Kdaj bo za kmeta boljše? Nam spodnještajerskim kmetom in posestnikom ne manjka delavnosti, ne manjka tudi hrepenenja po boljših razmerah, ki je za vsaki napredek potrebno, pač pa nam manjka strokovne stanovske izobrazbe. Mi se pri obdelovanju naše zemlje in pri pridelovanju gospodarskih pridelkov le malo, ali pa celo nič ne oziramo na svetovno tržišče. Kakor in kar so delali naši pradedje, tako in to delamo tudi mi. Mi smo kakor stroj, ki se stoletja in stoletja vedno enakomerno gibamo v istem krogu. Prekomorske dežele in Rusija pridelujejo velike množine rži in pšenice. Pridelovanje v teh deželah pride tako ceno, da še se kljubu voznini do nas lahko tuji pridelki eeneje prodajajo kakor domači. Dalekovidni poljedelci zapadneEvrope so takoj spremenili svoje pridelovanje. OpušCali so pridelovanje rži, pšenice ter drugih uvoženih žitnih vrst, a zemljo so uporabljali za pridelovanje one žitne vrste, ki jo najlažje prodajo, namreč ovsa. Številke naj govorijo! Zitna polja PSenica Rz Jecmen TurSica Oves so znasala od 1876—1880 1. povprecno 19.601 11.678 6.774 3.562 12.222 1 1896 Polja so se povecala Polja so se zmanjsala Tiso6 bektarov 18.748 11.449 6 432 3.467 13.620       398 853 229 342 95 — V A v s t r i j i so rastla (na obsegu) do 1. 1880 polja za pšenico, rž, turSico, polja za ječmen in oves pa celo do 1895. Od tega časa pa so polja pojemala, vendar so še bila vedno večja kakor koncem sedemdesetih in začetkoma osemdesetih let. Na Ogerskem rastejo od 1. 1870 polja za pšenico in turSico, polja za rž, ječmen in oves pa je bilo zadnja desetletja vedno raanj. Od 1. 1898 pa se je za vse žitne vrste obseg polja povečal. V Nemčiji se večajo pšenična polja od 1. 1898, polja za rž se manjšajo, za ječmen in oves pa so ostala v istem obsegu kakor prej. V Svici gredo vsa polja rakovo pot, pojemajo na obsegu. Na Danskem še rastejo polja za rž in oves, manjšajo se od 1. 1876 polja za pšenico in ajdo, od 1. 1881 tudi za ječmen. Na Švedskem se večajo polja za vse žitne vrste. NaNorveškem pa samo polja za oves, druga se manjšajo. Na Francoskem se pšenično polje težavno obdržuje v dosedanjem obsegu. Ovsena polja so pojemala uo 1. 1891, zdaj zopet rastejo. Vsa druga poljase maniSajo z ozirom na obseg. Na Angleškem se opuščajo vedno bolj žitna polja. Rastejo pa travniki in njive za deteljo ter gozdovi. Na Belgijskem raste samo polje za oves, vsa druga polja so v neprestanem pojemanju. Istotako je na Nizozemskem, le rži se je začelo v zadnjem času nekoliko več pridelovati. To so zanimivi podatki, ki nam kažejo, kako se pridelovanje razmeram na svetovnem tržišču primerno spreminja. Nismo pa hoteli s temi številkami in s temi podatki dokazati, da moramo sedaj mi štajerski poljanci pridelavati le oves. Naša namera je bila marveč pokazati, kako je treba pridelovanje na svoji zemlji spravljati vedno v sklad s svetovnimi gospodarskimi razmerami. Na Spodnjem Štajerskem lahko kmetsko prebivalstvo razdelimo v tri vrste, dasi se ta razdelitev ne sme tolmačiti strogo. Prebivalci po dolinah Mure, Drave, Dravinje, Pesnice, Ščavnice, Savinje itd. so poljedelci. Prebivalci Slov. gorie, liutomerskih-ormoških gorie, prebivalei med Poljčanami-Brežicami so večjidel vinogradniki. Prebivalci zelenega Pohorja in Savinjskih planin so 1 e s otržci in živinorejci. Mi spodnještajerski kmetje torej nimarao vsi popolnoma istih želj, ciljev, pač pa uvidimo vsi, da nam je treba strokovne stanovske izobrazbe, ako hočemo doseči cilj, ki je nam vsem spodnještaierskim kmetom skupen, namreč boljSa bodofinost.