Št 115. V Gorici, v soboto dne 3. oktobra 1908. fth&ja trikrat na teden, in sioer v torek, Četrtek ni sobeto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠt I drejomana ali v Gorioi na dom poSiljana: vae leto ........15 K Tečaj XXXVIII. . 10 • Posamične Številke stanejo 10 vin. „S06A" ima naslednje izradne priloge: Ob novem letu „Kažipot po Goriškem in Gr^diiCanskem/' in^ „Ražipot po IjuMjani In kranjskih mestin"fdalje' raznikihod9.do 12. ddpoludne. UpravniStvo se na >aja v Gosposki ulici 5t. 7 v I. nadstr. na levo v tiskani Karoentao ia oglase Je plaSatl loco Gorica Dopisi oaj se pošiljatfo le uredništva. NaroCnina, reklamacije in drage re5i, katero ne 'padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le apravnlltro. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »So5o« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-00. . »Socac in* »Primoreec se prodajata v Gorici v laSih knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolsfc« d.,.Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekaliSdu Jo ferdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po topaliSčiu. alibi, I. Matiussi v ulici Fornuoa, I. Hovafisk J- Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni LavrenBiS na trgudellaOaserma. Odgovorni urednik in izdaialZlj Ivan Kavčič v Gorici. — Telafon St. 83. — na ^eli^i ©ra^i. Pred 8 dnevi smo naznanili, da se priredi na Veliki Oiavi pri Šempasu dne 18. t. m. tabor v spomin na tabor pred 40 leti, ki se je vršil na istem prostoru. Razpošiljajo se okrožnice, ki vabijo Da tabor; v kratkem se razpošljejo še lepaki z vabilom na tabor 18. t. m. Vsakega zavednega goriškega Slovenca mora razveseliti misel na ta tabor. Tam povzdignemo mogočno svoje glasove za naše zahteve, za naše pravice; tam se združimo v mogočno armado, katere glasovi morajo prodreti skozi ušesa, doslej gluha za našo pravico. Vredno je, da proslavimo spomin tabora iz leta 1868. Takrat so se goriški Slovenci prvič impozantno dvignili na dan, fc-kut je zavladalo navdušenje za sveto slovensko stvar v naši deželi, takrat je šla v dušo našega ljudstva iskra, ki tam planiti za napredek in omiko. Nepozabni naš dr. Lavrič je govoril pred 40 leti na Otavi ognjevite bepode ljudstvu, katero si jih je dobro zapomnilo. Dajmo zopet izraza tem besedam, dajmo duška svojim narodnim čutilom, ogrejmo se za daljše borbe, ki nas še čakajo! Vse podrobneje se še naznani ter objavi imena govornikov. Na tem mestu pa z nova vabimo vse goriške Slovence, da se udeležijo tabora v kar mogoče največjem ši ?ilu! Pridite, možje in mladeniči, pridite z vseh stranij naše dežele na tabor! Pridite tudi Vi, vrli možje, ki ste se udeležili tabora pred 40 leti, pridite vsi! »Gor. Tiskarna«, A. Gaoričck (odgov. J. Fabčič) tiska in Zal. Slovesno proslavimo spomin na tabor izleta 1868, velik naroden praznik goriških Slovencev naj bo dan 18. oktobra 1908.! Kateri poslanci zastopajo večino slovenskega kmečkega ljudstva na Goriškem ? Naši klerikalci zopet lažejo po svojih listih, da se kar kadi iz njih. Pri tem njim tako priljubljenem delu so se povspeli do smele trditve, da klerikalni slovenski poslanci zasto: pajo večino slovenskegakmečkega ljudstva na Goriškem. Jedna laž več ali manj, to nič ne stori našim klerikalcem. Največje svoje laži natiskavajo debelo; zato so natisnili debelo tudi laž, da večino slovenskega kmečkega ljudstva na Goriškem zastopajo klerikalni poslanci. Debeli laži debele črke, tako je pravi Trditev klerikalcev poderemo s številkami. »Slovenski klub" ima 9 članov: 3 poslance iz splošnega volilnega razreuu; 1 iz skupine trgov \ 2 iz kmečkih občin; 3 iz veleposestva. Vsplošnem volilnemrazredu so dobili naši kandidatje po 12,900 glasov. Torej 12.900 volilcev stoji za 3 poslanci (Franih, Eriznič, Al. Štrekelj) iz splošne kurije. In v tej kuriji je kmečko ljudstvo govorilo najjasnejšo besedo. V trgih je dobil Oabršček 451 glasov. V kmečkih občinah sta dobila, dr. Gregorin 734 glasov, štrekelj 582 glasov. V veleposestvu je dobil največ glasov kandidat Savnik, to je 94. Torej: v splošnem volilnem razredu glasov ........; 12 900 v trgih........... 451 v kmečkih občinah največ " Gregorin........... 734 v veleposestvu največ Savnik.......... 94 Skupaj .... 14.179 Torej 14.000 volilcev stoji za poslanci »Slov. kluba". Koliko volilcev pa stoji za slovenskimi klerikalci ? Vsi so izvoljeni iz kmečkih občin, to je vseh 5 poslancev klerikalne stranke. Klančič, Zega in Berbuč so dobili po: 1150, 1185, 1136 glasov; torej največ Zega, 1185. Gregorčič in Kosmač po 800. Sedaj pa s*eštejmo: Da bo bolj okroglo, recimo: v goriški okolici...... 