bolj ostra in vrhn tega odkriva razvoj vedno nove perspektive, ki jih mora docela odkriti le cel mož, le pravi vodnik. Nekaj takih vodnikov k sreči imamo, ali imeti jih moramo na vseh poljih m povsodi. In tudi v najmanjših društvih, kjer tudi pokazuje šablona svoje kvarne vplive in ovira intenzivno delo. . Kadar je vsega v izobilju, je šablona zelo komodna, in takrat še ni tako občutno mrtvilo, ti puhti iz nje. Kadar pa je doba gradnje, kadar povsodi čaka delo, takrat pa ni za komodi-teto nobenega mesta, takrat prihaja spas le od dobro zavihanih rokavov. Kdor zna zavihati to, kdor zna prijeti za delo, kogar ne oplaši vsaka težava, ta spada na vodilno mesto, ne pa oni, ki je le vsled šablone — reprezentant. Če je vojna prevrednotila vse stvari, potem je treba, da povojna doba prevrednoti tudi ljudi. In zato mora šablona pasti, ker je ovira vsemu razvoju, ker ščiti nesposobne in ovira sposobne. Zato proč s šablono in povsodi! Generalni kapilelj šolskih sester v Mariboru V materini hiši šolskih sester III. reda sv. Frančiška v Mariboru se je dne 18. t. m. vršil generalni kapitelj, ki je imel nalogo izvoliti novo generalno predstojnico kongrega-cije šolskih sester, ker je potekla šestletna doba dosedanje generalne predstojnice. Generalni kapitelj se je vršil pod predsedstvom prevzvišenega knezoškofa lavantinskega dr. Andreja Karlina. Za vrhovno predstojnico cele redovne družbe je bila ponovno izvoljena častita mati M. Angelina K r i ž a n i č. To pot je bila s presledkom že petič izvoljena za generalno predstojnico, kar je dovolj jasno znamenje, da je celemu redu priljubljena, zaslužna in sposobna za to odgovorno visoko službo. Dobri Bog naj jo živi in ohrani v blagor družbe, ki dela v prospeh našega naroda, zlasti pa v dobrobit katoliške ideje! Inserirajte v „Slov. listu V* Za tiste, hi so hrez kruha Zborovanje Vincencijeve družbe v Ljubljani Ljubljana, 21. julija. Med mnogimi zborovanji in kongresi, ki se teden za tednom, skoro sleherno nedeljo v Ljubljani ali kje drugod v Sloveniji vrše, zasluži prav posebno pozornost današnje zborovanje Vincencijeve družbe v Ljubljani. Saj je ta ustanova namenjena onim, ki so izmed vseh potrebnih pomoči in sočutja javnosti najbolj potrebni — ubogim siromakom, revežem, sirotam brez starišev, onim brez kruha ... V Marjanišču so se zbrali danes dopoldne delegati Vincencijevih konferenc iz cele Slovenije. Poleg njih se je zborovanja Vincencijeve družbe udeležilo tudi mnogo drugih prijateljev te prekoristne ustanove, zastopnik ljubljanskega oblastnega odbora g. dr. Dol-šak, ki je zborovalce pozdravil in jih zagotovil tudi nadaljnje pomoči oblastnega odbora. Knezoškof dr. A. B. Jeglič in pomožni škof dr. G. Rožman sta se opravičila, ker je prvi zadržan vsled birme, drugi pa je ob istem času bral prvo pontifikalno sv. mašo v cerkvi sv. Petra. Zborovanje je otvoril predsednik Vincencijeve družbe g. L a v t i ž a r , ki je po pozdravu vseh navzočih in po uvodni molitvi takoj prešel k dnevnemu redu. Gospod predsednik Lavtižar je v svojem daljšem poročilu zborovalcem obrazložil delo, uspehe in neuspehe, nadaljnje načrte in ideje Vincencijeve družbe ter se je v svojem poročilu zlasti toplo spomnil umrlih sobratov, katerim v čast so se prisotni dvignili s svojih sedežev, Iz poročila dalje posnemamo, da so bile lani na novo ustanovljene Vincencijeve konference v Zagorju, Trbovljah in v Novem mestu. Zlasti zadnja je pokazala izredno živahno delovanje in življensko silo in zmožnost. Lani se je dalje ustanovil tudi krajevni upravni svet Vincencijevih konferenc v Mariboru, ki združuje vse tri mariborske konference. V tekočem letu že posluje tudi nova konferenca sv. Danijela v Celju, ki je bila ustanovljena 1. marca in šteje 12 delavnih članov. Ima pa tamkajšnja konferenca od raznih činiteljev, tudi od tistih, ki so posebej poklicani reševati in dejansko delati za rešitev in omiljenje socijalne bede, mnogo zaprek in sitnosti. Predsednik je dalje poročal, da se je lani po daljšem presledku začelo z izdajo tiskanih letnih poročil. Lani se je takšno poročilo tiskalo v 1800 izvodih. Razen domačim konferencam in drugim ustanovam se je to to poročilo v 128 izvodih razposlalo Sirom sveta raznim upravnim svetom Vincencijevih družb v Evropi, Aziji, Afriki, Ameriki in Avstraliji. Po en izvod se je razposlal visokim cerkvenim dostojanstvenikom v državi in izven nje. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da so glavni dohodek družbe tvorile nagrade in podpore raznih dobrotnikov, zlasti vseh večjih denarnih zavodov in obeh oblastnih odborov. Skupni prejemki družbe so znašali 67.572 Din, izdatki pa približno toliko in so se porabili vsi v dobrodelne in karitativne namene. Vse konference v Sloveniji so zbrale in razdelile med siromake lani skupno pol-drug milijon dinarjev, o čemur je obširno poročal včerajšnji »Slovenec«. Nato so poročali še posamezni delegati raznih Vincencijevih konferenc. Tem poročilom je sledila živahna debata, v katero so pridno posegali navzoči zborovalci in tekom katere se je sprožilo mnogo novih, lepih idej, kako karitativno delovanje med potrebnimi siromaki še bolj razširiti in uveljaviti. Zlasti se je povdarjala potreba ustanovitve posebne Akademske Vincencijeve konference, za ustanovitev katere so že storjeni prvi uspešni koraki in so tudi že pognale prve njene korenine. Dopoldanskega zborovanja se je udeleževal tudi ravnatelj Marijanišča g. prošt Andrej Kalan. Opoldne je predsednik zborovanje zaključil, nakar so se zborovalci skupno slikali in se potlej podali k skupnemu kosilu. Popoldne so bile v kapeli Marijanišča slovesne litanije, katere je opravil pomožni škof dr Gregor Rožman. Po tej cerkveni po-božnosti se je v Marijanišču še vršilo karitativno zborovanje. Uprizorila se je tudi igra: Kjer ljubezen, tam Bog«. Zborovanju in igri je prisostvoval tudi pomožni škof dr. Rožman, ki je spregovoril tudi par lepih, vzpodbudnih besed. Vsi navzoči so škofa toplo pozdravili. Dr. p. Tominc je imel lepo predavanje o ljubezni do bližnjega. Izredno narodno slavje V nedeljo 21. julija je praznovalo slovensko gasilstvo izredno slavnost. Bila je namreč 50 letnica, odkar je g. Ignacij Mrhar v Dolenji vasi pri Ribnici uslanovil slovensko gasilsko društvo, odkar se je tam prvič uvedel slovenski povoljni jezik iii se je od tam razširila po vsej Sloveniji gasilska parola »Na pomoč!