Inseratl se sprejemajo in velji tristopnu vratu: 8 kr., če se tiska lkrat, ,, ,, i, n 2 n |, n i, n 3 n Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša. Rokopisi •e ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravuištvo administracija) in ekspedicija na Starem trga li. št. 16. f I 11 ffVffp OliU I lllk Pulilitii lisi za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto . . 10 ei. _ kr. za pol leta . . 5 ., — za četrt leta . . „ 60 , V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl za pol leta . 4 „ za četrt leta . . 2. ,, V Ljubljani na velja 60 kr. več na Vredništvo je na bil. št. 284. Izhaja po trikrat na teden in sie v torek, četrtek iu soboto. Dika jugoslovanska. (Dalje.) Od onih, ki prihajali bodo iz vseučilišča, posvetili se bodo eni učenosti, eni učiteljstvu, eni pa se bodo odločili, da s peresom v roci vsaki dan v javnih glasilih oznanujejo resnico ter širijo med narodom luč božjo. Od vseh teh narod želi in pričakuje resnice in ničesar druzega nego resnice božje. Resnico vsaki dan v brezštevilnih krogih širiti, to je najlepše predstvo, ktero društvo posameznemu človeku more podeliti; ali zato je tega človeka odgovornost neizmerna pred Bogom in pred ljudmi. Kakor on lahko razsvetli, okrepi, umiri; tako lahko tudi otemni, oslabi, otrova ali ostrupi, podšunta in prekucne. Ako dan danes svet malo čisla to predstvo, krivi so ljudje, kteri časih pravico in resnico prodajo za 30 sreber-nikov in v svoji strasti neusmiljeno napadajo vse, kar je i posameznemu človeku i društvu i narodu ljubo in drago. Prav je rekel nekdo: da je človek, ki dela s peresom ali po dnevnikih ali po knjigah, enak in podoben ali modremu uinniku, kteri z lučjo v roki svetu sveti in stezo resnice in poštenja kaže, ali neumnemu sanjaču in norcu, kteri z baklo v roki zažiga in pali vse, kar mu pride v okom. Naš narod od svojih umnikov prvega pričakuje, to je prave svetlosti, resnice, spodobnosti, zmernosti in previdnosti, ktere so potrebne vzlasti nam v naših okolnostih. Narod naš naposled želi in pričakuje od vseh onih, kteri se na njegovih ledjih do viših mest vzpno, da ljubijo svoj narod, da vse svoje moči posvetijo njemu, da po bratovsko iu prijateljsko ž njim ravnajo in da s pomanjkljivostmi njegovimi imajo sem ter tje potrpljenje; z eno besedo, narod želi in pričakuje, da se mogočniki in prvomestniki njegovi spominjajo, da je Sin božji z nebes prišel ne zato, da se mu streže in služi, temuč da on nas vseh sluga in dobrotnik postane. Vsaki mogočnik ima toraj v ponižnosti in ljubezni podati se prav med narod ter v vsem postati njemu sluga. Ako se tako vestno na vse strani resnica prenašala bode v službo in življenje, tedaj se bode po novem vseučilišču lahko doseglo i ono, za čimur resnica vsaka težiti mora, kar je tretja beseda moja. 3. Kedar se resnica globoko prime v duši in vesti človeški, in kedar jo človek vestno prenaša v življenje in stanje svoje, tedaj rodi ona po naravnem načinu sad svoj, to je: ljubezen, dobroto, milost, slogo in edinost, za čimur teži vsaka blaga duša. Nnjviši namen in najblaži sad resnice je v istini ljubezen in edinost. Bog je večna resnica in prav zato je Bog tudi večna ljubezen. Kaj lepo pravi sv. pismo: Bog je ljubezen, in