1.2OO v gorah........... 80o M skupaj .... 2.000 Torej celih 2000 volilcev ima za seboj slavnih 5 klerikalnih poslancev. Po pameti „Primorskega lista" je to večina slovenskega kmečkega ljudstva na Goriškem. »Primorski list" farba tako samega sebe in svoje „bravce", kateri ne smejo računati s številkami, ampak eamo slepo verjeti, kar jim natvezi ^Prismojeni list". Naj jim dobro tekne! »Primorski list" se skrajno neumno izgovarja, češ, da nUberalci" so res dobili v splošni skupini večino, ali ta večina po pameti „Prim. lista" ni bila kmečko ljudstvo, marveč brezverska suc. demokracija, liberalna" tržka gospoda, pisarji in učitelji. Bedak, kdor to čveče po „Prismojencu". Najzaruka-nejši klerikalec ve, da v naši deželi ni 14.000 glasov soc. demokracije, tržke gospode, pisarjev in učiteljev, i >vilo teh slednjih znaša par stotin res, ali ostali tisoči so tisoči glasov našega kmečkega ljudstva. Taka je resnica. Kdor govori drugače, ta laže. Kmečko ljudstvo je govorilo najodkri-tejše v splošni volilni skupini in prav v tej je obsodilo klerikalce. To jih peče, zato hočejo vzeti tej skupini kmečki značaj, pa ga ne vzamejo. Številke govorijo dosti jasno. Ker govorijo jasno, vidi vsak, da je prav radi teh številk popolnoma opravičena zahteva „Slov. kluba", dadobidva odbornika, da se tako uresniči tudi želja v »Primorskem listu", ki se glasi: „Kmet sam mora vladati v deželi po svojih poslancih"! Narodno izdajstvo dr. Gregorčiča in Berbuča »Primorski list" $e povekšuje. Prati hoče »Primorski list" oba katoliška moža, pa ju le še bolj maže; blagoslavljati ju hoče, pa ju v resnici preklinja. BPrimorski list" jo priobčil Članek „Na-rodno izdajstvo", v katerem hoče izpodbiti naš članek, v katerem smo razkrili izdajstvo Gregorčiča in Berbuča, katero gre tako daleč, da sta ta dva moža pripravljena zapraviti drugo odborniško mesto Slovencem, ako se da jedno — Berbuču. Ali „Primorski list" ni izpodbil ničesar, ni ovrgel naših trditev, marveč še povekšuje izdajstvo Gregorčiča in B erbuča. Slovonski klerikalci so bili pripravljeni voliti v skupini kmečkih občin in splošne kurije laškega klerikalca za odbornika; za to so hoteli, da glasujejo pri volitvi iz cele zbornice Faiduttijevci za slov. klerikalce. Laškim klerikalcem bi bil tako zagotovljen odbornik, ne pa da bi imeli slov. klerikalci za to kako zagotovilo, da bo Izvoljen njihov kandidat. Privolitvi iz skupine kmečkih občin in splošne kurije bi bil torej izvoljen prvi Lah. V mestih in trgih bi bil izvoljen za odbornika drugi Lah. V veleposestvu bi se žrebalo. 50% je verjetnosti, da bi bil izvoljen Lah tako ali tako, v Pajerjevih rokah pa naraste verjetnost na 99%- Tako bi se lahko zgodilo, da bi bil izvoljen v veleposestvu za odbornika tretji Lah. in kdo bi bil četrti odbornik? Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = »Treh mušketirjev". = Francoski spisal: -------- ALEXANDRE DUMAS. = (Dalje.) — Vprašali ste me pravkar, če sem dobro založen ? pravi d' Artagnan ter vrže kakih dvajset pištol na mizo. — Da, pravi 6roslow. — Jaz vam pa pravim, nadaljuje d* Artagnan, čuvajte svoj zaklad, dragi gospod Groslow, zakaj zagotavljam vas, da ne odidemo od tu, dokler vam ga ne vzamemo. — A jaz ga bom branil, odvrne Groslow. — Tem bolje, pravi d' Artagnan. Na boj torej, dragi kapitan, na boj 1 Ali veste ali ne veste, da hočemo boj ? — Ah, da, vem, vem, odvrne Groslow ter se debelo zasmeja, vi Francozi iščete samo ran in batin! Kari je vse čul, vse razumel. Lahna rdečica mu je zalila obraz. Vojaki, ki so ga s t ra žili, so videli, da je počasi stegnil svoje utrujene ude ter polagoma od-grnil škotsko odejo, pod katero je ležal, kakor smo rekli, čisto oblečen; odgrnil se je, češ da je silno vroče, kajti peč, ki je gorela v sobi, je bila res čisto razbeljena. Igra se je pričela. Nocoj se je sreča obrnila, bila je naklonjena Groslowu, vedno je dobival, samo do- bival. Kakih sto pištol je prišlo tako z enega konca! mize na drugega. Groslo\v je bil razposajeno-vesel. Porthos, ki je že zgubil onih petdeset pištol, ki; jih je bil dobil prejšnji večer, in poleg tega še kakih! trideset pištol iz svojega žepa, je bil silno čmeren in suval je venomer d' Artagnana s kolenom, kot bi ga hotel vprašati, Če ni še čas, da začnejo drugo igro; Athos in Aramis sta ga od časa do časa vprašuje