----
Izhaja 1. in 15. dne vsakega mesca, in velja za celo leto S golil. SO kr., za pol leta 1 gold. 80 kr.
TeČaj VIII. V LJubljani 15. avgusta 1868. Ust 16.
Vsem učiteljem ljudskih šol na Kranjskem!
Ho splošnji želji in potrebi bode v torek, 15. septembra J jŽti t. 1. v Ljubljani
a K®
pervi, občni zbor vseh učiteljev ljudskih šol na Kranjskem.
Ta zbor se po sv. maši v stolni cerkvi ob 8. uri zjutraj prične potem ob 9. uri v mestni dvorani. Tu bode ta-le
versta razgovorov :
1.	Kaj je pomanjkljivega pri naših ljudskih šola h, in česa živo potrebujejo?
2.	Kako bi se v ljudski šoli z drugimi nauki združeno pospeševalo umno, narodno gospodarstvo in obertnijstvo?
3.	Kako bi se stavno zboljšale slabe okoliščine o učiteljski plači?
Dragi tovarši! zberimo in snidimo se v ta pervi splošni zbor prav obilno, ter odkritoserčno in ze-dinljivo delajmo za povzdigo in zboljšanje domačega šolstva in učiteljstva! — Božja pomoč!
V Ljubljani, 15. avgusta 1868.
O snoval ni odbor.
Dva ugovora zastrau šol. *)
Veliko se je vže govorilo in pisalo o koristnosti dobro vrav-nanih šol, vendar jih je še mnogo, ki je ne spoznajo. Primerjal bi šole dobremu, pa za naše čase še novemu drevesu, ki mu mnogokrat še njegovi prvi vrtnarji niso vedili pravega glasa, kajti prilagali so mu sicer mastne, a jako neprikladne zemlje, da tako svoje prave rodovitnosti ni moglo pokazati. Ljudje hodijo okoli njega, ga ogledujejo, pa ne vidijo pričakovanega sada, zmajujejo z ramami in odhajajo. Sada še okusili niso, pa vže obsodijo drevo s sadom vred.
Taka je tudi s šolami. Ljudje, ki še nikdar niso okusili njihovega pravega sada, jih ogledujejo, opazujejo, majejo z ramami in pravijo: Saj se v šoli deca nič ne nauče; drugi zopet: čim več je šol, tem slabeja so deca. Da bomo pa vedili prav soditi; poglejmo si malo, koliko je resnice na teh dveh ugovorih in koliko je ni.
človeku kot slabi stvari je treba podpore na duhu in telesu od prvega vzdihljeja do zadnjega, zato Bog vže dete izroči starišem. Mati, naj bolj skerbna za telesno zdravje otrokovo, budi mu tudi duha že v zibelki, ko mu z ljubeznijo narekuje besede, da jo začne posnemati in ji povrne s prvimi čisto izrečenimi besedami ves trud, ki ga je imela ž njim. Mati ga je toraj prva podučevala, zato se tudi jezik, ki mu ga je v zibelki vcepila, imenuje materni jezik. Pri njegovih milih glasih se spominja mladeneč njenih lepih opominov, ki mu jih je dajala kot vodila za prihodnje življenje, možak srečnih otročjih let. Kmalo je pa dete maternemu naročju odrastlo; um, ki so mu ga njeni glasovi budili in izbudili, se je toliko razvil, da mu doma veči del več ne morejo zadostovati, pa tudi ne utegnejo. Sedaj je prišla tista doba, ko se deca izročujejo šoli, kjer za ta posel postavljeni učeniki delo skerbnih starišev nadaljujejo in do-vršujejo; oni blažijo njihovo srce, bistrijo um, da bodo pripravni dopolnovati dolžnosti tistega stana, kterega so si po božji volji sami izvolili. To nalogo ima vsaka šola.
Dete je v maternem jeziku doma dobivalo prvi poduk; s tim jezikom je stopilo v šolo. V kterem naj se tedaj njegov uk tukaj nadaljuje? Jeli se mu je treba prej učiti novega jezika, da se bo v njem izučilo tistega, česar mu je za življenje potreba? čevljar ni učil prej svojega učenca laškega, preden mu je pokazal, kako se čevelj vreže; šivar ga ni učil prej francoskega, da zna, kako se šivanka vbada, niti se je tesar prej učil angleškega, preden je znal, kako se vihti sekira. Kako pa naše dete, ki bo polje in tertje obdelovalo, ali se pa poprijelo kakega poštenega rokodelstva, pride do tega, da bi se moralo učiti ptujega jezika, svojega domačega pod klop vreči, in se potem še le, ko se je navadilo ptujega, učiti tistih reči, ki jih potrebuje ravno pri svojem poljedelstvu ali rokodelstvu? Ali pa ta poslednji in poglavitni namen učenec popolnoma doseže v naših šol^h?
*) Iz letnega sporočila glavne šole v Čcrnomlji.
Vredn.
Postava veleva, da mora vsak otrok s šestim letom, ako je le mogoče, iti v šolo. Po navadi se pa deca v sedmem ali še celo pozneje vpisujejo in ostanejo v šoli do spolnjenega dvanajstega leta, toraj celih šest let. Po velikem trudu se je pred nekaj časom še le spoznalo, da otroci v sedmem letu še niso za uk v ptujih jezikih, ker imajo učeniki dostikrat veliko truda, da jih v domačem jeziku navadijo dobro govoriti. Sedaj se uči dete popuščati otročjo raz-mišljenost, zbirati svoje misli, in jih dopovedovati s pravimi besedami. Dalji uk bi moral nadaljevati pričeto delo, pa tudi na podlagi tega, kar si je dozdaj dete pridobilo, pridajati bolj in bolj za življenje potrebnih reči. Za pomoček do poslednjega namena postavila je naša šola nemški jezik.
Kdor se je učil ptujih jezikov iz bukev, ta ve, kako mučno je to delo, in da le človek z izurjenim umom kaj pri njem opravi. Ali ima pa dete, ki se je v prvem razredu učilo poznavati čerke, vže toliko izurjenega duha, da bo pripravno za uk v ptujih jezikih, ko si še v svojem maternem ne ve dati odgovora, zakaj veli in piše: „hodim v šolo", ne pa „hodim v šola"?