kdor v ljubezni živi, živi v Bogu in Bog živi v njem. O večni besedi božji, ktera se je iz ljubezni do nas včlovečila, bere se, da smo videli slavo njegovo, slavo edinorojenega od Očeta polnega milosti in resnice. In res, kakor je Zveličar naš bil pot, življenje in resnica, v tisti meri bil je ljubezen, dobrota in usmiljenje. Prav iz te ljubezni je goreče želel s svojimi učenci obhajati poslednjo večerjo, to je, sani sebe človeštvu dati v dar, da odkupi svet ter ga spravi z večnim Očetom svojim; da se s človeštvom po svoji krvi in smrti pobrati ter mu vcepi nekaj svojega božjega bitja, to je, da mu pokaže neizmerno ljubezen in usmiljenje in da se sklene ž njim na veke. Jako znamenita je v tem obziru poslednja molitev, ktero je Gospod naš pred svojim odhodom iz tega sveta molil k svojemu Očetu, molitev vsa preČudna, božjega njegovega bitja vredna in dostojna! Glej, pravi, čas je, da po dovršenem svojem delu k tebi se Oče spet povrnem; prosim te, združi in zedini te, ktere si mi dal, da združeni in zedinjeni ostanejo vedno, kakor sva zedinjenajaz in ti. In ti, ki jih je večni Oče ma-ziljencu svojemu dal, so oni, kteri so ljubo sprejeli resnico božjo; za nje prosi Jezus, da se tudi sad svete resnice obilno pokaže v njih, to je, tista ljubezen, sloga in edinost, ktera v edinosti božji ima svojo sliko in priliko. Zato kjer je prava resnica, kjer z vso dušo ljubijo in spolnujejo ljudje resnico; tam nikdar ne manjka ljubezni, sloge in edinosti. — Kedar človek po tem nedvomnem pravilu sodi društva evropejska, tedaj se mora hudo razžalostiti in razjokati res nad osodo sedanjega sveta. Ti pogostni velikanski in krvavi boji, ta vedni nemir in nesloge in napadanje, to bridko trganje, te ogromne priprave za na boj in klanje nedvomni so dokazi, da je v Evropi, žali Bog! malo prave resnice, malo pravice božje, ki nič drugo ni nego resnica v življenji iu občevanji človeškem ter občevanji mednarodnem; kajti ko bi bilo več resnice in pravice, bilo bi i več ljubezni, sloge, dobrote, bilo bi več one lepe prizadeve, da se stvari rešijo mimo, umno in pametno, ne pak z vojsko, ki nareja hude rane, in nove zavisti, nove bridkosti, nove krivičnosti in nove boje. Bog sam ve, kam bodo dospele stvari v Evropi, ako se svet skoro ne zave in resnobno ne povrne k onemu, ki je kakor večni izvir resnice tako tudi večni izvir ljubezni in miru, za kterim človeštvo zastonj koprni že mnogo mnogo časa. Sedaj stvari stoje tako, da tudi najmanja iskra vžgati more ogromen požar. Kar se nas posebej tiče, imamo vzlasti mi vzrok tako ljubiti resnico in pravico, spo- Hanani, ali poslednje dni v Jeruzalemu. (Spisal E. Gnenot — poslovenil F.Jaroslav.) (Dalje.) „Saducejce dobro poznaš, kaj ne?" nadaljuje Dema. „Tudi jaz sem Saducejec, veroval nisem čisto nič, tajil sem neumrljivost in večno življenje, skratka: mislil in živel sem kakor vaši Epikurovci. Gotovo ti je tudi to znano, da tukaj na Judovskem in drugej stanujejo neki ljudje, kteri žive po naukih nekega Jezusa Kristusa, ki je na Kalvariji križan bil. Vele jim Galilejci zato, ker je mojster njih Galilejec bil. Oni menijo, da boljše žive, kakor drugi ljudje, imajo skrivna shajališča in ravnajo se po skrivnostnih obredih. &esto leto vlade