geografska proučevanja in regionalno 
geografska problematika 
UD K 911.2(213) = 863 
UDC 911.2(213) = 20 
NA RA VN OGE OGRA FSICE Z NA ČILN OS'll 
P"rane Lovrencak 
Gospodarsko razvite države se nahajajo v zmernem pasu na severni in 
južni poluti. Države s slabo razvitim ali 'razvijajočim gospodarstvom pa 
se razprostirajo od ekvatorja do 45 severne geografske širine - severna 
Kitajska, in 50 južne geografske širine - južni Čile. Večinoma leže v 
tropskem, nekatere pa deloma segajo še v substropski in zmerni pas. 
1. Naravnogeografske značilnosti tropskega sveta 
Tropski pas je po naravnogeografskih značilnostih dokaj pester. Med sever-
nim in južnim povratnikoin, ki ga omejujeta, se kažejo velike razlike v po-
dnebju, rel iefu, prsteh in rastlinstvu. Eden glavnih vzrokov so spremembe 
v Sončevem obsevanju čez leto. 
Osnovo večjemu delu površja v tropskem pasu dajejo stari ščiti, ki so bili 
nagubani že pred paleozoikom. Sedaj so že znižani in uravnani. Zunanje in 
notranje sile so jih preoblikovale v višavja in planote. V Južni Ameriki sla 
taki višavji Gvajansko in Brazilsko, v A friki Gvinejsko, Vzhodnoafriško in 
Južnoafriško višavje. Med planotami je dokaj značilna Dekanska planota. 
Ta višavja in Dekan so deli Gondvanskega ščita. Zgrajeni so večinoma iz 
metamorfnih (gnajsi ) in magmatskih kamnin (granit i ) . Stare kamenine 
se pojavljajo na površju, zlasti v posameznih delih Afrike in Južne Amer i -
ke. Marsikje pa jih prekrivajo debele plasti mlajših usedlin. Te so ostale 
nenagubane, v vodoravni legi. Zato je površje ravno. 
5£ 
dr. geog., docent, Oddelek za geografi jo, Filozofska fakulteta, 61000 
Ljubljana, Aškerčeva 12, glej izvleček na koncu Obzornika 
24 
Za površje tropskega pasu je značilna tudi vrsta kotlin in nižavij, zgrajenih 
iz sedimentov kamnin v Južni Ameriki in A f r ik i . V njih so se izoblikovala 
porečja tropskih rek. Obsežna rečna nižavja in delte so zelo pomembna za 
naselitev ljudi. 
Ob starih ščitih in nižavjih se širi jo mlada nagubana gorovja. Razprostira-
jo se na vzhodnem (Jugovzhodna Az i j a ) in zahodnem (Južna A meri ka) robu 
tropskega pasu (Karta l ) . 
Pri premikih zemeljske skorje so nastale v njej razpoke, skozi katere je 
prodrla magma. Iz ognjenrš)<ega gradiva je nastala vrsta ognjeniških gora 
v Afr iki , Južni Ameriki in Jugovzhodni Az i j i . Nekateri ognjeniki še vedno 
delujejo, mnogi so že ugasli. Ponekod se je lava na široko razlila in pre-
krila površje, laki lavini pokrovi se nahajajo v Indiji in Vzhodni A f r ik i . 
Ob tektonskih premikih in vulkanizmu je prišlo v kamninah, ki gradijo po-
samezne dele tropskega pasu, tudi do nastanka rudnih ležišč. Tak primer 
so Srednji Andi. Zgrajeni so iz mezozojskih kamnin, v katere so vdrle 
prodornine. Ob prodorninskih žilah so nastala rudišča, zato je v tem delu 
gorovja veliko rud. V starih in melamorfnih kamninah so nastale rude tudi 
v Afriki in Jugovzhodni A z i j i . 
Na podnebje tropskega pasu odločilno vpliva močno segrevanje zaradi stal-
ne in visoke lege Sonca nad obzorjem. Zato so celo leto v večjem delu pasu 
visoke zračne temperature. Povprečne letne zračne temperature presegajo 
18 C . Razlite v temperaturah, ki se pojavljajo ponekod, izvirajo iz razlik 
v nadmorski višini, geografski širini, oddaljenosti od morja in vpliva 
morskih tokov. Najvažnejša je razlika v nadmorski višini (pr imerja j tem-
peraturni krivulji na klimogramu Kingstona in Nairobi ja) . 