Kedaj se tedaj naši otroci navadijo nemškega? V drugem in tretjem razredu nekoliko brati in pisati nemške čerke, v četrtem brati, pisati, iz bukev naučeno povedati, pa večidel ne vedo kaj bero, pišejo in govore. Dvanajsto leto je preteklo, čas je stopiti iz šole, dela za življenje se vaditi in si z znanostmi, ki si jih je dečko pridobil v šoli, lajšati življenje. Pa kje so tiste znanosti? čisto malo časa je za nje ostalo, ker ga je nar več pobral ptuji jezik. Peščica nemških besed, ki si jih je dečko morda prinesel iz šole, se mu je porazgubila pri vsakdanjih opravilih. Vadil se je spisovati po nemško, ali kaj če spisovati reveŠče, ker mu manjka besed, in. še tistih, kolikor jih ima, ne ve sestavljati; ako se pa res loti tega posla, spravi skup sodrgo, da človek ne ve, ali bi se smejal, ali se jezil, ali pa miloval človeka, ki je gotovo s potnimi sragami na čelu opravil tako malo. Priča tega so nam večkrat nemški dopisi iz naših županijskih pisarnic. Slovensko pisati se ve da tak ne zna, ker njegov jezik so mu v šoli strigli tako, da ko iz šole stopi, zdi se mu ko ptič, ki vzleteti ne more. Res je, da materni jezik bi bil moral v šoli vse storiti; ker pa tega ni storil, togoti se nad njim, ker se ne vč nad čim drugim.
Pravih za svoj stan potrebnih znanosti si otroci iz šol le toliko prineso, kolikor so se jim nerazumljivi nemški spisi dopovedovali v njihovem jeziku. Zato naše šole ne prineso sadu, kakoršnega bi morale; zato se pritožujejo stariši, kadar dobe otroke iz šole, da se nič ne nauče, pa se jezijo nad učeniki, ki niso nič zakrivili, razun tega, da so s potom na obrazu izvrševali svojo nezdatno nalogo, pa je niso bili nikakor v stanu izvršiti. Sedaj pa slišim nektere očete in matere iz naših krajev, ki mi ugovarjajo: Saj mi ne pošiljamo otrok v šolo zato, da bi se učili za kmečki ali rokodelski stan, tega vsega se izuče lahko doma ali pa pri rokodelcih; pošiljamo jih zato, da naši sinovi pojdejo „na nemško".
Pa tukaj ste v veliki zmoti. Da je za kmečki in rokodelski stan šol potreba, vam bodo spričali tisti, ki so hodili po ptujih krajih in tam kaj opazovali. Vidili so oni dobra in po naj boljih skušnjah obdelana polja, pa tudi šole, v kterih se otroci učijo teh skušenj in vsega, kar je poljedelcu treba v domačem jeziku, vidili so kmete, ki si znajo sami dobro spisovati vsakoršna pisma, pa jim ni treba nikoli za drag denar iskati kakega zakotnega pisača. Ko bi bili prišli v Belgijo in druge dežele, še več bi bili spoznali, kaj dobre šole kmetu veljajo. To pa si dobro pomnite, da nikjer na svetu, samo pri nas, se ne uče otroci v malih šolah ptujih jezikov, nego povsod najpred domačega in na podlagi in s pomočjo domačega za življenje potrebnih reči.
Prostora pa nimam tukaj, da bi o tem veliko pisal, ali dosti koristi prinaša našim krajem hoja na nemško ali pa ne, ali se je potreba zato otrokom učiti nemškega ali ne. Samo toliko rečem, ali smemo šteti, da gre vsako leto izmed sto iz šole izostalih otrok 5 jih na nemško? kako more kdo tirjati, da bi se zavoljo peterih ubijalo petindevetdeset otrok s takimi rečmi, kakoršnih ne bodo rabili? Vsaka šola naj pa otroke podučuje v takih rečeh, kakoršne so sploh vsim v korist.
Vsakteri, ki se je kaj dobro ogledal okoli sebe, mi bo pa pritrdil, da Nemško nosi nesrečo našim krajem in med stotino nemškarjev se morda ne vračujeta dva prav srečna domu. Pri tem ginejo zemljišča, družine pa zdihujejo v revščini. Kvar je to otrokom, ako oče po ptujem hodi, namesti da bi skrbel za njihovo odrejo, ko se mati doma vbija z malimi od nemila do ne-draga, zdihuje, roti, se togoti, dokler je mož ne potolaži s kakim petakom; ko je pa ta povžit, začne se zopet stara pesem. Ali boste vi sfariši svoje otroke, ki jih ljubite, preskrbljevali s takimi opravili, ki jih telesno i naj večji del tudi dušno nesrečne store?
Pa pustimo nemško in vrnimo se v šolo, v kteri pravijo nekteri stariši, da se otroci nič ne naučijo; kar pa ni res.
Resnica je samo to, da se v teh letih niso toliko naučili, kolikor bi se bili mogli, ravno zato, ker so preveč časa in truda potratili z ukom v ptujem jeziku. To je napaka, da znanje iz šole prišlega učenca ni doseglo tiste popolnosti, kakoršno bi bilo lahko; da s tem, kar se mu je dopovedalo v domačem jeziku, ne ve prav za prav kod in kam; da jih je le malo, ki bi mogli na podlagi v šoli pridobljenega v poznejih letih svoj uk spopolnovati. Taki otroci so dobili le nekoliko izobraženosti; toliko, kolikor bi je bilo njim potreba, pa ne. Vendar jim tudi ta mrvica ni brez koristi. Le primerjajte otroka, ki je hodil v šolo z onim, ki je nikoli vidil ni, ali pa, kar je še slabeje, jo nemarno obiskoval. Pri pridnem šolarju se bistrost njegovega duha vže na zunanjem bere, vidi se mu na obrazu, na vsem obnašanju, sliši se v besedi. Oni, ki ni nikdar šole vidil, ako tudi od Boga obilno obdarovan, ni tako spreten ne v besedi ne v djanju, včasih se še celo prigodi, da je surov. Nar slabeji so pa oni, ki so zanikamo v šolo hodili, ali ker niso imeli
sami veselja, ali pa, kar se večidel zgodi, so jim ga stariši vzeli s svojim mrmranjem, zabavljanjem zoper šolo; ki so radi vidili, ako jim je dete doma ostalo, ali so mu pa še velevali, brez posebnega vzroka doma ostajati, ki so jih namesti v šolo, drugam na delo pošiljali. Tako dete nima veselja ni do učenja, ni do kake druge stvari; je čmerno, nevbogljivo, samovoljno, mnogokrat neznansko surovo.