Klav-dija cesarja so se bili ti ljudje jako namnožili vkljub preganjanju Ilerod Agripovemu. Karikelj, ondaj najzvestejši moj prijatelj in tovariš pri vseh veselicah in razuzdanostih, bil je najhujši in najnevarniši nasprotnik Galilejcem. Rabil je nam za skrivnega tožitelja, kakoršnih imevajo vaši cesarji v Rimu. Njemu so dobro znana bila vsa zavetja, stanovanja in bogoslužna shajališča Galilejcev, in prav zato se je sploh govorilo, da on je izdal bil učence Jezusove." „Škoda, da zaradi vstavljenega proganjanja ni mogel nadaljevati svojega posla", zasmeje se Emilij. ,,Da, pa je po drugih potih še več škodoval kristijanom; kajti ta človek ni zadregetal pred nobenim hudodelstvom." Dema malo po-molči, kakor da se domišlja nečesa, potem nadaljuje: „Sedeli smo prijatelji pri nočnej radovanki. Preobila in opojna pijača nas je tako omotila, razvnela in zdražila, da smo hrepeneli še po novej nasladi. Med tem pa je nekdo po naključju in v šali izgovoril ime Galilejec. Mahoma sem jaz vprašal Karikelja, kedaj Galilejci obhajajo službo božjo. Ravno sedaj, odgovoril je. Prijatelji! zaklical sem, nova misel šinila mi je v glavo. Tu se dolgo- časimo, liajdimo, pojdimo nad Galilejce! Karikelj, ki ve za skrivališča, naj nas vodi. Vsi so moj predlog sprejeli s ploskanjem; prevideli smo se z baklami ter potem drli kot blazni po ulicah jeruzalemskih. Dospevši do razvalin pri Betezdi veli Karikelj mirovati, baklje pogasiti in tiho stopati za njim. Ako nas ugledajo, dejal je, bodo takoj pobegnili, nam pa veselje podrli. Nočna hoja in hladni zrak sta nas bila nekoliko streznila. Tihota, samota in v črno temo zavite veličastne razvaline so nas nehote pojile z resnobo. Opazil sem, da so tovariši moji plašni postajali, zato sem jih srčil. Kmalo smo začuli petje, prijateljem mojim so začele noge zastajati zbog neznanskega strahu, tudi mene je groza sprehajala. Edini Karikelj ostal je miren in predrzen. Kdo si še upa iti za menoj? vprašal je s potegnjenim in smešivim glasom. Ker sem bil sprožil to neumnost, nisem hotel zaostati. Dva ali trije še so se motali za menoj, vsi drugi so zaostali na pol pota. Z divjim krikom smo se vrgli na zbrane Galilejce, kteri so prestrašeni zaradi nenad- stövati in pripravljati v življenje, da se iz tega sama po sebi čini nam ljubezen in sloga. Vzlasti mi imamo vzrok iz vsega srca prizadevati si po vzvišanem namenu resnice, to je po cdiustvu. Mi smo, boreči se skozi veke proti barbarstvu za krščansko izobraženost, hudo oslabeli in onemagali. Udje telesa našega so še i dan danes raztrgani. Vseučilišče naše ima prav sveto nalogo, da narod zedini in združi, da se ono, kar je krivica ter nemila osoda odtrgala od našega telesa, priljubi spet občili na$i majki. Vseučilišče naše ima biti ono s,veto ognjišče, ua kterem se naj bratov-ska srca vnemajok ljubezni, slogi in edinosti. V našem oženi domu celo imata prava dva brata, ene matere sinova, neke presodke med seboj. Dvoje lepih imen, kterih vsako ravno tisto naznanja, razdvojuje velikrat eno krv in eno dušo. Vseučilišču naloga je, da te pred-soje in pravde jenjajo, da se bratje sklenejo v eno dušo in v eno sveto namero. Naloga vseučilišču je, da eden druzega prehitevajo v medsebojni ljubezni in dobroti, podpori