« S prvim dolenjskim vlakom, pa tudi z neštetimi vozovi in avtomobili so se peljale trume slovenskih gasilcev v prijazno Dolenjo vas pri Ribnici, dn počuste starešino slovenskega gasilstva. Kmalu se je zbrala velika četa slovenskih gasilcev pod vodstvom g. Josipa Turka v slavljenčevi vasi, kjer so se začele slavnosti, ki zaključujejo prvo epolio v zgodovini slovenskega gasilstva. Službo božjo in pa prekrasen cerkveni govor je imel gospod dolenjevaški župnik, bivši narodni poslanec Karel škulj, k: jc proslavljal človekoljubje, us-miljenje in medsebojno pomoč, katera je življenjsko geslo slovenskega gasilstva. Potem se je vršila lepa parada in defile slovenskih gasilcev pred slavljencein g. Ignacijem Mrharjem, vzorne vaje in pa veselica, na kateri je ljudstvo ribniške doline dokazalo, kako visoko zna ceniti humanitarno delo slovenskega gasilstva, zasluge njegovega starešine in pa tudi narodni pomen združevanja Slovencev v gasilska društvu, ki gojijo slovensko no rodno zavest ter so v preteklosti toliko pripomogla k narodnemu preporodu slovenskega naroda. Slovesnost so. s svojo navzočnostjo počastili zastopniki države in pa samoupravne oblasti ter mnogi narodni kulturni delavci. Zborovanje slov. učileljsšva v Ljubljani Ljubljana, 21. julija. Včeraj, v soboto in danes v nedeljo so slovenski učitelji, organizirani v UJU za Slovenijo, zborovali v Ljubljani v dvorani Delavske zbornice. Zborovanju je prisostvovalo 105 delegatov, ki so zastopali 32 društev. Vsega organiziranega učiteljstva v Sloveniji je 2887. V soboto in v nedeljo je vodil zborovanje poverjenik g. Andrej S k u 1 j, ki je predlagal udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, kar so zborovalci z navdušenjem sprejeli. V soboto je bilo na dnevnem redu predsedniško poročilo, ki ga je podal poverjenik A. Škulj, poročilo tajnika Josipa Kobala in verifikacija mandatov. V soboto so zborovali tudi odseki, osem po številu. Pripravljali so svoje predloge in sklepe za delegacijssko zborovanje. V soboto zvečer pa se je vršil ustanovni občni zbor »Učiteljske poslovalnice«, registrovane zadruge z omejeno zavezo. Letošnje zborovanje je nudilo dokaj iz-premenjeno sliko ter se je znatno razlikovalo od prejšnjih, v Celju, v Kranju in v Mariboru. Gotova skupina, ki je sedaj vedrila in gospodarila v UJU, je popolnoma izginila in letos ni bilo o njej že nikake sledi več. Pač pa se je pojavila opozicija z nasprotne strani — kar je nazadnje zdravo za UJU samo, če ima v svojih vrstah zmerno, stvarne kritike zmožno opozicijo. Opozicija si je dala predvsem duška v neskončnih debatah v soboto in v nedeljo in so nekateri ostrejši govorniki celo govorili o tem, da slovenska UJU zapušča svoj deklaracijski program, dalje nista bila opoziciji po volji gospodarstvo in sta-novsko-politična linija UJU. Posebno ostri graji pa je opozicija podvrgla časopisje UJU. Večina se je seveda krepko otresala očitkov. Nedeljsko zborovanje. V nedeljo ob devetih se je vršilo v dvorani Delavske zbornice zborovanje delegatov UJU. Zborovanje je otvoril poverjenik UJU g. Andrej Š ku 1 j, ki je prečital pozdravno brzojavko predsedstva UJU. Blagajnik gosp. Rado Grum je nato podal, oziroma zaključil blagajniško poročilo, ki je bilo po veliki debati sprejeto soglasno. Za nadzorstvena odbor je poročal gosp. I v a n j š č i c. Poročilo je bilo zelo skrbno sestavljeno in je v detajlih obravnavalo gospodarstvo UJU. Poročevalec je izvajal, da stopa učiteljska organizacija v gospodarskem oziru na solidna tla, kar pa ne sme biti vzrok za eventualno indolenco članstva. Tudi časopisje UJU je dobro fundirano. Veliko dragocenega časa je zborovanju vzelo obravnavanje tako zvane »Knafličeve afere«. Je ta aferica precej malenkostna in za organizacijo tudi nevažna ter se je proti koncu zborovanja tudi srečno in v sporazumu likvidirala. Volitve. Sledile so volitve. Per acclamaticmem so bili izvoljeni: za glavnega blagajnika g. Rado Grum, za urednika »Učiteljskega Tovariša« g. Ivan Dimnik, v uredništvo »Popotnika« gg. dr. Zgeč, Vrane in Osterc. Uredništvo »Zvončka« se je prepustilo »Mladinski matici«, ki naj določi, ali naj ta list ostane, ali pa prične izdajati drug list. Za člane glavnega odbora so bili izvoljeni gg. Lapajne, Hren in Dimnik, za namestnika pa g. Šestan. V gospodarski odbor so bili izvoljeni gg. Škulj, Grum, Lapajne, Kocijančič, Hren in Gosak. Odsek za »Mladinsko matico« je ostal isti, le da bosta v odsek kooptirana še gg. Grum in Albert Žerjav. V nadzorstvo so bili izvoljeni gg. Ivanj-šič, Lovšin in Ivanuš. Volitve v ožji odbor so se vršile z glasovnicami. Izvoljeni so bili: Andrej Škulj (soglasno), dalje Josip Kobal, Ljudevit Šijanec, Ciril Hočevar, Regina Gobec, Ludovik Mu-šek, Robert Plavšak, Anton Mervič, Josip Gosak, Josip Lapajne, Anton Hren in Josip Ribičič, za namestnike pa: Janko Polak, Viktor Grčar in Vlado Požar. Ožiji odbor se bo konstituiral sam. Po volitvah je bil sprožen predlog, naj se dodeli uredniku »Učit. Tovariša« nekak konzorcij. Ko je urednik