Naj si te tri vrste šolarjev pregledajo še posebno tisti, ki pravijo, da šola otroke kazi. Marsikteri stariši so, kterih otroci bi se smeli prištevati v zadnjo versto. Drugi naj zopet premislijo, kaj vidijo in slišijo otroci doma. Da od vsega druzega molčim, ali ne strahotne kletve, s ktero se pači otročje srce? Ako pa vendar doma ne, vsaj po vasi, koder postopajo brez opravka. Poglejte še dalje, in pojdite na pašo, preglejte si društvo, ki se tam shaja, kaj tam, samo sebi prepuščeno, brez vsega straha dela in govori. Tu se zbirajo dobri, nedolžni, s hudobnimi, brezsramnimi, ki se v svoji hudobiji in lahkomišljenosti ne boje kvariti src svojih vrstnikov. Da vam govorim z besedami nekega velikega mladinskega prijatla in duhovnega pastirja: „Otroci na paši zgube nedolžnost, se navadijo reči, ki jih ne bi imeli nikoli vediti. Zadosti je, da eden vč, vale vedo vsi drugi, kakor ena sama bolna ovca vse druge okuži. Vendar so pa stariši, ki otroke raji pošiljajo na pašo, kot v šolo, ki bolj skrbe za ovce in krave, kot za svoje otroke, ki so vstvarjeni po božji podobi!" Da bi stariši vendar enkrat spregledali in si k srcu vzeli besede Jezusove: „Kdor pohujša kterega teh malih, ki v me verujejo, bi mu bilo bolje, da bi se mu obesil mlinsk kamen na vrat, in bi se potopil v globočino morja" (Mat. 18, 6). Ako te besede vsakemu veljajo, zadevajo še naj bolj stariše, če se njihovi pogubljajo zavoljo njih.
Pazite toraj stariši doma na svoje otroke, delajte šoli na roko, ktera nikakor ne more popraviti, kar se pokaži v domačem življenji. Ona vam ne sprida otrok, ona jim blaži srca, bistri jim pa tudi glave, in ravno to stori, da se dobrota ali hudobija le še bolj pokaže. Obračajte sami otroke na pravi pot in pošiljajte jih v šolo, da se jim v pravi krščanski vednosti vtrdi sveta čednost. Ne sprida vam šola otrok, ako se tudi tukaj shajajo dobri s hudobnimi, ne med podukom, ker so pred očmi učenikovimi, tudi ne pred šolo in med potoma se ne seje pravo seme hudobije, ker dobro vedo, da vsaka nerodnost se izve in da jih čaka zaslužena kazen.
Popustite toraj misel, češ, da šola otroke kazi. Dozdaj še ni tega storila, ampak je le skerbela za lepo, pravo, krščansko odrejo, i vselej jo je dosegla, ako se ji niso od drugod stavile ovire. Če je tedaj res, da dobri otroci delajo veselje starišem svojim, ne zanemarjajte si zares dobrih otrok odrejevati, da vam bodo podpora v starosti, pa ne kratite jim dobro vravnanih za življenje koristnih šol, naj bolje dote, ktero jim dati morete v časno srečo in večno blagoto.
]ff. JPoe, ravnatelj.
Zgodovina v ljudski šoli.
(Dalje.)
Avstrija pa je mnogojezična deržava, ki obsega narode raznih plemen, šeg in navad. Vse te narode je božja previdnost skupaj združila, da se posamesen ohrani, vsi skupaj pa čversto rastejo. Osoda avstrijanske deržave je ozko sklenjena z osodo slavne vladajoče habsburske rodovine, zato pa imajo naša berila nekoliko čertic iz zgodovine presvetle cesarske rodovine in prodeda slavne rodovine Rudolfa habsburškega. Ker pa narod spoštuje in čisla narod le takrat, kedar pozna njegov jezik in njegovo zgodovino, zato so pa ludi po berilih kratki odlomki iz zgodovine nenemških narodov. Posebno dobra so tukaj nemška berila, ker se ozirajo na vse kronovine avstri-janske deržave. Ker imamo pa sedaj nemška berila za ne-nemške šole — tedaj menda odločena le za nektere kronovine, bi bilo bolje, da bi se n. pr. drugo berilo „Zweites Lesebuch für den deutschen Sprachunterricht", bolj strogo deržalo naše ožje domovine; še le berilo za IV. razred „Drittes Lesebuch in nicht deutschen Volksschulen" naj bi se oziralo po naši širji domovini po avstrijanskem cesarstvu. „Drugo (slovensko) berilo" je izverstno sestavljeno, in ima mnogo dobro odbranega gradiva. Dobro pa bi hilo, ko bi imeli za III. razred glavnih šol posebno slovensko berilo, v kterem bi bila tvarina enako razdeljena, kakor v nemškem, da bi se razlaganje beril v obeh jezikih vzajemno podpiralo. Kakor pa je dosihmal tvarina v nemškem in slovenskem berilu razdeljena, pa otroci ravno tisto reč v 3. razredu po nemški, v četertem pa po slovenski bero. (c. f. 2. „Lesebuch" st. 144. in „Drugo berilo« st. 130 i. t. d.) Oddelek „Spoznava sveta in narave" naj bi se odložil na konec te knjige in jemal še le zadnjega polleta v IV. razredu. Otroci naj se naj poprej po zemlji ozirajo, preden zrejo v zvezdno nebo. Napačno je po mojih mislih otroka voditi po neznanih nebnih prostorih in mu odkazovati tek nebeških svetov, dokler zemlje nekoliko ne pozna. Tedaj morda tudi ni prav, zemljepisje začeti naj prej z naj bolj abstraktnim delom, z matematičnim. — Pa da se vernem v svoj predmet, na zgodovino. Rekel sem že, da učitelj v ljudski šoli ne more sistematično razlagati zgodovine, ampak v tem okviru, kakor ga mu podajajo šolske knjige. Poglejmo pa tedaj, kaj imajo šolske
knjige v sebi! V njih najdemo zgodovinske slike in životopise. Kako gre to razlagati?