in vsakovrstni kreposti. Na čast bodi bratom dalmatinskim rečeno, oni so v nekih desetih letih napredovali res velikansko. Oni, ako nas niso prehiteli, gotovo so nas dohiteli. Oni so našemu vseučilišču o priliki svečanega otvorjenja skazali posebno ljubav in čast. Oni so koj od začetka novo vseučilišče previdili z lepimi in prav izvrstnimi močmi. Ob kratkem, naši krasni Dalmatinci so v duši in zavesti z nami sklenjeni že nerazdružljivo. Hodimo jim o tem hvaležni in kažimo jim o vsaki priložnosti dvojno in trojno ljubav, kajti so tega prav res vredni in dostojni. Ali kaj čem reči o naših prvih sosedih, o bratih slovenskih! Oh naj vedo, da hočemo mi vsi na veke v duši in srcu našem ohraniti hvaležen spomin onih besedi, izgovorjenih po enem iz najodličnejših sinov (ranj-kem dr. 10. Costi): „Bratje Hrvatje! vedite, da mi Slovenci vaše vseučilišče smatramo kot naše 1 a 31 n o vseučilišče." lies zlate besede, polne nade in tolažbe! Kedar sem čul te lepe in vzorite besede, polila me je solza radosti. Bodimo toraj tudi tem bratom hvaležni; kažimo jim o vsaki priliki, da je osoda njihova naša osoda, da je rana njihova naša bol, da je veselje njihovo naša radost. (Dalje si.) Politični pregled. V Ljubljaui, 10. april». Avstrijske dežele. Dosedanje ilaric avstrijske Slovanom niso bile ravno prijazne. V nekterih krajih so skušali ponemčiti jih, v ogerskih deželah jih neprenehoma tare in preganja oholi Madjar, ki je te dni razrušil celo matico slovensko v Št. Martinu, na jugu pa jih spodriva gibični lah. Pa vse to ni omajalo zvestobe Slovanov do najvišjega prestola, kar se najbolj očitno razodeva v Dalmaciji, kjer z veliko navdušenostjo sprejemajo in pozdravljajo tam popotu-jočega cesarja. Zdaj imajo merodajni ktogi priliko prepričati se, kdo in kje so sovražniki Avstrije. Kakor je čutiti, so deloma to tudi že spoznali. Zlasti jim je k temu mnogo pripomoglo ravnanje in zadržanje tržaških Lahouov, ktere je vlada vedno božala iu stregla jim, kar-se je dalo. A ti ljudje škilijo vedno na Laško in se za avstrijskega cesarja silno malo zmenijo. Županu dr. D'Angelin se še ni vredno zdelo v deželnem zboru omeniti cesarjevega bivanja v Trstu. Skrajni čas tedaj je, da vlada gre na roke tržaškim Slovencem, preden ji tamošnji Luhoni zrastejo čez glavo. OtfcrNki zbor se bode najbrže končal 14. maja. O Itrvstškili poslancih se je nedavno po časnikih poročalo, da so enoglasno sklenili podpirati sedanjo vlado ogersko, ter da so to ministerstvu naznanili. Klub hrvaških poslancev šteje 30 udov, kterih se je bilo pa le 7 zbralo k omenjenemu posvetovanju. Sicer pa je obnašanje poslancev hrvaških res čudno. Poslanec Pust je hotel \lado interpelirati zarad odstavljenih železniških uradnikov, ki niso razumeli madjarskega, a ker ta interpelacija Madjarom ne bi bila ljuba, se je opustila. „Prej so Hrvatje veliko več zahtevali od Ma-djarov, kakor se jim je pri spravi dovolilo; zdaj še tega ne zahtevajo, piše dopisnik „Politike", kar je nekdaj tirjal Rauchov deželni sabor, namreč hrvaški jezik pri vsili domačih vradih in pri hrvaških oddelkih skupnih mini-sterstev. Narodna stranka je postala jako pohlevna in zadovoljna, sicer bi ne bila v kot vrgla interpelacije Pustove, ktero zahteva