Dimnik nato pristal, so bili izvoljeni v konzorcij gg. Ribičič, Lebarjeva in Pahor. Te volitve seveda niso bile brez osebnega pojasnjevanja in debate. G. Mencin je izvolitev v ta odbor odklonil. O proračunu za prihodnje leto je poročal blagajnik Rado Grum. Proračun je bil po daljši debati sprejet. Delegati so pri debati predvsem obravnavali vprašanje prispevka za učiteljski pevski zbor in pa za Zvezo državr nih uradnikov. Sklenjeno je bilo, da plačujejo društva za vsakega svojega člana po 10 Din za pevski zbor in po 12 Din za Zvezo državnih uradnikov letno. G. Šmajdek je pri debati načel tudi vprašanje o razmerju med Učiteljsko tiskarno in UJU ter o proračunskih postavkah za tisk- Poverjenik mu je pojasnil, da učiteljska organizacija sicer želi ostati v stiku z Učiteljsko tiskarno, da pa se bo držala trgovskega načela: kjer je boljše in cenejše, tja gremo! Predlogi odsekov. Kot zadnja točka so bila na dnevnem redu poročila in predlogi odsekov. Večina teh predlogov se tiče notranje reorganizacije UJU. Sprejet je bil predlog gospodarskega odseka (poročevalec g. Šterk), da se uvede redna mesečna priloga »Učiteljskemu Tovarišu«: »Prosveta«. Odsek za samoizobrazbo, šolsko reformo in pedagoški tisk (poročevalec g. Vrane) je sklenil, da prenese svoj sedež v Maribor. V ta odsek so bili izvoljeni gg. dr. Zgeč, Osterc, Vrane, Hočevar, Tiran, Jančič, Suligoj m Doberžek, Ljubljanska senzacija: detomor! Ljubljana. 21. julija. Grozna vest je že ponoči vznemirila Ljubljančane, to se pravi, le one, ki še niso spali, ostale pa je pretresla šele zjutraj. Od ust do ust je šla novica, kot poplava sc je. širilo zgražanje po Ljubljani: »V Ljubljanico ga je vrgla? Pa kosti mu je poprej polomila! Kaj pravite? Mati lastnega otroka! Tako bi človek kar na mestu pobil!« Grozen zločin je detomor. Ta zločin je že dobival vse oblike, ki spominjajo na javen škandal, škandal pa je v Ljubljani tudi res. nastal, dokler, dokler — se ni vsa stvar mirno iztekla in se je razburjeno naše javno mnenje pomirilo. Še celo smeha je bilo potem po Ljubljani dovolj. Zapletena je bila ta stvar in težko jo jc opisati v malo besedah. Vso zudevo pa je |>o-vzročila usodna zmota neke gospe na Cankarjevem nabrežju. Častitljiva gospa je snoči slonela na oknu svojega stanovanja v tretjem nadstropju. Slonela je in srkala vase sveži nočni zrak ter romantiko julijske noči. . Malo po polnoči pa je prišla iz temne Ribje ulice mlada ženska. Gospa na oknu je prav natančno videla, kako je ženska tolažila otroka. ta pa je jokal. Ženska je / otrokom izginila pod kostanje. Gospa na oknu je čakala, kaj bo. Čez nekaj minut je slišala zamolkel pljusk v narasli Ljubljanici, obenem pa je prihitela izpod kostanjev ona ženska in izginila zopet nazaj v Ribjo ulico. Gospa je pogledala za njo: pokončna, sproščena hoja, kam je neki dala otroka? Saj ga nima več, sicer bi jokal! Prav gotovo ga je vrgla v vodo, saj je za-pljusnilo! Trda od groze je gospa alarmirala svoje domače in policijo. Na mah je bila policija pri frančiškanskem mostu: Kje in kako? Kaka ženska je bila? Kam je izginila? Kako jc zapljus-nilo? Ste videli, da je vrgla otroka v vodo? Gospa jc odgovarjala: »Tako in tako! Prišla in vrgla jc otroka v Ljubljanico. Videla nisem, ampak slišala: Conf! je reklo. Ženske ne poznam, bila pa jc taka in taka in mlada!« Jasno je bilo, da se je mogel izvršiti tu le detomor.^ Hitro so bili naprošeni člani reševalne postaje, naj pridejo in preiščejo vodo, če se bo morda trupelce našlo. Za vsak slučaj pa, da ga je Ljubljanica odplavila dalje, so bili nar prošeni še orožniki, naj pregledajo jez na Fužinah. Gasilci so res prišli. Nekje so si izposodili čoln in ha.jdi v vodo. Kadar so gasilci naprošeni za pomoč, ne odpovedo nikoli, pa če je še tako neprijetno. Ponoči so brodili po Ljubljanici z grabljami in iskuli trupelce. Našel se je celo neki športnik, ki se je slekel in potapljal v vodo ter iskal trupelce. Na mostu in na obrežju pa se je kljub pozni, ali bolje rečeno, zgodnji jutranji uri, natrlo ljudi. Viseli so drug na drugem, vsi pa čakali, kaj bo. Ni bilo nič. Vsa požrtvovalnost gasilcev iD športnika je bila brezuspešna. Ob desetih dopoldne pa je nastala sprememba. Policija je že iskala žensko, ki bi vrgla otroka v Ljubljanico. Toda ta ženska se je oglasila sama. Ko je zjutraj opazila hrup na Cankarjevem nabrežju in zvedela, za kaj gre, ,jc uganila: »Nemara mislijo ravno mene in mojega otroka? Saj sem se jaz sprehajala ponoči ob vodi!« Zaupala je svojo misel stražniku, ta pa jo je odvedel na policijo. Tam je še enkrat povedala, da ji otrok ponoči ni hotel zaspati, pa ga je nesla no sveži zraik tja poti kostanje. Pa ga je tudi varno odnesla domov, v Ribjo ulico, ko ji je v naročju zaspal. Mar mislijo, da bo ona svojega ljubljenčka vrgla v vodo? Za sto tisoč cekinov ne! Če je kaj pljusnilo v vodi, je naj-brže kaj drugega. Nemara kaka velika riba. Stvar je_ bila pojasnjena. Vse reševalno delo je bilo takoj ustavljeno, i Važen je sklep odseka za mladinski tisk (poročevalec g. Albert Žerjav). Odsek je namreč sklenil, da mladinski list »Zvonček« preneha in da prične »Mladinska matica« mesto njega izdajati nov mladinski list. Za pevski odsek je poročal g. Zupančič, za novoosnovano »Učiteljsko poslovalnico« pa g. Hren. Zelo ostre besede so padale pri debati o poročilu odseka za kontraktualne učitelje in obmejno šolstvo. Zlasti pri vprašanju prekmurskega šolstva so zahtevali govorniki kar najradikalnejše korake in mere. Vse zborovanje, ki je trajalo nepretrgoma od pol desetih dopoldne pa do štirih popoldne, je zaključil poverjenik g. Škulj, ki se je zahvalil vsem delegatom za izredno zanimanje, katerega so pri zborovanju pokazalL Ljubljanska nedelja Vlomilski obisk nn velikem županstvo. Skrajno predrzni »o bili mladi vlomilci, ki do hoteli v noči na nedeljo vlomiti v palačo velikega županstva. Trije fantiči, brez denarja so bili, so se ponoči sprehajali mirno te palače. Noč je bila svetla in opazili so skozi okno na Erjavčevi cesti, da je v neki pisarni velikega županstva obešenih nekuj suknjičev. »Te bi bilo dobro suniti!