Če govorim od zgodovinskih slik, ne mislim tukaj nama-lanih slik, ktere bi učitelj otrokom kazal, marveč, to, ako učitelj odbere zgodovinsko djanje, n. pr. bitvo ali djanje, ki je veliko vpliva imelo do zgodovine, jo popisuje, osebe, ktere tam delajo in govore, kakor v sliki predstavlja. Zgodovina vsake dobe se bere iz djanja oseb, ktere ta čas stopajo na oder sveta in so perve osebe pri igri v zgodovini, ktera se obravnuje, bodi si da oni vravnajo tek zgodovine, ali pa, da jih zgodovina najde in seboj tira. Da kdo visoko stopa, mora tudi oder imeti, sicer ne pride do visočine. Ako tedaj najdemo kak zgodovinski odlomek v bukvah, vidimo tudi naslikano zgodovino tistega časa, načela in misli, ktere so vladale v tistem času. Ko bi naštevali samo reči, kako so se zaporedoma godile, bi ne videli in spoznali tega, kaj je ta čas djanje pospeševalo, zaderževalo, in velikih in slavnih mož bi ne razumeli. Le ko vse to imamo pred očmi, pokaže se še le zgodovinska oseba, kakošna je. Le dobre zgodovinske slike izobražujejo pamet, ogrevajo serce in spodbadajo voljo. „Zgodovina oživljena daje tudi življenje.
Naj potrebniše je, da se z branjem zgodovine značaj vterjuje. Kdor pa ni nikoli občudoval slavnih mož in njih velikih zaslug, (a tudi ne razume ideje ali misli, ktera jih je navdajala ali nagibala, tako tudi ne razume zgodovine tistega časa. Mladost ljubi krepke in žive podobe. Izobraževanje v značaj-nost ne obsega le volje, ampak razvoj vseh dušnih zmožnosti. Ako je človek v sercu in v glavi izobražen, je tudi značajen. Kdor je tedaj značajen, občudujo vse lepo, blago in imenitno, kar najde v zgodovini. V nravno in značajno izobraženje so potrebne take zgodovinske slike.
Dobro je pa, da se strinja z eno rečjo več namenov. Ako se n. pr. podoba vzame iz bitev starega ali srednjega veka, lahko se pove, kako jen. pr. iznajdba strelnega prahu vse vojskovanje prenaredila. Drugačne podobe bi tudi lahko imenovali časove podobe, ker nam taki spisi kakor v podobi kažejo svoj čas, navade in šege. Take podobe najdemo v „3. Lesebuch-u" „die Verbreitung des Christenthumes in Oesterreich*. Tukaj se lahko pove, da je kerščanstvo vse družinsko življenje prena-redilo, nrave in šege zboljšalo, da je kerščanstvo podlaga
vsakoršne omike i. dr. Le treba je pri razlaganji srednjo pot hoditi in varovati se, da učitelj predaleč ne pride in da ni preobširen. Vse na pravem kraji in o svojem času; za otroke je naj boljša slika še le nekoliko dobra.	(Konec prib )
Zcmljepisje v ljudski šoli.
(.Dalje.)
Rudarstvo.
J. Praviti sem slišal, da Gorenci hodijo na Koroško, kjer delajo v rudnikih; povejte mi, kakošna ruda se koplje tam !
O. Na Koroškem živi dokaj ljudi od rudarstva, ktero daje mnogo dobrega blaga, iz njega tudi dobivajo obertnije v deželi podlago za svoje izdelke. Koplje se sicer samo svinec, železo in premog, pa toliko se ga dobiva, da njegova vrednost prihaja na 1 prebivalca po 12—14 gold.
Huda svinčena se koplje naj bogatejša in naj pravilnejša v Pliberku (po 40.000 centov na leto), dalje v Rabelji in na Obiru. Svinčene rude dobiva se leto k letu po več nego po 250.000 centov — 120.000 iz cesarskih, 130.000 zasebnih rudnikov, ki je vredna čez pol milijona goldinarjev. Iz te rude se dobiva na leto po 60—70.000 centov svinca in svinčene pene v ceni 900.000— 1,000.000 gld. Leta 1857. kopali so svinec na več, nego na 60 krajih, in od tadaj se je zelo pomnožilo število rudnikov, zlasti na doljnem Koroškem, ko je svinec v ceni močno poskočil. Škoda ta napotuje obilnišemu dobitku to, da so rudniški deli (kuksi) preveč razdrobljeni in prepičli; kraj v samem Pliberku šteje se čez 250 posestnikov posanies-nih koscev.
Srebra se dobiva le pičlo, ker se ga po malem nahaja v svinčeni rudi, s ktero je pomešano (po 250—300 centov rude); koplje se tudi posebej, zlasti na bliščniku. Na mestih, kjer je srebro, dobiva se tudi kaj zlata. Rude cinkove nakoplje se pa po 15—20.000 centov na leto (posebno pa v Pliberškem in na Obiru), kalamina 5—10.000 centov na leto. Antimon (raz-tak) dobiva se na dveh mestih špitalskega okraja. Baker ali kuper kopljejo blizo Ookstanja v Lošanah beljaškega okraja.
.1. Koliko se pa dobiva železnih rud?
O. Železnih rud se dobiva od leta 1855. okoli 2'/a — 3 milijonov centov na leto; iz nje se dobiva navadno po 700.000 —1,000,000 centov sirovine. Jeklenčna ruda se dobiva posebno v Krušni gori hiittenberški na izvoru Goričice, v ktero kopljejo rudnike od treh strani, od Hiittenberka, Loblinga pa od Mosinca, in ki potrebujejo za svoje topilne rude 10 visokih plavežev. Ima na podnožji znamenito železno obertnost. Dalje so tudi železni rudniki v gornjem Labodu med Št. Lenartom in Volfsberkom, v kterih se koplje jeklenec in kjer nareja železnati bleščak posebna gnjezda. ltudniki nad Sa-vodnjem pri zgornji Jezernici spadajo k premogovi tvorbi. Sicer tudi kopljejo železo na Reki v okraji belanskem; tudi kopljejo železno rudo pri Bistrici in Verhu (severnozahodno od St. Vida) pri Radetinu.
Ker so gozde sosebno okoli rudnikov močno posekali in so se derva podražila, se koplje čedalje več rujavega oglja ali premoga in lignitov. L. 1857. izkopali so 1,041.624 centov. Naj večdobiva se ga v premožiščih pri Leši v pliberškem okraji za potrebe velike fabrike prevalske (12-8 centov dobrega premoga = t" derv). Opravka ima tam 400—600 delavcev. Sploh se najde rujavi premog v porečji Možice, ob Dravi, pri verb-skem jezeru, pri doljni Žili, ob Kerki in Labodnici. Vsa pre-možišča zagrinjajo nekaj čez 1000 oralov.