čast in dostojnost Hrvaške." Vnanje države. E'rusku vradna „Post" v nekem dopisu omenja, zakaj tam tako hudo preganjajo katoliško cerkev. Odkar je bil veliki mojster nemškega reda, Albreht, po nasvetu Lutrovem redovniška posestva spremenil v posvetno državo, spoznala je kraljeva rodovina pruska, da bode njena moč le rastla, če se vniči moč papeštva, ter bode tudi naprej tako ravnala. Tudi drugi mogočni vladarji, na pr. cesar Fridrih I. pa Napoleon I., itd., so skušali vni-čiti moč papeževo, pa so vničili le sebe. To bo prej, ali pozneje skusila tudi Pruska. 'fPsiia^Siss. Poročilo, da bi bili v Sera-jevem zavratno umorili veliko kristjanov, se ne potrdi. Pač pa so jih več po nedolžnem zaprli, češ, da so sklenili zaroto zoper turško vlado. Razkačenost med kristjani je silno velika, ker jim Turki požigajo in kradejo, ne zmenivši se za postave, ali za svoje gosposke. Veliko kristjanov je zato popustilo svoja stanovanja. ter so pobegnili v Čmogoro, od koder hočejo Dervišu paši pismeno naznaniti vzroke, zakaj so pobegnili. Cesarjevo popotovanje. Kakor smo že povedali, so cesar 14. t. m. obiskali Benkovac, kjer jih je ljudstvo praznično oblečeno pričakovalo. Možje so imeli vsi puške na kamen. Cesar, ki so došli okoli 7. ure zjutraj, so najprvo ogledali 2 kompaniji deželnih brambovcev v narodni obleki, potem pa v okrajnem sodnijskem poslopji sprejeli poklo-nivše se jim deputacije. Obiskali so tudi cerkev in šolo. Okoli 'J. ure so se odpeljali v Carin na morskem obrežji, kamor je bilo tudi prišlo veliko ljudstva iz Zadra in Novega grada. Prebivalci, ki se pečajo z ostrigarjenjem, so vpričo cesarja vlovili nekoliko ostrig ter mu jih v hiši nekega morlaka (tako se imenujejo Slovani dalmatinski) napravili za zajuterk. Okoli poludne so se cesar odpeljali v Obrovec, kjer jih je zopet neštevilna množica pričakovala. V Smilicu so prepregli konje, ter se okoli 5. ure vrnili nazaj v Zader navdušeno pozdravljeni in sprejeti od brezštevilne muožice, ktera jim jeb ila nekoliko pota naproti prišla. Za-drčani so na večer mesto zopet razsvetili; tudi so omislili „Album" s prelepimi illustracijami najvažnejših in najimenitnejših krajev in reči, da ga bodo poklonili cesarju. 15. aprila so se cesar po morju peljali v Šibenik. 6 ladij natlačenih z ljudstvom jih je spremljcvalo. Med potjo so obiskali tudi Stari Zader, Štret in Zlarin. V Šibeniku, kjer so došli ob dveh popoldne, jih jc slovesno pozdravil župan s srenj- blizo dvajset let ječim v siromaštvu in neznau-skih bolečinah." „Kaj nikdar nisi razložil svojih težav grajskemu poveljniku V ' vpraša Emilij. „Pravica bi ti bila pomogla." „E, kaj še, tu ne poznajo pravice, tu le krivica odločuje. Tudi mnogi drugi trpe po nedolžnem. Brezvspešno ponavljamo svoje pritožbe, tisti, kteri so mene bili posadili v ječo, gotovo so premožni in uplivni, in koliko zlato premore dandanes, gotovo ti je znano." „Ali se ti kaj dozdeva, kdo bi bil kriv tvojej nesreči? Če pomislimo, da je Karikelj izgnal te z doma, dejal bi, da prav on te je pahnil v nesrečo." „Tudi jaz bi njega sumil, da je premožen, a ker ni, zato menim, da je on le delal za tretjega. Spočetka dolžil sem kristijane, a ko sem vse to hladnokrvno premislil, sprevidel sem, da oni me niso