« je menil najstarejši, 22 letni Nace G. 18 letni Franc in 16 letni Janko sta pritrdila. Rečeno, stor jeno! Ročno se je Nace_ pognal preko ograje in vdrl skozi okno v pisarno. Frftncelj in Janko sta pa pazila, odkod prihaja stražnik. Kljub tej vestni straži pa so jih stražniki le ujeli in odvedli na policijo. Zjutraj so zaslišali vse tri, Francelj in Janko sta ob jokana pripovedovala, da ju je ^ k tej nevarni pustolovščini zapeljal Nace. Ta pa se ni mnogo razburjal. Prav mirno je pripovedoval, kako so hoteli vlomiti. On ima že prakso, saj jc že enkrat sedel v ječi, Francelj in Janko pa še nista. Vse tri ptičke brez gnezda bo prejelo v oskrbo sodišče. Nesreča pri nogometni tekmi. Na igrišču SK Ilirije se je pripetila včeraj dopoldne težju nesreča. Pri nogometni tekmi je nastala pred golom zelo običajna gneča ipralcev. Nasprotni golman je hotel odstraniti žogo in ubraniti gol, sunil pa je tako nesrečno. da je članu SK Hermesa 17 letnemu Rafku Svetiču zlomil roko. Rešilni voz ga je prepeljal v bolnico. Mariborska nedelja Tudi včerajšnja nedelja je bila za Maribor izredno živahna. Sijajno, sikoro prevroče vreme je izvabilo vse, »kar leze ino gre«, iz mestnega zidovja v svežo naravo. Ilribolazci »o imeli včeraj posebno srečen dan. Veselic je b'lo v okolici zopet lepo število. Gotovo najpomembnejša slovesnost se je vršil« v društveni dvorani »Društva katoliških mojstrov«. Člani društva so se zbirali od 9 do HI praznično oblečeni. Društvo je slavilo desetletnico, odkar predseduje društvu g. slikarski mojster Ivan Lorber. Poleg skoro polno-Stcvilno zbranih članov so bili navzoči tudi hišni gospodar g. prior in upravitelj Vetrinj-skega dvora p. Viljem Rožman in nekateri občinski svetniki. Po po/.drnvncm govoru g. Široka je slavnostni govornik slavil zasluge predsednikove za društvo in za javni blagor. Svetovna vojna je spravilo društvo skoro do razpada. In g. T.orber je društvo spet dvignil na višek, tako da je danes eno najmočnejših in dobro organiziranih društev v Mariboru. On vodi tudi Hranilnico in posojilnico društva katoliških mojstrov, katera je s cencnim kreditom že. mnogim obrtnikom rešila oksisteneo. Gosjiod l.orbcr jc bil daljšo dobro član občinskega sveta in drugih korporacij. Predsednik slavnostnega odbora, starostu katoliških mojstrov. je nato izročil g. Ix>rberju krasno izdelan zlat prstan, dar članov društva. Mojstrski ga jc fedelal član društva g. Stuinpf s Koroške ceste. Ginjen se jc zahvalil g. Lorber. Upravitelj g. R<-/man pa je goste lepo pogostil. V Krčevini pri Mariboru je imelo krčevin-sko prosvetno društvo pri »Lovskem domu« dobro uspelo veselico. — Vrh Pohorja, pri Sv. Aroliu. pa je bila ta dan »prava« Arehova lepa nedelja. Že na predvečer in celo noč so hribolazci in prijatelji planin lazili proti Sv. Archu. Mnogi so »taborili« in »vedrili« kar na prostem v družbi razposajenih pohorskih ptičk. Policija tudi tokrat ni imela posebnih poslov, znamenje, da so ljudje postali pametni in treznejši, tudi rešilni oddelek do nedelje zvečer ni imel skoro nobenega opravka. Pri .Sv. Marjeti ob Pesnici so obhajali farno »žegnanje«. Razun par malih prask je tudi tu končalo vse lepo mirno. Omeniti moramo še sluvnost odlikovanja Saših vrlih železničarjev in poštarjev, ki se. je izvršilo na magistratu. O tem pa poročamo itak na drugem mestu obširneje. ICmetski in gosposki vinotoči v okolici letos niso prav nič zadovoljni. Vidi sc, da je >vi-liotočev pod vejo« radi vinske krize vedno več, a denarca je med ljudmi vsak dan manj. Za Američani postajamo polagoma tudi Štajerci pc sili pripadniki »suhe« linije. Šport Krekovem trgu se je novorkn ustavila ter se jc vršila ob rekordni udeležbi občinstva Plavalni miting Ilirije - Tekma za državno prvenstvo - Tezah poraz Gradjanskega - Kolesarski praznik v Celju - Inozemski šport Boj za Davišov pofraf Ocarinjenje poštnih paketov S 1. avgustom se bo spremenilo ocarinjenjc poštnih paketov tako, da bo dobil vsak trgovec duplikat deklaracije, iz katerega bo razvidno, čc je blago izposlovljeno pod pravilno tarifno postavko, na kar bo plačal carino in prejel blago. Ako bo trgovec po svojem preudarku ugotovil, da blago ni pravilno deklarirano, b osmi zjutraj se je zbralo nn cilju izredno mnogo občinstva. Na tekmi je dosegel celjski pododbor na progi Viansko—Celje dolžine 25kni sledeče uspehe: t. Zupane Albin, klub slovenskih kolesarjev v Celju. 49 min. 28 sek.: 2. Planine Anton, Vransko, 49:28.1; 3. LHinpret Slavko, klub slov. kolesarjev v Celju. 49:28.2 : 4. Cizej Frane, Vransko, 49:38; 5. Granda Danilo. Vransko. 49:40: 6. Bervar Leopold. Vransko. 49:41. Pododbor Zagreb in Bjclovar stu tekmoval« na progi Zagreb—Celje v dolžini 101 km ter dosegla sledeče uspehe: Glavno skupina: I. Lju-bič, Bjclovar. 3 ure 17 min. 2 sek.; 2. Vrann-rinčič, Zagreb, 3.17.37; Grgoc, Zajrrcb. 3.17.^9 Grgoc je vložil protest. — Juniorji zagrebškega in bjelovarskega pododbor« so tekmovali takole: I. Simonič. »Železničar« Zagreb. 3.4539, 2 Hubert, »Železničar« Zagreb "V46. 3. VVilfart. »Železničar« Zagreb, 3.46.6, 4. Belina. Železničar« Zagreb 3.51.8. Pododbor Ljubljana jc tekmoval na progi Ljubl jano—Celje v dolžini 74 km. Glu v na skupina je tekmovala: 1. Gjorgjevič Sava 2 liri 2"i min. 2 in ena petina sek.: 2. Sinrc.knr. >I.jul>-Ijanica«, 2.23.2 in 2 petine, 3. Lumberger, »Ljubljanica«, 2.35.10. 