pogledala, toda d'Artagnan ni niti trenil z očesom. | Zunaj je udarila deseta ura. Čuti je bilo rondo, ki je prišla mimo. — Koliko takih rond pošljete po noči? vpraša d' Artagnan ter vzame zopet nekaj pištol iz žepa. — Pet, odvrne Groslow, vsaki dve uri eno. — Prav, pravi d' Artagnan, to je pametno. In pri teh besedah se ozre on v Athosa in Ara-misa. Culi so se koraki patrulje, ki se je oddaljevala. D'Artagnan je sedaj prvikrat odgovoril Portho-sovemu kolenu z enakim sunkom. Med tem so se vojaki, ki so imeli povelje, naj ostanejo v kraljevi sobi, polagoma približali vratom ter gledali od tod, dvigaje se na prste nog, preko d'Artagnanove in Porthosove rame; privabila jih je bila igra in pa pogled na zlato, ki tako mogočno vpliva na vse moške. Tudi oni, ki so stali pri prvih vratih, so se približali ter tako ugodili željam štirih prijateljev, ki so jih imeli rajši pri rokah nego da bi morali tekati za njimi po vseh štirih kotih sobe. Stražnika, ki sta stala ob vratih kraljeve sobe, sta imela ves čas gole meče v rokah, samo vspenjala sta se, opiraje se na konce mečev, ter gledala igralce. Zdelo se je, da postaja Athos vedno mirnejši, čim bolj se je bližal trenutek; njegove bele, aristokratske roke, so se igrale z zlatniki, ki jih je zvračal in postavljal s tako lahkoto, kakor bi bili iz čina; Aramis se ni mogel tako vladati, tipal se je venomer po prsih; Porthosa je jezilo, da vedno zgublja, in suval je d' Artagnana s kolenom, kot bi hotel vse razbiti. D' Artagnan se obrne ter pogleda kakor mehanično nazaj; pri tem zagleda Parrvja, ki je stal med dvema vojakoma, in Karla, ki se je naslanjal na svoja komolca ter sklepal roke, kot da goreče moli k Bogu. D' Artagnan je razumel, da je prišel usodni trenutek, da so bili vsi na svojih mestih iri da čakajo samo besedice »slednjič !< ki je bila, kakor se spominjamo, dogovorjeno znamenje. D' Artagnan se ozre naglo v Athosa in Aramisa, kot da ju hoče pripraviti na to, kar j a imelo priti, in ta dva odmakneta nalahko stole, da bi se prostejše gibala. Nato sune d' Artagnan vnovič Porthosa s kolenom, in ta vstane, kot da si hoče pretegniti otrple noge; toda pri tem se prepriča, da gre njegov meč nalahko iz nožnice. — Sacrebleu! vsklikne d' Artagnan, zopet dvajset pištol zgube! Vi imate ros preveč sreče, kapitan Groslow, ta ne more dolgo trpeti. ¦*¦ Nato potegne zopet dvajset pištol iz žepa. — Še enkrat, kapitan. Teh dvajset pištol naenkrat, zadnjikrat še! — Velja, dvajset pištol, odvrne Groslov/. Nato obrhe dve karti, kakor navadno, kralja za d'Artagnana in asa zase. »Primorski list" pravi, da bi moglo priti pri volitvi iz cele zbornice do ožje volitve med slov. klerikalnim in katerim drugim kandidatom, pri kateri ožji volitvi bi odločevali slov. in laSki liberalci med kandidatom slov. ljudske stranke na eni ter med slov. ali laškim liberalnim kandidatom na drugi strani. Ako bi se slov. liberalci priklopili združenim klerikalcem, bi bila izvolitev slov. klerikalnega odbornika absolutno gotova. Izvolitev laškega liberalca bi bila brez pomoči slov. liberalcev popolnoma izključena. Tako »Primorski list". Gorostasno! Do ožje volitve prihaja, in pri tej ožji volitvi bi se morali boriti za jed nega odbornika, ki bi bil klerikalec. »Slov. klub" bi se moral vezati z laškimi in slovenskimi klerikalci, da bi se doseglo jed-nega slovenskega odbornika: Berbuča, »Slov. klub* bi moral resignirati na svojo opravičeno zahtevo po dveh odbornikih ter se boriti za gospoda Berbuča,anaš klub bi ne dobil nič, Lahi pa gotove trii Klerikalci so sposobni za vse. Samo da bi bilo mogoče oropati »Slovenski klub** za odborniški mesti, pa storijo, kar kdo hoče ter postavijo celo v nevarnost eventuelno Jedi&O ostalo odborniško mesto slovensko, samo da bi takrat kazalo, rešiti se z jednim odborniškim mestom, ali v klerikalnih rokah. Narodno izdajstvo je tako le povekšano. Pred seboj vidimo klerikalce, ki se borijo za en odborriški mandat na vse kriplje ter so pripravljeni za vsak še tako sramoten čin, samo da bi dosegli svoj namen; in ceni drugače, postavijo celo v nevarnost to mesto, češ, njim mora pripasti v skrajni sili, kar hočejo, drugače naj rajše vse vrag vzame, kakor pa da bi imel »Slovenski klub" udeležbo pri deželni upravi. Vse so pripravljeni zapraviti, ako oni ne dospejo do svojega namena, da bi dobili 1 odbornika. Takega boja za odborniška mesta Še ni bilo, pa tudi še nikdar takega izdajstva na slovenski strani. Berbuč in Gregorčič