dali zapreti, ker nimajo niti veljave niti imetja." (Dalje prih.) nega napada in zbavši se novega preganjanja s petjem vtihnili in pobegnili skozi skrivne izhode. Karikelj in jaz sva se krohotala občnej zmešnjavi ter se predrzno bližala oltarju, kjer je stal glavar učencev Kristusovih v neobičaj-nej opravi s kelihom v roki, pred ko ne za kakovo skrivnostno rabo bogoslužno. Segla sva po njem, ali viši duhovnik je resnobno zabranil nama z roko. Splašila sva se njegovega pogleda, jaz sem se zgrudil na tla, in pred ko ne sem se tisti hip pohromil tako, da nisem mogel vstati in da sem ostal hrom do današnjega dne." „In Karikelj?" izvedavo vpraša Emilij. „Pobegnil je." „Kaj pa se je s teboj godilo?" „Ves prestrašen klical sem Grka in prijatelje, naj mi pomorejo; ali oni so bili odšli med tem, ko sem jaz v nezavednosti ležal in obležal na mestu." „Kako si potem prišel domu?" „Polagoma začeli so kristijanje vračati se; nažgavši luči spoznali so me nekteri. Glavar njih, kteremu so rekli biškop, stopil je k meni ter me z resnimi besedami posvaril zaradi nezgode, ktero sem bil napravil družbi njegovej. Ni bilo moč mi zreti v njegov obraz, še sedaj zadregetam, kedar se ga spominjam. Dal me je odnesti domu." „In od takrat si hrom? ' „Stoj, naj končam. Ko so me Galilejci domu prinesli in na postelj položili, začel sem klicati svoje sluge, a nikogar nisem priklical. Izginili so bili, ž njimi vred tudi moje premoženje. Sam in zapuščen ječal sem do večera; tu se nenadoma prikaže v ohlapen plašč zavita postava s štirimi možaki; mahoma sem spoznal Grka. Milo sem prosil, naj me ne zapušča, naj mojih slug poišče, ali on se mi je preširno nasmejal. Na to je namignil spremljevalcem, naj me primejo in polože v nosilnico, ktero so seboj prinesli. Izprevidel sem zlobne nakane Grkove, strahovito sem ga klel. Ko so me možaki na povelje Grkovo povezali, šepnil jim je nekaj na uho, in odšel s smešivim pozdravom: „Srečen pot!" Pripeljali so me le-sem, kjer že skimi odborniki. 21 deklic v narodni obleki je pred njimi s cvetlicami potresalo pot do škofijske palače, kjer so se jim poklonili vradi, duhovščina, mestni odbor in mnogo deputacij. Na večer je bilo mesto sijajno razsvitljeno; radostnega ljudstva se je vse trlo po mestu, neprenehoma so pokali možnarji, puške pa ra-keteljni in na vsih straneh so se razlegale narodne dude. Ob osmih so šli cesar h koncertu v gledišče, kjer so jih pred vratmi pričakovale belo oblečene deklice, ki so jim s cvetlicami po-tresale pot. Cesar so bili s koncertom jako zadovoljni in so izrekli svoje priznanje umetniku Mazzoleniu, rojenemu Sibeničanu, ter mu podarili dragocen prstan. iT. ob 5. uri zjutraj so se peljali v Skradiu, kjer so jih prebivalci navdušeno sprejeli. Iz Skradina so se peljali v Kistanje in Knin. Jezdeci v narodni obleki so jezdili pred cesarjevo kočijo, ljudstvo je med potjo od vseh strani vrelo skupaj ter s strelom in gromovitimi živio-klici pozdravljalo cesarja. Deželni zbori. Deželni zbor kranjski. Tretja seja 19. aprila. Predsednik naznanja, da mu je bilo izročenih več peticij, deloma deželnih uradnikov za zboljšanje plač, deloma drugih; izročijo se dotičnim odsekom. Dr. Schrey naznanja predlog postave za zboljšanje plače učiteljicam