4. Smrekur. »Ljubljanica« 2.41.53. — Juniorji ljubljanskega pododbora so tekmovali: 1. Ilrušič Sova 2.26.1 (, 2. Hočevar »Ljubljanica«. 2.31.4, 3. Veretih, »Zarja«, 3.00.riK. 4. Bra jer Franc, »Ljubljanica«, 3.00.59. — Ljubljanski pododbor Ljubijana-mesto je dosegel sledeče uspehe: I. Avulner Franc, ^Ilirija«. 2.23.5, 2. Žgur Aleksander. Ilirija«, 2.25.26. 3. Erdely, -Sanil«. 2.25.6 in ena petina. 4. Kosmina. »Primorje«, 2.25.6 in dve petini, 5. Balunč Ilirija«, 2.25.6 in tri petine, 6. Grabijnn. Snlur-nus«. 2.3^.13. Pododbor Maribor jc tekmoval na progi Maribor—Celje 62 km (er jc dosegla glavna skupina: 1. Vesenjak, »Perun«, 2.3.8 in pol sek.. 2. Ramšak, »Zvonček«, Ptuj, 2.5.8 in dve petini, 3, šibenik. »Perun«, 2.5.8 in tri petine, 4. št ničel j. »Pcrun«, 2.5.8 in štiri petine. — Juniorji mariborskega pododbora so tekmovali tiikole: 1. Kreincr. »Perun«, 2.12.39 in ena petina. 2. Gr-movšek, »Perun«. 2.12.39 in dve petini, 3. Ruj-mund, »Perun«, 2.12.54. 4. Nikolič Milorad. Pc-mn«, 2.12.55. Ob pol 12 se jc formirala veličastna povor-ka z, gocllx> celjskih železničarjev nn čelu. N« Med tednom Slovenski jezik je čudna stvar. Ne mislim pri tej besedi ravno na slovnico slovenskega jezika oziroma na slovenščino, ampak prav na pravi, resnični jezik, kakor ga nimajo samo Slovenci, ampak tudi drugi ljudje. Celo živali ga imajo, in volovskl jezik visoko cenijo ljudje, ki imajo občutljive jezike za vse, kar je dobro in plemenito in pravilno pripravljeno. Z našim slovenskim jezikom se ne pečajo samo jezikoslovci ali besedarji, ampak tudi zdravniki in še prav posebno gospodje pravniki. Tem je namreč naš slovenski jezik vedno predolg in vsa zatrjevanja zdravnikov in naravarjev, da mora pač jezik biti vsaj tako dolg, da vse ostanke jedi po ustih lahko pospravi. ne morejo prepričati učenih gospodov pravnikov o resnici, da je slovenski jezik samo primerno dolg za vsaka usta, nikdar pa ne predolg. Pravniki vedno pravijo, da je predolg, potem si pa pomagaj, kakor veš in znaš. Dobrota narave se je pa usmilila tudi zatiranega slovenskega jezika in je naredila tako, da slovenski človek lahko govori tudi brez jezika. Ne mislim tu ravno na tiste ne- srečneže, ki jim narava ni dala takega jezika kakor drugim ljudem, ampak na tiste ljudi, ki imajo pravilne jezike, pa se za govorico v svojem jeziku le ne poslužujejo jezika, pa se vseeno razumejo. In še kako razumejo! V tem oziru mi visoko nadkriljujemo Francoze. Nekje sem bral, da se v javnih prostorih ne spodobi govoriti preglasno, češ da na Francoskem govore gostje v gostilnah in kavarnah vedno tako tiho med seboj, da ljudi pri sosednjih mizah nikdar ne motijo s svojim vpitjem. Kar pa pride k nam iz Francoskega, je tudi lepo in zato se tudi za nas ne spodobi, da bi v gostilnah in kavarnah kričali. Tako sem bral in to sem tudi verjel, dokler mi niso te zadeve pojasnili učeni ljudje na čisto drug način. Učeni ljudje so mi namreč rekli, da se Francozi prav nič ne ozirajo na sosede pri sosednjih mizah, ampak da zato tako tiho govore med seboj, ker so se tako naučili takrat, ko se je pripravljala francoska revolucija, in sicer so govorili tako tiho med seboj zato, da jih ne bi slišala kakšna nepoklicana ušesa. Za mir sosedov pri sosednji mizi se pa niso niti najmanj brigali. Od takrat naprej pa govore Francozi pri mizi še dandanes zelo tiho. Ker pa ljudje ne poznajo pravega vzroka francoskega tihega govorjenja, so pogruntali, da govore Francozi tiho iz obzirnosti do sosedov, kar je družabna finesa, ki jo je treba posnemati. Tako so mi povedali učeni možje, jaz pa sem se globoko zamislil v skrivnost človeškega in še posebej v skrivnost slovenskega jezika. Mi znamo še vse drugače kakor Francozi. Zakaj bi človek opletal z nesrečnim jezikom in izzival, dokler ima roke in na vsaki roki po pet prstov? Znano je, da govore židje več z rokami kakor z jezikom. To je zelo praktično, kar vem iz lastne izkušnje. Ce izpijem v gostilni svojo merico, res ne vem, zakaj bi zakričal na glas, naj mi prinese še eno, ampak je čisto dovolj, če pogledam natakarico in prazno steklenico pred seboj, in natakarica takoj razume moj jezik, čeprav ga nisem niti za las premaknil. Učenci v šo*li dvignejo roko s ategnjenim prstom in gospod učitelj takoj ve, kaj morajo fantički in jim zamahne kar z roko namesto z jezikom, naj gredo, kamor jim veleva slaba vest; če se niso donia nič učili. In kdor opazuje ljudi, vidi, da je v Sloveniji vse v službi predolgega slovenskega jezika: glava, ki prikimava ali odkimava, roke, prsti na rokah, oči, kašelj, pomembno hrkanje in še sto in sto raznih znakov, ki vsi nadomeščajo jezik, a govore bolj glasno kot najdaljši jezik. Ta vrsta jezikoslovja ali besedarstva je POLŽEVA TEKMA. Tekmovali) jo 12 kolesarjev ua pro^i dolgi 30 metrov. V finale so bili pripuščeni trije. Zrna-gal je Fanlnger, dijak trgovske akademije, član >Peruna iz Mariboru, ki je prevozil HO metrov v 1 minuti 45 sekund. Po končani polževi tekmi jc občinstvo priredilo Faningerju burno )k>zdravc, športnike in občinstvo pa jo nagovoril tajnik koledarske zveze SHS Boškovič, |>ouon-liiudische Radlahrerbund llcingadtnerja in Hnl-lerja iz Gradca. Glavni tajnik 7.voze Boškovič. iz. Zagreba je podal poročilo zveze za preteklo |kJ-letje ter načrt zn državno prvenstvo, po katerem bi se tekma vršila v treh terminih. Vendar jo kongres na predlog referenta Menigo soglasno sklenil, ,la se vrši dirka za državno prvenstvo le enkrut na progi Kr;ko vas—Skopice -Cerklje—Krška vas, lo jc 24 krat 7 _ 108 km. Tn lekmn se bo vriila 25. nvguala tega leta. Tudi vojaki, ki služijo pri ljubljanskem kolesarskem bataljonu in .0 pri r,vezi verificirani, bodo smeli tekmovati. Nu dirko zn svetovno prvenstvo, ki ne vrši letos v Švici, pošlje vsak pododbor po enuga doletita oziroma dirkaču. Pokrajinsko predsedstvo bo ]x sluh, te <111 i natančna navodilu. Dirke *a cestno prvenstvo 1020 se vrše 1. septembra mi progi Maribor—Ljubljana (187 km). Kongres je ožigosal pijanost, ki povzroča zadnje toliko nesreč s kolesi, motorji In avtomobili ter sklenil poslati notranjemu ministru predlog /,a povečanje kazni radi pijanosti. Pred zaključkom kongresa so navzoči z velikim iiuvduVnjem sklenili, r* Nj. Vel. kralju pošlje udanostna braojavkn. INOZEMSKI ŠPORT. Amerika : Nemčija 5:0 v borbi »a Da v i sov pokal. Berlin, 21. jul. (Tel. 