Šoto režejo do sedaj samo na 500 oralih, zlasti pri St. Jurji, kraj jezera verbskega pa ob gornji Kerki in Gorčici. Nareže se je po 200 — 250.000 centov na leto in sicer samo za rabo nekoliko pudlovnic.
Obertnost.
O. Pravil sem ti od rudarstva, ktere rude se pridelujejo na Koroškem, pa koliko se vsaktere dobiva; lahko pa sedaj spoznaš, da tudi obertnost mora tam precej razširjena bili, ker se veliko rude nakoplje.
J. Naj bolj razširjena in važna mora biti obertnost, ki se peča z dobivanjem in izdelovanjem železa, svinca in sploh kovin.
O. Da, tako je. Obertnost živi na Koroškem okoli 70.000 ljudi. Naj bolj razširjena je obertnost s kovinami, mnogo manj pa je razširjeno pivarstvo in žganjarstvo, steklarstvo in obdelovanje volnale robe. Bombažne robe se skoro nič ne izdeluje,
izjemši barvanje preje na rudeče, in pertenine se pripravlja samo za domačo potrebo. Navadni rokodelci ali pa posamesne fa-brike izdelujejo druge obertnije.
Obertnost železna, vdomačena v deželi od starodavnih časov povzdignila se je potem, ko so začeli postavljati visoke plaveže namesto starih štukovih peči, sedaj pa ne obdelujejo samo domače, ampak tudi 15 — 20.000 centov kranjske salc-burške in štajerske železne sirove rude. Uradnikov in delavcev imelo je pri njih opravka 1767, in izdelek je iznašal 905.877 centov sirovine v ceni 3-305 milj. gld. in 30.772 cent. litine v ceni 258.528 gld. Iz med 16 plavilnic, ki so delale leta 1857., nahaja se 6 največih z 10 visok, plaveži in 6—700.000 letnega izdelka v okolici hiittenberške rudne Gore in sicer: V Letinu (Lotting) 1 s 3 plaveži, ki izdelajo na leto 280—350.000 centov, tuje naj večja plavilnica v deželi, v Moznici (Mosinz), v Heftu in Trebijah (2) v okraji starodvorskem in v Št. Janži pa v Svincu (2) v ravno tem okraji; vse so na reki Gorčici in njenih pritokih. Visoki plaveži omenjenih krajev so najboljši v deželi; ruda se koplje naj več pri samih plavilnicah, in imajo dosti vode, kurjave in delavnih moči. Za njim imajo najvgod-nejšo lego plavilnico na gornji Labodnici; tii se izdeluje tudi največ železa 120—160.000 centov. Vgodne so tudi okolnosti 3 plavilnicam v motniški dolini, izdelajo na leto 60 — 80.000 cent. Zelo majhen pa je izdelek ostalih 7 koroških plavilnic, iz med kterih ste 2 nad Sovodnjem, 3 v Podravji (v paterjonskem okraji in sicer v Krajci, v Reki pa v Lazih, ostale dve v Baj-tiši (okr. borovskem) pa v Badetinu. V Krajci, v Tratah in v Bajtiših, kjer so delali I. 1857., izdelale so 15 — 22.000 cent. domačega izdelka. Litino izdelujejo v plavežih (visokih in na kupolo) samo plavilnice motniške, jezerniške, trebijska in baj-tiška. Naj veča livnica je valdšteinska.
J. Ali sirovo železo doma izdelujejo, ali ga izvažvajo.
O. Vse sirovo železo iz laboških plavilnic se izvažuje v Celtveg na Štajersko, kjer se podeluje, drugo se pa doma po-deluje. Manjše fabrike ali fužine so naj gostejše v porečji glinskem, kerškem , labodniškem, možiškem in bistriškem po doljnem, pa v porečji Bele in Žilice po gornjem Koroškem. Vse je gonila voda, ko so imele veče fabrike že leta 1855. 8 parnih strojev (mašin) z močjo 424 konj. Izdelek je iznašal 559.883 centov različnega kovanega in valjanega železa v ceni
6,489.544 gld. Naj več se je izdelalo železničnih sin — 233.350 centov, pa železa v protih ali šibah — 110.354 centov in jekla 34.000 centov kovanega in vlečenega. Dratii se je napravilo 31.535 centov. Jekla se pa izdeluje vedno manj; leta 1851. izdelalo se ga je še 65.460 centov, čemur je glavni vzrok popraševanje po litem in cementnem jeklu, in konkurencija s švedskim jeklom, kteremu ni kos domače koroško. Sine in osi so delali v Prevalih, plehe v Lipici, Rožčici v Kosorinih in na Tratah (Železnih); sirovo jeklo na 12 krajih, naj več v Ponovi (v špitalskem okraji), jeklo kovano tudi na 12 krajih. Drat so delali na 9tih in žreblje na lOtih krajih (dratu naj več v Bistrici in v Prevalih, žrebljev v Jezernici). Pri vsi rafinujoči obertnosti imelo je opravka 1. 1857. do 3318 (v Prevalih 600, pri družili valjavnicah povsod okoli 200) ljudi, kterim se je plačalo mezde okoli 800,000 gld.	cn«ij» p>n>)