zapuščata spomin, kateri bo proklet. Preklinja ju pa tudi že sedaj vsak zavedni goriški Slovenec. fl-*.._«.t SanM» »Templev"- in if ozor ¦ »stvria vreiec°sta kot ** w»*W" • prava jjogagta k|sia voda postavno zavarovana! Vse druge ponarejene izdelke, ki so pod imeni »Templev"- ali »Stvria vrelec", kot pristna »Rogaška kisla voda" v prometu, naj se zavrne. Ravnateljstvo deželnih vrelcev ? Bogaški-Slaun!. Deželni zbor. V. seja. Peta seja deželnega zbora se je vršila včeraj dopoludne ob 10. uri. Navzoči so bili vsi poslanci. Tajnik Pettarin je prečital zapisnik zadnje seje, M je bil odobren. Galerija je bila precej dobro zasedena. Na galeriji je bil tudi umi redar Humar v uniformi. Hotel je poslušati, kaj se godi v zbornici. Zastopnik vlade grof Attems mu je namignil, naj se odstrani Ko je to zapazil laški liberalni posla- nec dr. Venier, je ztml kričati, da je tu redar v uniformi, kateri seje takrat že odstranjeval. Srakasti Venier se je repenčil in divjal, ker pač misli, da se mora tudi v dež. zboru repenčiti. Pe prečitanju zapisnika se je oglasil k besedi dr. Fran ko, ki je rekel: Predlagam yis. zbornici, da se drži § 21. našega opra-vilnika in da se ne muči gospodov uradnikov s čitanjem morda jako obširnih obstrukcijskih predlogov, od katerih so nekateri celo tiskani, marveč da se drži določila § 21., po katerem se nujni predlogi samo oznanjajo po vsebini, ne pa cla se v celoti Čitajo. To predlagam, ker vidim, da ima g. dež. tajnik zopet celo vrsto nujnih predlogov, ki nimajo drugega namena nego ovirati nas v delu. Ljudstvo pa, ki nas je poslalo sem, pričakuje od nas, da delamo (na galeriji živahno odobravanj) in ne da se tukaj mučimo eden drugega, stav-Ijam torej na predsednika prošnjo, da da moj predlog na glasovanje. Deželni glavar se je zopet zatekel k svojemu preljubemu pravilniku ter se sklice* val na prakso dosedaj, češ, dr. Frankotov predlog bi spremenil obstoječi pravilnik, sicer pa da bi bil moral naznaniti dr. Franko predlog pred sejo. Predloga ni hotel dati na glasovanje. Venier je bil ves srečen. Nato je pričela obstrnkcija slov. klerikalcev in laskih liberalcev. Čitali so se najprej še slovenski »nujni predlogi" in nato laški, katerih je 70. Med drugimi predlogi je bil posebno imeniten predlog dr. Pinavčiga, naj se razdeli goriško deželo v slovenski in laški del; laški deželni zbor naj bi imel sedež v Gorici, slovenski pa V Tolminu. Pinavčigeva »kunštnost" je vzbudila pri poslancih »Slov. kluba* prisrčen smeh. Ko so čitali k nekemu predlogu celo brošuro, je konstatiral dr. Franko, da je to v nasprotju s pravilnikom in s prejšnjo izjavo dež. glavarja; zahteval je, naj dež. glavar ne dovoljuje takega obstruiranja. Ali deželni glavar piska na pravilnik, kadar ga hoče izrabiti v svoje namene. Deželni glavar se ni oziral na Franko-tove besede, marveč SO je pridružil ODStrnk- ciji. On obstruira naprej na predsedniškem mesta. Dr. Franko in dr. Gregorin sta se uprla takemu ravnanju dež. glavarja. Dr. Gregorin je prijel glavarja, naj se drži zakona ter da je škandal, da on podpira na tak način ob-strukcijo. Glavar ga je pozval k redu. Dr. Gregorin: Hvala! Gabršček je tudi ostro prijel glavarja; tudi njega je pozval k redu. Gabršček: »Meni je vse jedno". Gregorin je prijel tudi laške liberalce, na kar se je.Pi-navčig nekaj repenčil. Potem se je nadaljevalo čitanje. Ob 12 74 je konstatiral Marani nesklepčnost zbornice; obstrukcijski junaki so ušli. Prihodnja seja se naznani poslancem na dom. Izjava Podpisano Pevsko in glasbeno društvo vsled polemike, ki je nastala o priliki slav-nosti odkritja spomenika pesniku Simonu Gregorčiču dne 8. septembra t. 1. radi sodelovanja peyskega zbora, izjavlja sledeče: Pevsko in glasbeno društvo ni bilo ne pismeno ne uBtmeno vabljeno na sodelovanje pri slavnosti ter se tudi ni obvestilo, kdaj se bo slavnost vršila. Vsled govoric, ki so se raznašale po mestu, da bodo peli pri slavnosti laški pevci, je dru^.veni pevovodja g. Jos. Michl nagovoril g. drja. Ivo ŠorUja, katerega je znal kot člana odbora za postavitev spomenika, ter ga vprašal, kaj je na stvari. Gosp. dr. Ivo Šorli mu je priznal, da se je bilo svoj Čas njega pooblastilo, naj se obrne na Pevsko in glasb, društvo radi sodelovanja, da pa je on na to pozabil in priznava, da se je zagrešil. Prejšnji dan, 2. septembra t. ! I* bil g. dr. Ivo Šorli nagovoril g. Viktorja Črnka, uradnika Goriške ljudske posojilnice iu odličnega pevca, saj on osebno vpliva na pevce, da