'HI. L«) Danes rte je vršil finančni tenismnth med Ameriko in Nemčijo, ki se je končal v razmerju 5:0 v korist Amerike. Po tej zmagi se plasira Amerika za končno borbo s Francijo, ki si je luni osvojila dragoceni Davidov pokal. Lnhkoatktski miting Avstrija : Češka. Dunaj, 21. jul. (Tel. SI. I.«) Nu Dunaju so se vršile luhkoatletske tekme med Češkoslovaško in Avstrijo. Kakor se je pričakovalo, so končalo tekme z visoko zmago Češkoslovaške. Pri tekmah so se dosegi i izredno dobri reaultati, ki so se inoč-110 približali državnim rekordom. Končni rezultat je 71 : 10 za češkoslovaško. Tekmi je priso«tvovak> 1500 ljudi, v kopalni sezoni in pri relativno mnleni interesu za lalikoatletske prireditve zelo visoko število. Biidimpešia, 21. jnl. (Tel. SI. 1. ) Danes se je vršilu vvalerpoh) tekma med Mndjarsko in 6e akoslovaško reprezentanco, ki se jc končala 7. visoko zmago Mudjarskc 11 :1 (0:0). čeprav se je kvaliteta češkoslovaških igruleev v zadnji sezoni močno dvignila, sc jim je posrečilo doseči le častni gol. Tata-banya pri Budimpešti, 21. julija. Tel. SI. L«) Watllorpolo lekmu med Madjarsko in Avstrijo je končala 5 : 1 (3 :t) nn korist Mndjarsko. Budimpešte, 21. jul. (Tel. SI. I. ) Dnnes se je vršila kolesarska ooslna dirkn 7. Dunaja v Budimpešto med madjarskim kolesarskim društvom in avstrijsko kolesarsko zvezo: I. Islenes, Madjar-ska 0.22.88, 2. Vida, Madjnrskn, 3. Seenes, Mnd-jarska, 4. ''soprogi, Mudjarska, 5. \Veissmayer, Avstrija !). 54. 55.0. Budimpešta, 21. jul. (Tel. »SI. I. ) Profesionalni boksarski boj mod Hochmannom, Mudjarska. proti Pospišilu, Češkoslovaška, je končni neodločeno. Fraberger, Avslrija, jo zmagal po ločknli nad Berdyem, Madjarska. ♦o Ponedeljek, 22. julija: I2.T0 Reproducirnnn glasba — 13.00 Časovno nnjTovcd, borzna poročila, reprpduciruna glasbo — 13.30 I/, današnjih dnevnikov — (8.00 Koncert radio-orkestra: Lin-cko: Asto. Smutek-Pcčkc: V vrtu. 1 .eo[x>ld: Ruski odmev, Leoncavullo: Pogliacci, l.incke: Nnn-tuis — 20.00 O treznostni vzgoji, predava r. Pero Horn — 20."Vi Koncert rodio-kvartotu: S0I111-bert: I/ bclcžnice (fantazija). Boceherini: Me-nuot, Lacombe: Pomladna seronndn. Godurdt Bcrceuse do Jocelyn, Gossoc: Gavottc (vijolin-ski solo prof. Jcrnj), P. Juon: Norveški jilcs (vi-iolinski solo prof. Jcrnj). Zichrer: Kar naprej, Jesscn: Rožna svalbn. Mossenot: Baletno arijo (cello solo g. 1'eršnik). Ilae.liinaninov: F,legija, Dence: Melodija. 1'otponri ruskih ciganskih romam: in plesov — 21.00 Recitacijo v francoskem jeziku, recitira traged A. Artemis — 22.30 časovna napoved in poročila. I zame neizmerno zanimiva, mnogo bolj, kakor vso obnašanje prekratkega ali predolgega jezika v ustih. Kdor razume ta jezik, razume menda vse. In ta jezik je mnogo daljši kakor vsi tisti »zlobni jeziki- , s katerimi imajo opraviti gospodje pravniki. Imamo pa Slovenci še en jezik, ki po svoji pomembnosti prav nič ne zaostaja za jezikom oči, prstov in raznih pregibov glave itd. To jc naš narobe-jezik, s katerim pritrjuješ, a daš razločno razumeti, da ravno nasprotno misliš — ali pa tudi ne! V uporabi tega jezika smo Slovenci veliki mojstri in ravno ta umetnost je že mnogim Slovencem rešila življenje. Jaz v svojem brezposelnem čanu — 24 ur na dan — vse te slovenske jezikoslovne sposobnosti silno rad študirani in mi ni žal. Te študije mi odkrivajo globok pregled v duševno življenje Slovencev, še mnogo globlji pogled, kakor vse jezikoslovje, ki ga uče in ki se ga uče naši učeni besedarji in njihovi nasledniki. Iz dna svoje duše hi svojeg« srca pa prosim Boga, da bi to jezikoslovje še dolgo ostalo skrivnost, ki jo naj razume samo trsti, ki jo lahko razume brez škode. Brez škode pa to skrivnost lahko razumejo samo DosHeni tn dobri ljudje. Leto strahote 1793 Spisal Victor Hugo. 31 Ljudstvo je imelo razgled na konvent, to je bila galerija; če pa mu tega ni bilo zadosti, je odprlo vrata in se kakor reka razlilo po dvorani. Množica je velikokrat udrla v sejno dvorano, kar se nam danes zdi zelo čudno. Navadno so bili ti obiski prisrčnega značaja, ulica in konvent sta bila dobra prijatelja, ki sta se pa časih sprla. Prijateljstvo ljudstva, ki se zna v treh urah polastiti par topov in štiridesettisoč pušk, kakor se je to izvestnega dne zgodilo, je nevarna reč. Neprestano so prihajale in odhajale deputacije, ki so prekinjale sejo s svojimi prošnjami, udanostnimi izjavami in darov'. Ženske so nekoč v sprevodu prinesle konventu v dar častno sulico. Pariški republičanski Angleži so poslali konventu dvajset tisoč parov čevljev »za bose noge naših vojakov«. V uradnem listu se jc čitalo: »Državljan Arnoux, župnik v Aubignanu in komandant bataljona Drome, želi odkorakati na mejo in prosi, naj se njegova župnija zasede samo začasno, dokler se ne vrne.