Pervi letošnji »Jahresbericht der k. k. M u s t e r h a u p t - und Lehrerbildungsschule zu Laibach« ima: a) »Historische Notizen über die k. k. Normal - Hauptschule zu Laibach seit ihrer Entstehung«, ki naznanjajo marsikaj prav zanimivih zgodovinskih drobtinic; b) »Schul-nachrichten«; cj »Klassifikazion der Schüler«, ktero kaže v vsem vkup 765 vsakdanjih učencev, med temi tudi 24 učiteljskih pripravnikov in 178 nedeljskih učencev. Lastna imena učencev so pravilno — slovenska po slovenski, nemška po nemški pisana.— »Letno sporočilo mestne glavne deške šole pri sv. Jakobu v Ljubljani« ima na čelu krepek sostavek »Zanemarjeni otroci v našem mestu«, spisal M. Močnik, potem kaže prednike in učitelje te šole, pregled posamnih naukov in ur na teden in število učencev, šolski dnevnik, dobrotnike te šole in razredbo učencev, kterih je bilo v vseh štirih razredih vsakdanje šole 351, nedeljskih pa 122, tedaj vkup 473. — »Jahresbericht der k. k. Werks-Hauptschule zu Idria« ima tehten sostavek »Lepopisje v ljudski šoli«, spisal F. Stegnar; daljši zaznamki kažejo, da je bilo v tej šoli vseh učencev in učenk vkup lepo število 734, in da se je zraven navadnih naukov podučevalo tudi v sadjereji in v telovadbi. Imena učencev in učenk so pravilno pisana. — »Letno sporočilo očitne glavne šole v Kranji« obdeluje iz si ovenško - nemške slovnice »krepke in nepravilne glagole« in »nemško pravopisje«, spisal M. Kuster; učencev in učenk je imela ta šola letos vkup 534, ki so se zraven navadnih naukov tudi učili zemljepisja in sadjereje; tudi je bila tu zraven obertnijske šole še tergovska šola. — »Letno sporočilo očitne glavne šole teržiške« kaže staršem in učencem primeren sestavek: a. Teržiška
šola nekdaj in sedaj«, b. »Dobrovoljna beseda staršem teržiškim«. c. »Kaj naj pa o učiteljih govorim«. Spisal L. Knific, učitelj. Vseh učencev in učenk je bilo v tej šoli 406. — »Napredek učencev glavne šole v Loki« ne obsega letos ničesa več, nego razredbo učencev, kterih je bilo v vseh štirih zazredih 237. — »Eazredba učenk v dekliški, obertnijski, glavni šoli pri č. č. g. g. Uršulinaricah v Loki« ima v štirih razredih vsakdanje nedeljske vnanje in notranje šole vkup 553 učenk. — »Jahresbericht der k. k. Hauptschule in Stein« ima med dragim navadnim blagom tudi »Schulerzahl im verflossenen Decennium« od leta 185—1868. V zadnjem, letošnjem letu je bilo v štirih razredih 197 učencev. — »Pregled dekliške obertniške šole v Kamniku« ima 107 učenk. Čudno se nam zdi, da v Kamniku učence po nemški, učenke pa po slovenski razredujejo. Ali so morda dečki nemških, deklice pa slovenskih staršev! — »Jahresbericht uber den Fortgang der Schuler an der k. k. Hauptschule zu Rudolfswert« ima vkup 188 učencev. — »Letno sporočilo očitne glavne šole v Černomlji« ima spredaj prav lep in primeren sestavek; »Dva ugovora zastran šol«, spisal g. ravnatelj Martin Poč; učencev in učenk je bilo vseh vkup 614, ki so se učili tudi vinoreje, sviloreje in sadjereje. — »Letno sporočilo c. k. očitne glavne šole v Postojni« nam je prineslo letos čeden sestavek: »Šolski red in strah, njegova imenitnost in težavnost«, spisal g. ravnatelj Jan. Košmelj. Število učencev in učenk vsakdanje in nedeljske šole je bilo 454; dečki so se učili tudi sadjereje, deklice pa plesti in šivati. — »Jahresbericht der Hauptschule in Gottschee« ima temu kraju važen spis: »Geschichte der Schule zu Gottschee«, ki gaje spisal g. ravnatelj Jan. A ž m a n; učencev in učenk je bilo v tej šoli letos 39 več od vlani, namreč 350; dečki so tudi telovadili. Učenci so po abecednem redu razversteni, kar se nam po eni strani ne zdi ravno primemo; nekaj plačila naj bi se pridni mladini vendar le privošilo!
Z Belega na Štajerskem. (Novo učiteljsko društvo.) Dne 30. julija t. I. vtemeljili so ptujski in ptujske okolice učitelji novo učiteljsko društvo. Namen društva je napredovanje v vseh rečeh pri učiteljstvu, ter vaje v petji in glasbi. Početje se opira na vzajemno podučevanje. Čeravno je 30. julija ves božji dan dež lil kakor iz vedra, vendar se je zbralo učiteljev 15, kteri so volili zač. odbor, da zloži družbena pravila. Drevce mlado je vsajeno, naj bi rastlo krepko in donašalo dober sad! Bog daj srečo! Nazoči učitelji so tudi sklenili, da se bodo 13. t. m. ob 11. pred poldnem drugič zbrali v Ptuju, v mestni učilnici, da bi osnovali peticijo na slavni deželni zbor v Gradcu, kteri bodo dne 33. t. m. začel zborovali. Vabili
smo vse učitelje ptujskega okraja k tej skupščiui in nasvrtovali, tla bi zavoljo svetega vnebovzetja d. M. preložili šolo z dopuščenjein cest. šolsk. predstojnikov od 13. t. m. na potem prihodnji četertek. Reč je važna, in ne da se odlašati. Zdravstvujte I	Belski.
Iz Celovca. Tu je mesto napravilo novo šolo, ki se bode začela 1. okt. t. I. in vsled tega so razpisane naslednje učiteljske službe : 1 učitelj z letno plačo 800 gold. in za vodstvo 300 gold., 1 učitelj z letno plačo 700 gold., 4 učitelji z letno plačo po 600 gold., 3 učitelja z letno plačo po 500 gold., 1 kat. učitelj veroznanstva z letno plačo 500 ffold. Prošnje se pošiljajo do 23. t. in. mestnemu vradu. — S to šolo je celovška srenja zopet pokazala, da ji je zboljšanje šol pri sercu, — lep zgled marsikaki drugi srenji.