bi sodelovali pri odkritju spomenika in tako preprečili, da bi peli italijanski pevci. Iz tega vsakdo lahko sklepa, da Pevsko in glasbeno društvo sploh ni bilo vabljeno in da so se že italijanski pevci pripravljali za sodelovanje, ko Pevsko in glasbeno društvo niti vedelo ni, kdaj in kako se bo slavnost vršila. Na sestanku pevcev dne 4. septembra 1.1. se je po daljšem posvetovanju sklenilo, da pevski zbor ne more nastopiti n e p r i-pravljen na tako veliki slavnosti, seje konstatiralo, da se ni nikdo pravočasno obrnil ne na društvo ne na pevce, in se je z obžalovanjem vzelo na znanje, da se je tako društvu preprečilo sodelovanje na slavnosti Gregorčičevi. Odbor Pevskega in glasbenega društva je v svoji seji obenem iz zapisnikov in izjav odbornikov konstatiral, da je Pevsko in glasbeno društvo ob pogrebu iz svoje inicijative sodelovalo in častno nastopilo ter je položilo na krsto krasen venec (70 K). Pevsko in glasbeno društvo se je po svojem predsedniku proti župniku Ivanu Kokošarju tudi samo ponudilo, da poje pri maši na osmino, se je pa to odklonilo, ker osmine ne bo, pač pa maša ob -30-dnevnici. Odu. župniku je predsednik takrat izjavil, da pevci dotični dan niso prosti, ker so skoraj izključno sodni, odvetniški in uradniki pri denarnih zavodih, kateri vsled opravila ne morejo sodelovati pri petju. Izrecno je za svojo osebo zatrdil, da je vsikdar pripravljen, dajati na razpolago svoje osobje, da jih pa isti dan veže opravilo pri sodišču. Istočasno se je župniku dalo na znanje, da društvo samo priredi črno mašo skladatelja Antona Dvofaka, da se pesniku oddolži. Pevsko in glasbeno društvo je v seji 19. decembra 1906. vzelo poročilo predsednika o sodelovanju društva pri pogrebu na znanje ter je obenem sklenilo, da se mesto črne maše priredi v spomin Simonu Gregorčiču velika akademija in čisti donesek nameni Gregorčičevi ustanovi. Ta veselica se je 3. marca 1907. vršiia in je društvo tudi naložilo 300 K čistega prebitka za Gregorčičev spomenik. Pevsko in glasbeno društvo je, vsikdar vršeč svojo nalogo in svoje dolžnosti, drage volje sodelovalo pri narodnih slavnostih, ki so kulturnega pomena in vsikdar odklanjalo sodelovanje pri vsaki slavnosti, ki bi imela politično ozadje. Tako je tudi letos, ko je bilo po društvu Prosveta vabljeno k Trubarjevi slavnosti, povabilo sprejelo z iz- recnim pogojem, da se slavi Trubarja le kot ustanovitelja slovenskega književnega jezika in da se izključi vse, kar bi spominjalo na neupravičeno slavljenje Trubarja kot svobodo-misleca. Pevsko in glasbeno društvo tudi poudarja, da se je od strani klerikalne politične organizacije, od vodstva »Šolskega Doma" in uredništva »Gorice0 vsikdar preziralo, dasi društvo ni dalo nikdar vzroka takemu postopanju. Pevsko in glasbeno društvo je že 1902., ko je nastala prva polemiko v listih „Soča" in »Gorica", podalo oficijelno izjavo, ki je bila tudi v »Soči" natisnjena, da se društvo nikakor ne udeležuje kake polemike in da odgovarja le za one članke, ki so podpisani v imenu odbora. Istočasno je osrednji odbor Pevskega in glasbenega društva strogo prepovedal svojim učiteljem, da se udeležujejo sploh kake polemike ali kritike. Gorica, 30. septembra 1908. tč. predsednik: tč. tajnik: Dr. H. Tnma. A. lakše. Uboštvo in nevednost se glavni vzrok, da otroci tako pogosto umirajo. Zaradi tega se ne da dovolj poudarjati, da je hranitev z otročjo moko »KUFEKE« in nje iznajdba pravi blagoslov za naše male potomce. — »KUFEKE" je cena v porabi, skrajno redilna ift pomaga otrokom do popolnega razvoja in zabranjuje hude želodčne in črevesne bolezni. »Der SaugHng* jako poučna knjiga, dobiti je brezplačno v prodajalnah ali pa pri K. Kufeke, Dunaj III. Družba sv. Cirila in Metoda. Družba sv. Cirila in Metoda je izdala v proslavo jubilejnega leta dve mladinski knjigi: »Naš cesar Fran Josipi." (cena 40 v) in »Franc Jožef I.8 (cena 30 v). Priporočamo jo vsem šolskim vodstvom in kraj-nim šolskim svetom, da si ju nabavijo ter razdelo med otroko. Čisti znesek pripade družbi, knjiga sama pa je zelo primerna jubilejnemu letu. Naročila je oglasiti družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, katerim se bode zastonj prilagala knjiga »Andrej baron Ceho-vin", slavni slovenski junak. Družbi 8v. Cirila in Metoda je poslala »Češka akcijska pivo varna" v Čeških Budjejovicih K 19260 kot provizijo za 963 hI piva, razprodanega na Kranjskem od 1./6. do 23./9. 