« Deputacije posameznih okrajev so prinašale patene, kelihe, monštrance in druge zlatnine in srebrnine na kupe kot dar razcapanccv domovini in si izprosile zato dovoljenje, da smejo pred konventom zaplesati karmanjolo. Nekoč je neka žena odlikovala predsednika z rdečo kapo, katero mu je sama dela na glavo, on pa se ji jc zahvalil s tem, da jo je objel. Državljanke predmestja Mail so »postavo-dajavce« obsipale s cvetjem; »učenci domovine« so prišli z godbo in se zahvaljevali konventu, »ker je ustanovil srečo stoletja«; žene iz templskega predmestja so pred konventom prisegle, da »se bodo poročale samo s pravimi republičani«; najdenčki, ki so jih bili proglasili za »otroke republike« so defilirali mimo poslanccv. Mlade deklice mestnega okraja XXIX so prišle v dolgih belih oblekah ko vile, prihodnjega dne pa je bila natisnjena v uradnem listu notica: »Predsednik je sprejel šopek cvetlic iz nedolžnih rok mlade lepoticc.« Govorniki so se klanjali ljudstvu, mu laskali in vzklikali: ; Ti si nezmotljivo, neomade-ževano, vzvišeno! «Ljudstvo je kot otrok in ljubi take vrste slaščice. Katcrikrat je butnil ob dvorano naval upora, se razlil bučeč vanjo, končno pa mirno odtekel kakor Rodan skozi ženevsko jezero: pri vlivu ves kalen, ob izlivu pa čist in prozoren. Tupatam pa se množica ni dala pomiriti in Hcnnot '•je postavil pred palačo v obrambo par topov. Medtem ko je ta skupščina kuhala revolucijo, je obenem ustvarjala civilizacijo. V tej posodi, kjer se je varil teror, je vrel napredek. Iz temnega kaosa so prodirali neizmerni žarki svetlobe kakor večne postave, ki še danes razsvetljujejo človeštvo: pravica, razum, toleranca. Konvent je proglasil načelo: Svoboda državljana konča tam, kjer se začenja svoboda drugega. Konvent je reveže, slepce in gluhoneme proglasil za varovance države. Izjavil je, da jc materinstvo sveto. Sirote je postavil pod zaščito države. Kdor jc bil pred sodnijo oproščen, je dobil odškodnino, kajti »nedolžnost je sveta«. Konvent je odpravil suženjstvo in kupčijo s črnci. Proglasil je solidarnost državljanov. Uvedel je brezplačni šolski poduk, enotne zakonike za vso državo in enotno mero ter težo: dekretiral je decimalni sistem. Položil je temelje finančni politiki in javnemu budžetu in dolgoletnemu bankerotu pod monarhijo je sledil javni kredit. Konvent je uvedel brzo-jav, zgradil ubožnice, izboljšal bolnišnice in ustanovil Akademijo znanosti in umetnosti. Proglasil je moralo za podlago občežitja, »javno vest« pa za podlago zakonodaje. Delo je postalo po konventu iz suženjske tlake državljanska pravica. Vse to je storil konvent v času, ko je razjedala domovino državljanska vojska v Vandeji in so na meji prežale armade evropskih cesarjev in kraljev. Strašen jc bil konvent. To je bilo bojno taborišče, od vseh strani napadano; nočni stražni ogenj armade idej; zborišče najboljših mož naroda in izvržkov na rebu prepada. Konvent se je vedno udal pišu viharja, toda ta vihar, ki je prihajal iz ust ljudstva, je bil dih nedoumljivega Boga, ki je z ognjenim prstom revolucije pisal zgodovino. Dan po sestanku v ulici Paon se je podal Marat v konvent, kakor je bil povedal Simoni Evrard. Na hodniku je srečal bivšega kapucina Chabota in bivšega markija Montauta, ki se je zdaj pisal Mari-bon; poslanca sta se razgovarjala. Montaut je bil pristaš Marata. Marat ju je opazoval, nato pa je pogledal v konvent. Kadarkoli se je Marat prikazal, so se poslanci zganili; čc je prišel bliže, jc vse umolknilo. Marat se za to ni zmenil; sovražil je »reglanje močvirja«. Poslanci so si šepetali: »Glej ga Marata!« — »Kaj ni bolan?« — »Saj vidiš, da je prišel v spalni halji.« — »V spalni halji?« — »Točno.« — »Ta človek si veliko upa.« — Če je prišel nekoč z lavor-jevim vencem na glavi, pride pač tudi lahko v nočni srajci.« — »Obraz ima iz bakra, na zobeh pa zelenega volka.« — »Pa nogavice ima.« — »To je pa čudno,« — »In čevlje z zaponkami.« — »In celo iz srebra.« — Nekatere klopi so Marata naravnost prezirale. Govorili so kakor nalašč o drugih rečeh. Santhonax se je okrenil k Dussaulxu. »Ali že veste, Dussaulx?« »Kaj pa?« »Bivši grof briennski?« »Ki je z bivšim vojvodo Villeroyskim sedel skupaj v ječi?« »Da.« »Poznal sem oba. Kaj je z njima?« »Tako sta se bala, da sta pozdravljala vsakega ječarja in nekega dne odklonila partijo piketa, ker so jima dali karte s kralji in kraljicami.« »No, in?« »Včeraj so ju giljotinirali< »Oba?« »Oba.« »Kako sta se v ječi obnašala?« »Strahopetno.« »In na šafotu?« »Junaško brez strahu.« Dussaulx je vzkliknil: »Umreti je lažje ko živeti.« Barere jc ravno čital poročilo. Šlo je za Vandejo. Kmetje so ogrožali Nantes, devetsto mož s topovi je hitelo iz Morbihana Nantesu na pomoč. Redionu je bil istotako v nevarnosti. Paimboeuf so že oblegali, ob obali so križarile bojne ladje, da preprečijo izkrcanje Angležev. Od Ingranda do Maure je celo levo obrežje Loire bilo naravnost našpikamo z rojalističnimi topovi. V Pornicu je gospodarilo tri tisoč kmetov in pilo na zdravje Angležev. Neko pismo Santerra na konvent se je končalo takole: »Sedem tisoč kmetov je napadlo Vannes. Mi smo jih zagnali nazaj in jim vzeli štiri topove ...« »In koliko vjetnikov?« se je oglasil neki poslanec. Barere je čital dalje: »Vjetnikov nobenih, ker vse postrelimo.« O. 8 S % OSI C rt> eoB Cf-S-gig-Z S' I ~ to O Q s- M>N K5> — dt-srs s. » c«i< SS< i-,„2 ">25 brgs.N 2?s; » ra 2.(JN? S« mg • 00I ' s S" a-a < a- SiDua:'/ k-S-ojt^ Si ^ fl^ 3 . Oki ,-.