po meščanskih šolah. Ta svoj predlog bo dr. Schrey v prihodnji seji vtemeljeval. Gospodarski odsek se po predlogu dr. Blei-weisevcm pomnoži za dva uda, ktera se tudi brž volita, izvoljena sta dr. Schrey in Kotnik. Poročilo deželnega odbora o volitvi deželnega poslanca v občinskem volilnem okraji Postojna-Senožcče - Bistrica - Planina - Ložu, se sprejme in volitev gosp. P. Grassellija potrdi. Vladni predlog postave, kako je na me-tersko mero in utež (vago) predevati tiste mere in uteži, ki so v deželnih zdaj veljavnih postavah, potem poročilo deželnega odbora zavolj dodatnega kredita iz deželnega zaklada za leto 1874. vsled povišane odškodnine za režijo in hrano v deželni bolnišnici, se izročita odsekom. Pri poročilu finančnega odseka o proračunu deželne vino- in sadjerejske šole na Slapu za 1. 1876, in priporočijo istega odseka o računskem sklepu ravno tiste šole zal. 1874 omeni dr. Zarnik, da ta šola vtegne zaostati in propasti, ako se ne združi ž njo tudi kmetijska šola, kajti skušnja uči, da hodi celo mnogo učencev iz vipavske doline rajše v goriško kmetijsko šolo. ker se tam ne uče le sadje- in vinoreje, ampak tudi kmetijstva. Zato hoče dr. Zarnik staviti predlog v smislu svoje opombe, pa ga prekliče, komu deželni glavar pove, da se bo o tem pri poročilu o delovanji deželnega odbora lahko govorilo, ter si pridrži takrat ga staviti. Račun in proračun se tedaj sprejmeta. Na vrsti je še poročilo finančnega odseka o proračunu deželno-kulturnega zaklada za 1. 1876, ki se sprejme, poročilo deželnega odbora zastran zidanja nova deželne norišnice, in poročilo finančnega odseka o proračunu bolnišničnega, porodnišnega, najdenišnega in noriš-nega zaklada za 1. 1876, ki se tudi reši. Poročilo deželnega odbora zastran povik-šanja penzije bivšega učitelja Janeza Pust-a se odloži po kratki debati, ktere se vdeleže Dežman, Robič in Zarnik, ko zadnji naznanja, da je prosilec te dni že umrl. V šolski odsek so bili konečno voljeni: dr. Bleiweis, Deschman, v. Gariboldi, Kotnik, v. Langer, Obreza in Pakič. Prihodnja seja bo v ponedeljek 26. aprila. Zbor štajarski je pri premembi opravilnega reda določil, da interpelacije se smejo v zboru obravnavati in kritikovati. Ces. namestniku pa to ni bilo nič kaj po volji. Nemudoma je šel na Dunaj ministra Lasserja vprašat, kaj naj stori. Vradna ,,Grazer Ztng." skuša v nekem članku dokazati, da deželni zbori še pravice nimajo stavljati interpelacije, ampak da le državni zbor ima to pravico. Do sedaj se deželnim zborom ta pravica ni odrekala, zato smo radovedni, kako se bo ta reč vradno rešila. — Razun že omenjenih reči je zbor sklenil trgom Arnež, Mahrenberg iu Št. Lenart dovoliti, da smejo od svojih psov pobirati po 2 gld. daca. Nadalje bode v Maren-bergu vsakteri plačal 10 gld., v Št. Pavlu pri Pripoldu pa 15 gld., kdor hoče ondi postati sreujčan. Okrajuemu odboru v Štajcu se je dovolila okrajna naklada 40%. Prošnja kmečkih srenj združenih z Lipniškim trgom za raz-pisanje se ni uslišala, da-si jo je g. Herman gorko podpiral. Pri volitvah odborov so bili izmed slovenskih poslancev voljeni: Herman za srenjske, dr. Srnec za šolske, dr. Domiukuš za gospodarske zadeve, dr. Vošnjak za deželni proračun. Poreškemu zboru so se