Povprečne zračne temperature v krajih ob morju in v nižinah med lotom 
le malo kolebajo. Predeli ob morju imajo v najtoplejših mesecih 27-30 C 
in v najhladnejših 22-27 C . V notranjosti celin se kažejo večje razlike 
med temperaturami. V najtoplejšem mesecu so zračne temperature nad 
30 C in najhladnejšem tudi pod 22 C (tabela l ) . 
Tabela 1: Srednje zračne temperature ( °C ) 
Kraj Nadm.v . Geog.š. J F M A M J J A S O N D Letna 
Zanzibar 17 m 6°C 28 28 28 27 26 26 25 25 26 26 27 28 26,6 
Timbuktu 250 m 17°C 22 23 28 33 35 34 32 31 32 32 27 22 29,2 
Singapur 1°C 26 27 27 27 28 27 27 27 27 27 27 27 27 
V količini padavin se kažejo velike razlite med posameznimi deli tropskega 
pasu (karta 2 ) . 
25 
26 
Veliko padavin imajo: 
1. območja tik ob ekvatorju, kjer se zaradi stalnega močnega segrevanja 
zrak dviga in dežuje v nalivih; 
2. predeli, kjer vetrovi prinašajo iznad morja tople in vlažne zračne mase 
zlasti še, če udarijo v gorska pobočja in vrhove, npr. zahodna pobočja 
Kamerunske gore, dobijo povprečno letno okoli 10 000 mm padavin. 
Malo padavin pada: 
1. tam, kjer se zračne mase spuščajo iti je področje visokega zračnega 
pritiska, 
2. v predelih, zelo oddaljenih od morja in na zave trni strani gorovi j , 
3. tam, kjer večji del leta pihajo vetrovi od obale proti morju in kjer ob 
obali tečejo hladni morski tokovi. 
Poleg spreminjanja količine padavin je zelo pomembna tudi njihova razpo-
reditev med letom. Predeli ob ekvatorju dobijo padavine vse leto (klimogram 
Iguitosa). Severno in južno od ekvatorja pa se zaradi sprememb zračnega 
pritiska del leta uveljavljajo suhi in v ostalih mesecih vlažni vetrovi. Po-
sledica je menjavanje suhe in vlažne letne dobe. Z naraščajočo odmaknje-
nostjo od ekvatorja se krajša deževna in daljša suha doba (klimogram 
Kayesa v Mali ju ) . 
Najznačilnejši primer dveh različno namočenih dob poznamo iz Južne in 
Jugovzhodne Az i j e , kjer pihala suhi zimski in vlažni poletni monsun (kl i-
mogram Dom baya). ' 
V tem delu Azi je in v Afriki so padavine nestalne. Uveljavi se lahko bolj 
ali manj dolga suha doba ali zakasnitev deževne dobe ali pa močne in dolgo-
trajne padavine. To vpliva na slabo rast kulturnih rastlin in s tem na slab 
pridelek (karta 3 ) . 
27 
28 
Na severnem in južnem robu tropskega pasu deževne dobe ni več, dež pada 
le občasno. Zaradi visokih temperatur je močno izhlapevanje. Posledica je 
velika sušnost v teh predelih (klimogram A dna). 
Za podnebje tropskega pasu so dokaj značilna obsežna področja nizkega 
zračnega pritiska, ki jih označujemo kot tropski cikloni. V premeru meri -
jo več sto kilometrov. Za njihov nastanek je pomembna močna nasičenost 
zraka z vlago. Zalo nastajajo tam, kjer zaradi segrele površinske plasti 
oceanske vode prehaja v zrak veliko vodnih hlapov. Voda mora biti segrela 
vsaj do 27 C v najtoplejšem jnesecu. Tate razmere so v zahodnih delih 
tropskih oceanov v poletju (karta 4 ) . 
Ti cikloni prinašajo nevihte z močnimi nalivi in silnimi vetrovi, ld pihajo 
nad 110 km/h. Često terjajo človeške žrlve in povzročajo veliko gospodar-
sko škodo. 
ciklonov 
Rečni režimi tropskih rek so ozko povezani z razporeditvijo letnih padavin 
in njihovo množino. Reke ob ekvatorju imajo zaradi celoletnih in obilnih 
padavin vse leto visoko gladino in velik pretok. Imajo ekvatorialni rečni 
rež im. Dva viška sta posledica zenitalnih padavin (karta 5, reka Lobayc , 
desni pritok reke Ubangi v Ceniralnoairiški republiki). 