*» tO — < p- a N toO^K - a> m 3 n n? Hffi \g| "K? 5! •£*> sa K- ^ fp 3 hSt ** III Samomori med berlinskimi zdravniki Pretekli četrtek sla v Berlinu izvršila samomor dva mlada zdravnika, že naslednji dan pa sc je s plinom zastrupil komaj 311etni zdravnik. Prebivalci neke hiše v Neukolnu so začutili hud smrad po plinu, ki jc prihajal iz stanovanja zdravnika dr. Vogla. Ko jc poklicana policija vdrla v stanovanje, je našla zdravnika ležati mrtvega v ordinacijski sobi. Dr. Vogel je odprl plin, si prerezal žile na obeh rokah in si prizadejal še strašne vbod-ljajc v spodnjem delu telesa. Ker se je bal, da bo smrtni boj hud, je zavžil še veliko množino morfija in kokaina. Krvav obračan pred sodiščem V sodni dvorani v Toursu se je te dni odigral razburljiv prizor. Veleposestnik Leon Caraty, ki je znan kot nasilen človek, je bil obtožen, da je v prepiru s svojim sosedom razbil njegova vrata. Kot priča je nastopil neki Renard, pri katerem je pred svojo poroko služila Caratyjeva žena. Po poroki je bil Caraty vedno ljubosumen na Renarda in mu je tudi že večkrat grozil. Ko se je Renard pojavil kot priča, je Caraty skočil k njemu in zakričal: »Ti ne boš tu govoril!« Renard se je prestrašil in ko je videl, da drži Caraty desno roko v žepti, ga je vprašal: »Ali ga imaš še vedno?« na kar je Caraty viknil: »Imam!« in istočasno potegnil samokres. Renard je stekel pred občinstvo, Caraty pa za njim. Ustrelil je trikrat zaporedoma in zadel Renarda v ledja. Med občinstvom je nastala velika panika in res čudno je, da ni bil nihče zadet. Vsi trije streli so zadeli samo Renarda. Stražniki so komaj ukrotili pobesnelega »Kaj ne, da je mnogo problemov, katere skušajo polarni raziskovalci razrešiti?« je vprašal nepoučen radovednež. »Da, mnogo jih je,< je odvrnil vešča k. t lt! kateri izmed teh je glavni?« »Kako se bodo vrnili.« najboljših svetovnih znamk v veliki Jzbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od priprostega do najfinejšega in igračni vozički v zalogi. Več znamk Šivalnih strojev najnovejših modelov, ddl in pneumatika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. „TrIl»tMia" F-B. E., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovska cesta št. 4. Patentne divane, spalne fotele, otomane, modrace v različnih vzorcih, kupite najceneje pri tapetniku FRAN JAGER, fc Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 29. Bbleke za gospode zadnjih vzorcev in najnovejših krojev v zalogi po brezkonkurenčnih cenah F. bukič, Stritarjeua ulica 9. Zvonarna in železoiivarna, st.vm n.uubijano NohMrni časopisni papir se dobi po Din 3 — za kg v JUGOSLOVANSKI TISKARNI, II. nad. Solidna postrežba t Zahtevajte ponudbe! Zvonovi za cerkve, podružnice in kapele iz zajamčeno prvovrstne bronovine, v akordnem skladu in v vseh velikostih. Odlikujejo so izredno po lepem, čistem in močnem ter daleč donečem glasu. Mnogobrojna priznanja preč. župnih uradov na razpolago. Kovinama 1 Železoiivarna! Ulivanje odlitkov po vzorcu, modelu ali načrtu iz litega železa, bakra, fosforne in strojne kompozicije, rdeče litine, aluminija, cinka, svinca in drugih kovin, surovo lite ali po želji obdelane. Odlitki za ležaje (ležajne šalice, 080vine) parne stroje, vagone, vagonete, polnojarmenike. brizgalne, žage, peči, Štedilnike, spominske plošče, telovadno orodje, vodovode, avtomobile, za vse industrijske ter obrtne svrhe v najboljši zajamčeni kvaliteti. Konkurenčne cene! Hitra in točna postrežba JU60SL. ELEKTR. D. D. padrulnka L|uMlsna Izvršuje kompletne električne naprave. Prodaja instalacijski materijal. Popravilo vseh električnih strojev Specerilsko m kolonlialno blago, umetna gnoiiia. cement Itd. itd. dobavlja Gospodarsko zveza v Ljubljani Inserirajte v »Slovenskem Lista«! N^Ktt HO IZREDNO UGODNIH CENAH iNSIfEv-TI TKEJ- —i— Edini skroenskl zarod brez tujega kapitala je Vzajemna zavarovalnica o Ljubljani, Dunajska cesta l? Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požaru: a) raznovrstne idelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe; b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v novoustanovljenem življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote, dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Skupno premagamo skupne tcZaoc! Sonji k svojim! "T Slike za lesitimadje izdeluje najhitreje fotograf Hngon Hibšcr. Ljubljana Sv. Petra cesta 25. Za stavbe po znižanih cenah vsakovrsten suh, tesan in žagan les. Vsaka množina v zalogi. Žaganje, odpadki otl lesa. — Dostava tudi na stavbo. Fran Šuštar lesna industrija in trgovina, parna žaga, LJubljana, Dolenjska cesta 12, Ljubljana. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča SLOVAR TUJK. Sestavil dr. Fr. Bradač. Cena v platno vezan 50 Din, po pošti 3 Din več. V slovarju najdemo vse, kar jc laiku nepoznanega, tujega; seveda z dodatkom od kje beseda izhaja. Jc zanesljiv vodnik in tolmač v številno množico tujih izrazov, katerih je danes natrpano dnevno časopisje. Ima pa tudi namen posloveniti in nadomestiti tuje izraze z dobrimi domačimi. SLOVENSKO - SRBOHRVATSKI SLOVAR. Sestavil dr. Albin V i 1 h a r. Vezan v platno 70 Din, po pošti 3 Din več. SRBOHRVATSKO - SLOVENSKI SLOVAR. Sestavil dr. Albin Vilhar. V platno vezan 60 Din, po pošti 3 Din več. NEMŠKO - SLOVENSKI SLOVAR. Sestavil dr. Franc Bradač s sodelovanjem dr. J. Šlebingerja. Cena 96 Din, po pošti 5 Din več. — Izmed vseh dosedanjih slovarjev je ta slovar najpotrebnejši ne samo uradniku, trgovcu, dijaku, temveč vsakemu, ki se nemščine šele uči. Slovar je tiskan v latinici. Inserirajte v »Slovenskem Listu«! ljubljanska gradbena družba z n. z. ;; Int. telefon 25-27. Brzojavke: Gradbena Ljubljana LJubljana, Slomškova nllca 10. Gi-adbcno podjetje in tehnična pisarna za podtalne in gradbe. Najnižje cene in najsolidncjša izvršitev" nud talne L. En gros Specijalna e« detan trgovina vozičkov in koles V zalogi kolesno opreme in berače za otroke Renoviranlo koles, vozičkov In šivalnih strolev KEIELROK OTON Tržaška cesta — GUnce Marijin trx 8 CENIKI FRANKO t Cenejše kot pri RAZPRODAJAH se dobi vsakovrstno mnnufakturno blago samo pri TRPIN, Maribor, Glavni trg št. 17