Iz pod GrintOVCa. Radovedno sem poslušal, ko so učiteljski glasi odmevali od vseh štirih strani nase mile domovine. Veseli me, da se naši tovarši naj več vsi vjemajo z mojo mislijo in s priserčniia voščilom, da bi tudi učitelji na Kranjskem napravili svoj zbor in ravno s tim, t. j. s pametnim, z dobro vredjenim in možatim zborovanjem pokazali, da nismo zadnji med svojimi sosedi v bližnjih deželah. Slišal sem sicer, da se v Ljubljani nekaj o tem snuje, vendar ne vem, kaj in kako. *) Ljubljanski učitelji! na vas se oziramo, od vas pričakujemo, da bodete vresničili misel, ki se je rodila v stoternih sercih vaših bratov. Ne bodimo zaspani, pa tudi ne preboječi tam, kjer velja za občno dobro!	— o —
Iz Idrije. Pri nas smo šolsko leto 1. t. m. končali. Očitna spraševanja so bila zadnje dni meseca julija, pri kterih so učitelji in učenci pokazali, da med letom niso pohajkovali. Res učenci niso daril dobili, ali njihovo lepo vedenje in marljivo prizadevanje jim je bilo drugače povernjeno. Pervo plačilo so jim mnogi koristni in mnogoteri važni nauki, ki so si jih nabrali. Že samo iz letnega šolskega sporočila se vidi, da so se učenci in učitelji marljivo trudili. Na čelu v tem programu je sestavek „Lepopisje v ljudski šoli" od g. F. Stegnarja. Priporočamo ta spis vsem domačim učiteljem, posebno, ker se o lepopisji redko kaj piše. #*) Dalje vidimo, da se je v tej šoli zraven zapovedanih naukov tudi prav pridno podučevalo v godbi, posebno v petji, v lelovadstvu in v sadjereji. Posebna hvala gre prečastitemu g. J, Kovačiču, okrajnemu šolskemu ogledniku in blagorodnemu g. M. V. Lipoldu, domačemu šolskemu predstojniku. Ne manj hvaležni so pa učitelji in učenci blagorodnemu g. K. Hochtl-nu, županu in c. k. bilježniku, kteri posebno našo šolo materijalno podpira. 8. dan t. m. so omenjeni gospod učencem, kteri so se izverstno učili, napravili na „Zemlji" veliko pojedino in prijetno nedolžno zabavo. Vsem pričujočim se je veselje na obrazih bralo, videti mladež tako radostno pa hvaležnega serca. V kratkih zahvalnicah in govorih so
*) Perva stran današnjega „Uč. Tov." vstreza vaši želji, pa tudi upamo, da še mnogim, mnogim drugim.	Vredn.
**) Tudi ta spis bo „Tov." prinesel.	Vredn.
otroci svojim dobrotnikom tudi letos blago in žlahtno misel vtisnili, da bi jih tudi zanaprej podpirali. Takih šolskih prijateljev želimo vsakej šoli I — l)a si tudi tukajšnji učitelji k a j ž e Ij n o v o š i j o učiteljskega »bora v beli Ljubljani, kterega je nam učiteljem na Kranjskem tako potreba, kakor ribi vode, menim, da ni potreba posebej pripovedovati.	Idrijanski.
Iz Ljubljane. Slavno c. k. ministerstvo za poljedelstvo je po sklepu 27. preteč, m. pod št. 1901 vzajemno s slavnim c. k. inlni-sterstvom za bogočastje in nauk o gospodarstvenum poduku določilo, da se bo na Dunaji odperla kmetijska ali gospodarska šola za učitelje, ktera se bode začela 15. t. m. in bo trajala 6 tednov za kakih:200 — 300 učiteljev. V to šolo je dovoljeuo tudi iz Kranjskega 8 učiteljem, ktere je slavna c. k. deželna vlada izvolila, in sicer g. g.: Ivana Tomšiča iz Ljubljane, Jaka Mencingerja iz Žir, Petra Cebina iz Kranja, Karola Dermelja iz Postojne, Jožefa Barleta iz Vipave, Karola Krištofa iz St. Mihela na Dolenskem, Antona Jeršinovca iz Cernomlja in Franceta Cerarja iz Kočevja. Vsi ti so že odrinili na Dunaj, ker so se mogli že včeraj 14. t. m. ondot oglasiti pri minist. tajniku gosp. dr. Lorencu, kteri jim bo dalje naznanil, kaj jim je storiti. Da je bilo pa tem 8 učiteljem mogoče na pot iti in se tudi na Dunaji preskerbeti, so že v Ljubljani pri c. k. deželni blagajnici dobili vsak 70 gold. zalage. Povernila pa se jim bo tudi posebna vožnja in vožnja po želežnici (v III. razredu) in še za vsaki dan 2 gold. 50 kr. ali v vsem vkup 150 gold., učitelju pripravniške šole pa 4 gold. na dan ali vkup 200 gold. — Vidite, učitelji, to je zopet lep dokaz, da se na šolstvo in učitelje vendar le vedno bolj in bolj ozira!
— +) 20. preteč, m. so imeli učiteljski pripravniki spraševanje v godbi. Menim, da je primerno, ako „Tovarš" tudi o tukajšnji učiteljski pripravniški šoli svojim tovaršem kaj pove, ker učitelji na Kranjskem so se naj več le v tej šoli učili in izučili, torej se je še vedno ali iz hvaležnosti ali pa iz radovednosti spominjajo. Bilo je pripravnikov letošnjo šolsko leto 25; v pervem letu 11, v drugem 14. Iz drugega leta je eden umeri in eden je pred skušnjo šel v službo. Imenovano spraševanje je trajalo od 9. do 12. ure dopoldne. Počastili so bili z njih nazočnostjo to skušnjo prečastiti gospod šolski svetovalec in prošt dr. Jarec in prečastiti gospod viši šolski oglednik, korar Z a v a š n i k. Tudi mnogo drugih gospodov je bilo pričujočih. Pričelo se je spraševanje z godbino teorijo, ktera se je precej temeljito učila. Potem je nasledovalo krepko petje posamesnih pripravnikov. Spoznali smo pri tej priložnosti pri nekterih, da imajo lepe zmožnosti za petje, torej jim z veselim sercem priporočamo, da naj se v tej lepi umetnosti če dalje bolj urijo. Kar pa zadeva lepo tvarino, moramo priterditi, da gre g. N e d v e d o v i latinski maši, ktero so pri skušnji vsi pripravniki peli, naj veča hvala. Ne samo skupno petje, ampak tudi kratki samospevi so se tako izverstno izpeljevali,
*) Nekoliko zakasnjeno, vendar še ne prepozno.
Vredn.
da je bilo veselje poslušati. Le škoda, da ni bilo mogoče vseh oddelkov izpeti, ker časa bi bilo za orglanje, ktero je bilo potem na versti, kmalu primanjkovalo. Igraje preludije in enake reči na orglah je večina pripravnikov pokazala, da niso ne letos, ne prej rok križem deržali, marveč slišalo in videlo se je, da so bili vsi, posebno pervo-letniki, pridni. Konec spraševanja se je igrala slovesna maša Hayduova.
Da mi nihče ne bode očital, da sem enostrausk, tudi povem, da nekteri pripravniki drugega leta niso dostali godbine skušnje, ter bodo še po počitnicah spraševani, ali pa bodo mogli še celo leto ponavljati. Kaj je temu vzrok? Ne tožim, kakor da bi se bilo od te ali une strani premalo storilo, opomnim le to, da ni prav in dobro, ako se jemljo v pripravnico, kjer se morajo godbe učiti, taki pripravniki, kteri pervič niso za godbo sposobni, drugič tudi taki, kteri nimajo še uikakoršnih godbinih znanosti, akoravno bi bili nekoliko bolj za muziko pripravni. Pervi pri vsej pridnosti nič zdatnega storiti ne morejo; zadnji se pa le redkokrat izurijo do ročnega orglanja. Ce se pa oglasijo v pripravnico učenci, ki so v šolskih rečeh posebno zmožni in pridni, pa nimajo ušes za godbo, naj se pa raji oproste od tega nauka, ter naj se jim naloži drug primeren, izobraževalen nauk.