izročili postavni načrti o srenjskih cestah in o šolskem liad-zorništvu. V dunajskem zboru so do vlade stavili interpelacijo zarad delavcev, kterih je tovarnar Sigi v dunajskem Novomestu 3000 poslovil, ker jim ne more dati dela. Enoglasno se je sprejel predlog, da naj vlada železnicam, ki potrebujejo mašin, pa nimajo denarjev, da bi si jih omislili, posodi potrebne denarje, da bi odpuščeni delavci dobili delo. V črnovijskem se je volil poseben odsek, ki bode pretresal, kako bi se cesar sprejeli, ko obiščejo Bukoviuo, in kako bi se praznovala stoletuica združenja Bukovine z Avstrijo. Izvirni dopisi. I k Ilabrove. 15. aprila. (Čitalnica.) Kakor v Bizaviku pod Ljubljano smo predpreteklo nedeljo 11. t. ni. tudi nad Ljubljano in sicer ua Dobrovi slovesno pričeli vladno dovoljeno in po odboru koj vstanovljeno „Bralno društvo" ali Čitalnico. Dr. J. Bleiweis nam je v ta namen poslal posebuo pismo; počastili so nas pa osebno gg. dr. Poklukar, monsign. Jeran in prof. J. Mam. Prvomestnik g. Ant. Dolinar je po vvodnem ogovoru, v kterem je društvo pomenljivo razlagal po glasilu nad podobo Pija IX. med cvetlicami napisanem: „Vse za vero, dom, cesarja"— prečital najprej pismo dr. Bleiweisovo, ktero so radostno sprejeli vsi, potem pa povabil goste, naj spregovorijo tudi kaj pričujočim družnikom. Spregovoril je nato dr. Poklukar nekaj s stališča družinskega in obrtnijskega, monsg. Jeran o papežu Piju s cerkvenega, prof. Marn o Vodniku s slovenskega, kar je prvomestnik sklenil spet primerno. Vršilo se je brez naukazovanja lepo vse v redu, iu prav zadovoljni so bili vrli kmetje dobrovski, kteri so skoro do zadnjega vsi pristopili bili v društvo. Nadejamo se, da drevesce zdaj lepo vsajeno* bode tudi dobro in lepo rastlo Dobrovčanom v prid in pošteno razveseljevanje. K temu pomozi Bog' Iz druzega poznej dospelega dopisa 16. t. m. o isti stvari naj posnamemo le to, da se v njem izreka javna zahvala vsem preč. gospodom, kteri so „Bralno društvo" osebno ali pismeno počastili, z govori ali z doneski v novcih in knjigah oveselili, ter naznanja, da bode vsako nedeljo in praznik popoldne po službi božji imelo svoje shode, na ktere se vabijo častiti domoljubi, da se širi med našim vrlim in poštenim, a do sedaj premalo poduče-vanitn ljudstvom verska in narodna zavest ter potem prava omika. Lepo in krepko povdarja prvak in narodni voditelj dr. J, Bleiweis, ker je ta dan predsedvati moral čitalnici bizaviŠki, v pismu svojem potrebo vsestranskega poduka tudi za kmeta dandanes, trdno značajnost in določno versko prepričanje, ki se najlaglje dosega po bralnih društvih s pomočjo poštenih Časnikov in dobrih knjig, ter želi naposled našemu mlademu društvu vspešno delovanje pod lepim geslom: „Vse za vero, dom, cesarja". Pismo to je bilo sprejeto z živahnimi živijo-klici, pravi dopis; g. dopisnik pa nam obeta za „Slovenca" večkrat priobčevati o društvu itd. Toraj le mož beseda! 'ft ^Borcnjskcjt». 16. aprila. — Bila je zbrana družbica, v kteri je prišlo govorjenje tudi na tebe, dragi „Slovenec," in vse to je milovalo zarad presilne ljubezni, ki ti jo je zadnje čase skazovala si. državna policija. V srce si se nam smilil, da ti je plačati 300 gl. i*i y.lutem orlu" pred železnim mostom v Ljubljani.