08. Gotovo lep znesek za kratko dobo. Slovenci sami pa morejo ta znesek podesetoriti s tem, da naročajo izključno le pivo omenjene pivovarne. Le žal, da se med Slovenci še mnogo toči »Meščansko budjejoviško pivo", katero prihaja od meščanske pivovarne, ki je najhujša nasprotnica Čehov v Budjejovicih in podpira »Sculverein" ! DOPISI. Iz tržiškega okraja. , Iz Devlna. — Mesto sožaljne brzojavke, oziroma venca' nedolžnim žrtvam, katere je pahnila podivjanost in strast ljubljanske posadke v prezgodnji grob, pošilja pevsko in bralno društvo »Ladja" v Devinu 39 kron 90 vin. v prid dražbi sv. Cirila in Metoda. (Dalje v prilogi.) — Kralj! pravi. d' Artagnan; to je dobro znamenje. Mojster Groslow, pozor na kralja! In vkljub temu, da se je čisto premagoval, je njegov glas pri teh besedah čudno vibriral, in njegov partner se je stresel. 6roslow začne obračati karte drugo za drugo. Če obrne najprej asa, dobi; Če obrne kralja prej, je izgubil. Obrnil je kralja. — Slednjič! vsklikne d'Artagnan. Pri tej besedi vstaneta Athos in Aramis, Porthos odskoči za korak. Že so se imeli zasvetiti meči in bodala, ko se naglo odpro vrata, in na pragu se prikaže Harrison, ki ga je spremljal v plašč zavit človek. Za tem človekom so se bleščale cevi pušk petih ali Šestih vojakov Groslow naglo vstane, osramočen, da ga je našel kolonel pri vinu, kartah in kockah. Toda Harrison se niti zmenil ni zanj, ic stopil je v kraljevo sobo v spremstvu svojega tovariša. — Kari Stuart, pravi Harrison, prišlo je povelje, da vas odvedemo v London ter se ne ustavimo ne po noči ne čez dan. Odpravite se torej takoj na odhod. — In od kod je prišlo to povelje? vpraša kralj, od generala Cromwella ? — Da, odvrne Harrison, tu je gospod Mordaunt, ki je ravnokar prinesel povelje z nalogom, da ga tudi izvrši. — Mordaunt! zamrmrajo prijatelji ter se spo-gledajo. j D'Artagnan pograbi z mize ves denar, ki sta ga I bila zgubila ori in'Porthos, ter ga spravi v svoj glo-j boki žep. Athos in Aramis stopita za njegov hrbet. Pri tem se Mordaunt ozre nazaj, jih spozna ter zavpije v divjem veselju. I — Zdi se mi, da smo ujeti, pravi d'Artagnan tiho svojim prijateljem. — Ne še, odvrne Porthos. i — Kolonel! kolonel! zakliče Mordaunt, dajte obkoliti to sobo, izdani ste! Ti štirje Francozi so ušli iz Nevrcastla ter hočejo brezdvomno rešiti kralja,! Dajte jih ukloniti' j — Oho, mladi možak, pravi d'Artagnan ter potegne meč, to povelje je lažja izreči nego izvršiti. Nato zavihti krog sebe meč v strahovitem krogu ter zavpije: , — Nazaj! prijatelji, nazaj! | Hkratu plane proti vratom, podere dva vojaka, ki sta jih stražila, še predno sta utegnila nabasati puške; Athos in Aramis skočita za njim, Porthos zbeži zadnji, in še predno so [se utegnili vojaki, častniki in kolonel spoznati, so bili vsi štirje že na ulici. — Ogenj! zavpije Mordaunt, ustrelite nanje! Bes počita dva ali trije streli, a imeli so samo ta uspeh, da so pokazali štiri begune, ki so krerlliV tem hipu zdravi in Čili krog vogala ulice. Konji so čakali na dogovorjenem mestu; lakaji so samo vrgli uzde svojim gospodarjem, ki so skočili v sedla z lahkoto izurjenih jahačev. — Naprej! zakliče d' Artagnan, vspodbodimo konje! Stekli so za d' Artagnanom po isti poti, po kateri so bili prišli po dnevu, torej so krenili proti Škotski ; mestece ni imelo niti zidovja niti vrat, odšli so ' -rej brez vseh težav. Petdeset korakov za zadnjo hišo se d' Artagnan vs-.avi rekoč: — Stojte! -- Kako to stojte? vsklikne Porthos. Menda hočete re»Vi »v galop«, ne? — Nikakor, odvrne d' Artagnan. To pot nas bodo zasledovali; pustimo jih, naj pridejo iz mesta ter tečejo za nami po cesti proti škotskemu; in ko bodo zdiriali mimo nas, krenimo na nasprotno stran. Nekaj korakov od tu je tekel majhen potok, čezenj je peljal most; d' Artagnan pelje svojega konja pod obok tega mostu; prijatelji store, kakor on. Bili so komaj deset minut tu, ko začujejo četo jezdecev, ki se jim je bližala v naglem diru. Pet minut pozneje je zdirjala nad njihovimi glavami dalje, in niti sanjalo se ji ni, da jo loči od o dih, ki jih je iskala, samo tenek obok mostu. * Darovali so: 10 K društvo „Ladjaa, 5 K g. MiroslarPles, 2 K gdč. Iva Smerdu; po 1 krono gg. Kašpar Gasperin, Rudolf Gasperin, Josip Urdih, Ivan Pecikar, Miroslav Birsa, Marija vdova Herkov, Fraac Pecikar, Josip Pecikar in Ivan Novak, vsi iz Devina, g. Ivan Sardoc in Josip Roje iz Štivana, g. Jožko Štant« in Josip Pahor iz Medjevasi, Alojzij Pernarčič iz Vižovlj, Miha Pernarčič iz Trsta. r~ 60 vin.,, g. Jakob