23. in 24. preteč, meseca ja bila pa skušnja iz literarnih naukov. Pripravniki 1. leta so se učili teh le naukov: verskega nauka in bogočastja, splošne metodike, nemškega jezika, metodike šte-viljenja, praktične gramatike, kazavnega poduka, branja, pisanja, spisja, lepopisja in risanja. Drugoletniki so bili manj obloženi, ali v prostih urah so po šolskih razredih poslušali. Sploh moramo omeniti, da so se letos pripravniki več naučili, nekaj zato, ker so imeli zdatnih podučevavnih moči, nekaj pa zato, ker so bili morda pridnejši, kakor prejšnja leta. Posebno se je tudi za slovenski jezik bolje skerbelo, kakor sicer. Po vsem tem je gotovo, da se bo učiteljstvo zboljšalo tudi pri nas na Kranjskem, ako se bode tudi tako nadaljevalo, kakor se je pričelo in ako se bode tudi med tim oziralo na narodnost, ker narodni učitelj mora podučevati na narodni podlagi. Učili so se pripravniki 2. leta tudi sadjereje pri vertnarju botaničnega verla, kteri jih je v kratkem času v dveh mesecih prav marljivo iz svojih obilnih skušenj in djanskih znanosti tečno podučeval. Tudi nauk v telovadstvu so dobivali pripravniki obeh let in sicer pri nemškem (t. j. ljubljanskem) telovadskem društvu. Nekterih pripravnikov telovaja prav veseli, kar je lepo slišati; ali društvo nemških telodvadcev ni našlo dosti simpatije pri prihodnjih slovenskih učiteljih, kterih večina hrepeni po pravem domačem poduku.
— 5. t. m. je bil 4. zbor Slovenske Matice v Ljubljani. Ob 8. je bila velika sv. maša in potem zborovanje v mestni dvorani. Sošlo se je bilo veliko udov domačih in vnanjih precej več od lani, ker bile so imenitne reči na dnevnem redu. Pervosednikov namestnik, g. dr. Leon Vončina je zbor serčno pozdravljal, ter povdarjal, da je treba Matici pervosednika, ki ne bo toliko obložen s posli, da bo tedaj mogel več časa žertvati inatičincmu delovanju. G. tajnik Lesar je poročeval o delavnosti matičinega odbora. Koledar se bode v kakih 14. dnevih
razpošiljal, in v njem bodo brali udje odborovo delavanje. Društvenih udov se šteje sedaj 1360; 132 jih je ves čas odmerlo ali sicer odstopilo. Iz tajnikovega sporočila zvemo, ktere knjige dobo udje to leto, kterc v prihodnje. 'Matičina glavnica znaša 36.438 gl. Ur. Zupanec je podal sklep računa I. 1868. in proračun ze prihodnje leto. Potem g. dr. Costa predlaga po odborem nasvetu, naj Matica izdaja naučen slovnik. G. Svetec sproži debato, ter dvomi nad materielno in dušno močjo matičiuega društva, ter govori za odlog, ravno tako tudi povdarja g. Šolar težavo takega podvzetja; govorili so za predlog g. Krek, ki je tako rekoč s številkami dokazal, da so Slovenci zmožni tega se poprijeti; ravno v tem duhu je govoril g. Raič. G. Bleivveis sicer spozna to delo težavno, pa pravi, da se bo vse premagalo, kajti tudi Cehi so iz početka težavo imeli z izdavo naučnega slovnika , z delom pa tudi rastejo moči. G. poročevalec dr. Costa je na tanko dokazal, kako se bodo denarne moči zboljšale, da bo iz materielnega obzira mogoče to delo začeti in izpeljati, in predlog je bil sprejet po odbo-rovem nasvetu, da naj odbor izvoli posebni odsek matičinih udov, kterih naj bo, kakor je nasvetoval g. Krek, dve tretjini v Ljubljani, ena pa zunaj Ljubljane.
Načert novih matičinih pravil pride potem v pretes. Načert je bil v nekterih točkah po predlogih g. g. udov prenarejen in 30, ko bi namreč društvo nehalo, bolj na tanko določen. O g. Erjavčevem predlogu zastran izdaje znanstvene terminologije nemško slovenske je bilo sklenjeno, naj se g. Erjavcu naznani, da naj se porazumi z g. Šulekom v Zagrebu, ki piše serbsko-hervaško imenstvo. — Izvoljeni odborniki so v Ljubljani stanujoči g. g.: generalvikar Anton Kos, stolni dekan dr. J. K. Pogačar, prof. dr. L. Vončina in dr. Franc Papež. Vnanji g. g.: Anton Černe, Mat. Majar, dr. Razlag, Dragotin ŠavperI, dr. Andrej Vojska in dr. Vošnjak. Dramatično društvo je prosilo Matico za 300 gl. podpore, ker se pa na to ni nihče oglasil, se je reč izročila odboru. G. pervosednik razpušča zbor s serčnimi besedami, in družba se razide. — Zvečer ta dan je bila v čitalnici slovesna beseda. Ako se bodo vselej pravi možje v odbor volili in se bo pri volitvah več gledalo na delavne moči, kakor na slavna imena, bo društvo čversteji in čversteji rastlo in svoj namen „omiko slovenskega naroda" vselej spolnovalo.
—	Včeraj 14. t. m. dopoldne je bil v tukajšni narodni čitalnici občni dijaški shod, h kteremu se je zbralo mnogo slovenskih dijakov višjih šol. Dramatično društvo je temu shodu na čast igralo zvečer igri: „Ultra" in „Filozof."
—	Pretečeno nedeljo je bil v Ljutomeru na Štajerskem velik shod ali tabor slovenskega naroda. Med drugim se je tudi sklenilo , da naj bodo ljudske šole čisto slovenske, v srednjih šolah pa učni jezik slovenski, in nemški jezik naj ostane učni predmet.
Odgovorni vrednik: Andrej Praprotnlk,
Tiskar in založnik: Jož. Rudolf MIHc.