in so brez odloka v morje . Tam pa, kjer reke lečejo, imajo premalo vode, 
da bi pritekle do morja in se izlivajo v jezera v notranjosti celin, npr. 
reka Sari v jezero Čad. 
V prsteh vlažnega dela tropskega pasu, ki večinoma pripadajo rdečim in 
rumenim kaleritnim prstem, se zaradi hitrega razkroja in odnašanja na-
haja malo hranljivih organskih in anorganskih snovi. Te prsti često v se 7 
bujejo trdo plast, sestavljeno iz železovega in aluminijevega oksida, ki 
se imenuje laterit. Ta je tako trd, da ga uporabljajo za gradnjo. V naravi 
ga rastlin ste korenine ne morejo prodreti, zalo je otežena njihova rast. 
V listih delih tropskega pasu, kjer se uveljavi suha doba, se nahajajo 
iropske črne prsti ali vertisol. Pokrivajo ravnejše in nižje površje. Na-
stale so na kamninah, bogatih z bazami. Zaradi hranljivih snovi za rastl i-
ne sodijo med zelo rodovitne. Večje površine prekrivajo na Dekanski 
planoti, kjer jih imenujejo regur. Na njem zelo dobro uspeva bombaževec. 
Vertisol se nahaja še v zahodnih in vzhodnih delih Afr ike. 
V robnih delih tropskega pasu so pod vplivom suhega podnebja nastale ko-
stanjeve prsti v polsuhih in puščavske prsti v suhih predelih. 
Marsikje v tropskem pasu postaja zelo nevarna erozi ja prsti. Ko so od-
stranili naravno rastlinsko odejo, je prst ostala brez zaščite. Ob močnih 
nalivih dežja jo je deževnica začela odnašati. Ta proces se je razšir i l zla-
sti na bolj nagnjenih delih površja. Najprej so nastali plitvi žlebovi, ld so 
se zaradi hitrega odnašanja plodne prsti poglobili v erozijske jarke. 
V predelih z izrazi lo deževno in suho dobo imajo reke višek pretoka v de-
ževni in so najnižje v suhi dobi. Tak režim označujemo kot monsunski reč-
ni režim (Kdoča reka v Vietnamu). Ko se po monsunskem dežju zviša gla-
dina rek, te često poplavijo obrežne nižine. Ganges ima v avgustu, ko je 
po dežjUjvisoka voda, pretok 41 000 m /s in v aprilu v suhi dobi le okoli 
2 000 m /s. Srednji letni pretok znaša 15 500 m /s. Narasle reke prena-
šajo zelo veliko drobnega kamninskega gradiva, ki ga odlagajo ob strugah 
in ob svojih izlivih. 
V suhih in pol suhih delih tropskega pasu reke tečejo le občasno, kadar 
pade več dežja. Večj i del leta so rečne struge suhe. Govorimo o puščav-
skem rečnem režimu (reka Sirba, desni pritok Nigra v N i g r u ) . Obsežna 
območja na severnem in južnem robu tropskega pasu nimajo rečne mreže 
31 
Na zahodnih pobočjih Madagaskarja odnese voda povprečno letno 2,9 mm 
debelo plast prsti, v vsej A friki 0,5 ram, povprečje za vso Zemljo znaša 
0,4 mm na leto. Na količino odnešene prsti in velikost vodnega odtoka 
vpliva poraslost površja. Čim gosteje rastlinstvo porašča tla, manj prsti 
odnese deževnica in manjši je odlok vode (skica l ) . 
! tra.va vodni odtok 
proso 
Erozijo prsti preprečujejo na več načinov. Na Jamajki so namesto kultur-
nih rastlin po pobočjih posadili hitro rastoče drevje. V Jugovzhodni Az i j i 
in perujskih Andih so izdelali terase. Obdelovalne površine, ld potekajo 
po pobočjih v smeri izohips, so uredili v posameznih delih tropske Afrike 
in na Madagaskarju. Vsa ta dela zahtevajo velike napore in precejšnja 
denarna sredstva. 
V t rop s te m pasu razlike v podnebju in prsti povzročajo veliko razl ite tudi 
v rastlinstvu. Zastopane so različne skupine rastja od vlažnega tropskega 
gozda do puščavskega rastja (skica 2 ) . 
Tropsld dežni gozd je prevladujoča oblika vegetacije v vlažnih tropskih 
območjih. Ločimo tri glavne skupine tega gozda: ameriško - največje 
površine so v Amazonstem nižavju, afriško - v Kamerunu in v Kongovi 
kotlini, in indomalajsko - v Indoldni. 
Ugodne rastne razmere vplivajo na obilno tvorjenje organske snovi. Neto , 
proizvodnja organske snovi v tropskem dežnem gozdu znaša nad 2000 g/km 
v enem letu, kar je največ med vsemi vegetacijskimi oblikami na Zeml j i . 
Ta gozd sestavlja več tisoč različnih rastlinskih vrst. Na Malajskem polo-
toku cenijo, da rasle v gozdu okoli 2500 vrst visokih dreves. 
32 
o 3 D A o o j n d 
— - o <=> E 
S _ 5 | 
t D A D 3 { n d ] o d 
— • 
m o 
T 7 1 m 
cvi ^ 
0 e 
3 1 
A 
0 -
0 -
J * 
a> 
. » o 
E £ £ 
M £ 
U J A F ( S D J 
I M I S D U J ) 
s O U D A D S 
ir> 
to 
1 
c o 
e 
E 
cm 
C3 
I.Tl 
e 
a> 
»M* M 
O 
1 T o 
~ n ></> 
E o a> 
3 > 
V) O 
m 
to 
in 
( h 
_Q O . O 
7-
9 
(3
-5
) 
p
re
te
ž
n
o
 