Klemene iz Sesljana, 50 vin. gi l^Ž^Ga^ zra^^torej naj se' pre- volitev župana,, Izvoljen je , posestnik Josip Krašan. i Lansko leto so se imele vršiti občinske volitve dne 28./10., tako je bilo na nedeljo pred cerkvijo po občinskem slugi razglašeno. Ali glej ga škrata, ravno tisti dan, ko je bil ta razglas ~ je prišlo po pošti od sodnije vabilo župniku radi neke obravnave, koja se je imela vršiti ravno na 28./10. Kaj sedaj, ko seveda volitve bi se ne'mogle vršiti, ako vina. — Po 40 vin. g. Remigij Gruden, Josip Mervic, Miroslav Colja, Josip Konje ; is^ De-viuu. ~ Po 20,vin. g. Alojzij Bronzin, Anton Legiša, Josip Semič, Anton Šuc, Ivan KlariČ, Anton Pahor Anton Sirca, Josip. Colja in Anton Žužek iz Devina. — Zavednim darovalcem, ki naj bi našli obilo posaemalcev, se prisrčno zahvaljuje za pevsko in bralno društvo „Ladja" — odbor. V M\\m\ pri Devinu so dobili lastno šolo. Poučuje učitelj g, Štanta. Iz ajdovskega okraja. Na Brjlil, 10 minut od železniške postaje Kamnje, je letos trta tako obrodila, kakor že 33 let ne. Grozdje je lepo rumeno in sladko in bo torej vino prve vrste. Brje so podob-čina, spadajoča v občino Rihemberg. Ta pod-občina šteje približno 600 duš. Prebivalci so nenavadno delavni in tudi nenavadno inteligentni. — Pomislite, da imajo tam sledeča društva: »Bralno in pevsko društvo", ki razpolaga s knjižnico in ima tudi krasno zastavo, »Vinarsko in sadjarsko društvo", zavarovalnica živine" (centrala v Gorici),' krajni odsek političnega društva za Goriško »Zarota", »Cerkveni sklad", podružnica dr. sv. Cirila in Metoda (letos je že nabrala nad 100 kron in razprodala za 10 K nar. koleka). Najnovejše društvo se imenuje »Kmetska vinarska zadruga". To društvo že deluje in skrbi, da bodo vsi njega členi pridelovali vina po modernih predpisih in je shranjevali v zato določenih kleteh. Važno je, da bo vsa vina nadziral odbor domačih veščakov in da se vina, ki bi ne odgovarjala predpisom — ne bo vsprejemalo v zadružne kleti. V kratkem upa to društvo zgraditi veliko skupno klet, ki jo bo upravljal za to določen veščak in bo stala pod nadzorstvom odbora, v katerem sede najboljši poznavalci vina. Že sedaj pa lahko z mirno vestjo zagotovim vsem kupovalcem vina, da dobe na Brjah najboljše kapljice po jako zmernih cenah. Ker je najstrožje zabranjena vsaka primes — na kar pazi hitro kmetsko oko in ker se je tudi do sedaj v teh krajih prodajalo le pristna naravna vina, so trgovci. in gostilničarji lahko prepričani, da se jih na Brjah ne bo varalo. Kedor si želi nabaviti najboljših vin (dobivajo se tudi finejša namizna vina), naj ne zamudi prilike obiskati vrle Brejce. Predsednik vinarske zadruge je tamošnji veleposestnik Anton Pečenko, a zglasiti se je even-tuelno tudi pri učitelju-voditelju Možini Antonu. — Nekdo. IZ AJdOVŠČInfi. — Velika nesreča zadela je tu obče Čislano družino gosp. Antona Bianchi. — Po kratki,.mučni bolezni vgrabila je smrt dne 2. t. m. blago gospo Ivano Bianchi v 41. letu njene starosti. Mila pokojnica bila je vseobče priljubljena in splošno spoštovana, ker je bi'a iz vanredno plemenitega značaja. — Iskreno sočustvujemo z nesrečnim soprogom in obupanimi otroki ob odprti gomili naše ljubljene Netti ter s solzami jej kličemo: „Na svidanje nad zvezdami". Iz cerkljanskega okraja. Zlet ČUkOV bo v nedeljo v Cerknem. Po pripravah in vsporedu sodeč bo to jako kla-verna veselica. Glavne stroške pri tem bodo menda morali plačati davkoplačevalci v podobi občinskih doklad. O tem bo še govora. Kakor hitro so začeli peti okoli »Gospodarskega doma" čuki svojo mrtvaško pesem, so se začele možem okoli „HraniU in posojilnice" ter »Kmetijskega društva* > Se tresti. Dokaz je Koamačev nujni predlog za podporo 10.000 krča. Opozarjamo naše ljudi, naj celo čukovsko žalostno veselico prezirajo in naj se nasproti morebita.lm izzivanjem čukov zadrže mirno. Iz gorlšfce okolice. Iz ŠenpiSI. — Kakor že znano, se je vr-i v soboto dne 19. pr.. m. v Šempasu nova ložijo dva dni pozneje, na 30./10. To se je tudi zgodilo župniku na ljubo, ali pa na ukaz njegov. Volitve so se vršile dne 30. septembra lanskega leta. Župan Leban. ter večina bivših starešin, so irepetaje vse njemu prepustili. Mi smo ogorčeno proti temu protestirali, da bi se samo radi župnikove osebe,celo občino za nos vodilo ter se volitev dne 30./10. nismo udeležili. Volilcev je menda volilo okrog 32, sami duševni revčki; priganjali so jih na volišče, kjer so volili kar brez listkov; na vprašanje, koga