>
 1
00
0 
m
m
 m jam 
v
la
ž
n
a
 
s
a
v
a
n
a
 
r j e ® r o 
1 
f>4 
O 
p
re
te
ž
n
o
 
15
00
 
m
m
 
E 
— o 
a m O 
o . >. a> 
o > 
a a o 
in 
C TD 
=5 
CO O 
cz e n 
o> 
A 
^ o a 
o ¿c E 
Cv| 
1 
O 
E 
o E I K l 
is> 
o . 2 
• a 
N 
O 
G» 
»N _ 
OJ <=> i S 
*/> >r*4 O . 
CD k ^ a VI 
E s -
s e 
j a o 
> -Ž 
p o o o o o o c m f n N 
n r 
i 
U J < t 
U J 
v : 
šte
v. 
vl
az
n!
 
(su
hih
) 
he
se
ce
v 
po
vp
re
čn
e 
le
tn
e 
pa
da
vi
ne
 
sk
ic
a .
 
po
en
os
ta
vl
. 
ne
ga
 pr
ofi
l 
pr
ir
oč
ne
ga
 
ra
st
ja
 
gl
av
ne
 
ku
lt
ur
ne
 
ra
st
li
ne
 
gl
av
ne
 
ve
ge
ta
ci
j!
 
ob
li
ke
 
33 
Les nekaterih dreves v tropskem gozdu, npr. mahagonija in palisandra, 
ima veliko gospodarsko vrednost. Vendar drevesa določene vrste rastejo 
dokaj raztreseno po gozdu, kar otežuje njihovo izkoriščanje. 
V listih delih tropskega pasu, kjer je še veliko padavin, vendar nastopa 
že suha doba, dolga okoli 3 mesece, raste tropski pollistopadni gozd.. 
Sestavljajo ga zimzelena drevesa in drevesa, ki v suhi (jobi odvržejo liste. 
Neto proizvodnja organske snovi v njem znaša 100 g/m v enem letu. 
Najbolj je razširjen v monsunskem delu A zije , kjer ga označujemo kot 
monsunski gozd. 
V še bolj suhih delih tropskega pasu, kjer traja suha doba od 3-8,5 mese-
cev, se širi savana. Sedanja razširjenost savan ste ga rastja pa ni samo 
posledica naravnih dejavnikov, temveč tudi delovanja človeka, ki je sekal 
in požigal svetel gozd. Tvorba organske snovi je v savani prpccj nižja kot 
v gozdu. Neto proizvodnja organske snovi znaša le 700 g/m" v enem letu. 
Najsušnejše robne dele tropskega pasu porašča polpuščavsko in puščavsko 
rastje. Rastline rastejo posamič in na redko. Na veliko sušo so prilagoje-
ne na različne načine, često imajo liste spremenjene v trne. Zalo prevla-
dujejo irnali grmi in sukulenli. Zelo slabe ̂ pogoje za rast kaže neto proiz-
vodnja organske snovi, ki znaša le 70 g/m v enem letu. 
34