volite, sledil je odgovor: kakor gospod želi. Torej na ta način je naš Grča zmagal »sovražnika" na vsej črti l Podan je bil utok od naše strani z okrog sto podpisi volilcev, vzroki so bili taki, da bi se bile morale volitve se še jedenkrat vršiti, ali utok je bil zavrnjen ter se je vršila volitev, župana. On je delal na vse kriplje, da pridobi večino backov za koga, čujtel za svojega hlapca I Moj bog, župnikov hlapec, župan v Šempasu, to ni majhna stvar, kaj? Ko se je nekaterim bolj pametnim dozdevalo že to preveč, češ, ako njemu vse dovolimo, pride čas, ko bodemo imeli v Šempasu župana v »kikli" ter so se tej Grčevi samovolji uprli. Ali župnik je tudi tu zmagal, samo to se mu ni posrečilo, da bi bil izvoljen njegov kočijaž ter so se ti ljudje nekako zedinili ter volili posestnika Josipa Krašana. Bivši župan Leban je dobil škandalozno brco od ravno tiste osebe, kojo je on podpiral, to je od Župnika. O novem g. županu za danes ne spregovorimo, samo to povemo, da je mož poštenjak. Tak naj ostane. Pri zadnjih deželno-zborskih volitvah je bil naš, vedno prvi v naših vrstah, aH ne moremo prihodnjega vsega vedeti, župnik ima moč ter zna značaje pre-bračati. Vam, gosp. župan, kličemo samo to: imejte za izgled padec Lebanovl Iz komenskega okraja. Podružnica družbe sv. Cirili In Metoda za ko- menskl Okraj v Komnu bo imela dne 4./10. 1.1. to je v.nedeljo ob 3. in pol popoludne, svoj občni zbor. Vabijo se najuljudneje vsi oni, ki se zanimajo za našo šolsko družbo, da se tega občnega zbora zagotovo udeleže. Moll-ov Seidlitz-prasek je za na želodcu trpeče neptekosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi dragimi dra etičnimi Čistil, kroglicami in grenCicami. Cena orlg. škatlje K2-— Ponarejanje se sodnjjsko zasleduje. Moll-ovo Franc, žganje in sol za ribanje života. _____ olajSoJoCe in okrepBujoCe sta-roznano sredstvo proti trganja in prehlajefljo. vsake vrste. Ortfi-. steklenica K1-90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLL, c. in tar. dvorni založnik, Dana], I. Tuchlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah; G. Cristofoletti, A. Gironcoli. Domače vesti. P. n. gg. naročnikom 1 — Opozarjamo, da je nastopil že deseti mesec t. 1. Prosimo zaostale naročnike, da poravnajo naročnino v najkrajšem času. Za družbo sv. Cirila Id Metoda je nabral g. Miha Košir „pri jelenu" 5 K, in sicer glede na pobijanje šip v Ljubljani. Darotl 28 »Dijaško kullInj0K. — Nabiralnik v hotelu Fr. TJlaga v Kanalu je dal tretji znesek 580 K, doslej skupaj 1982 K.— G. Brumat iz Št. Petra je daroval 1568 K. Prof. Josip Žilih je daroval 5 K, prof. Jakob Zupančič 20 K. Neimenovana št. 1 jo darovala 1 K; Fr. Susič, mizar pa 0'isO K. Igra ,,>ominott jo nesla v gostilni g. Bitežnika proti SoSircnu mostu št. 8 tri krone. —- H. Klavora in Fr. Gorju p sta plačala stavo 2. E Na račun mesečuine pa je prišlo 28*?2 K. Neimenovan ft*. 1. je daroval 5 K. — Živeli darovalci! Goriška deželi na reku finančnega poloma. — Zakaj uganjata Pajer in Gregorčič obdukcijo s predsedniškega sedeža? Odgovor je strašen: Zato, ker se bojita novih poslancev, ki razkrijejo volilcem strašno stanje naše dežele, v katero sta jo pahnila Pajer in Gregorčič 1 Čuj, kmetic slovenski, ta dva nesrečna človeka sta pripravila nalbdeželo na rob finančnega poloma, — zato bijeta zdaj smrten boj proti ljudskim zastopnikom, ki hočejo pokazati deželno stanje v pravi luči ter enkrat za vselej zapoditi škodljivce iz deželne hiše! Čujte za danes le to: 1. Za 1. 1908. bo primankljaja še celih 186.236, ako ne več, — vkljub temu, da je izdala dežela za razna javna dela le 90.650 E proti 356.542 v leta 1907.! Odkod naj pokrijemo ta primankljaj ? 2. Za deželno norišnico je dovolil deželni zbor najvišji potrošek 950.000 K. Toda deželni odbor je piskal na deželni zbor ter je trosil vedno više in više, — in predno bo norišnica otvorjena, bo stala še pol milijona kron! S kako pravico je to storil deželni odbor ? 3. Ko bo pa norišnica enkrat otvorjena, bo ta naprava prava katastrofa za celo deželo. Doslej so nas stali norci okroglo le 140.000 K na leto, v novi norišnici nas bodo stali najmanj 265.000 K, — več okroglih 67.000 K za odplačilo glavnice, torej 332.000 K na leto. To je le začetek tega, ker Še razkrijemo! Naj se Pajer in Gregorčič le pripravita! Kdo bo plačeval za njiju grehe ? Kaj hočejo Obstrukclonlsti ? — Ponovimo, kaj hočejo ti škodljivci slovenskega in furlanskega kmečkega ljudstva. — Laških liberalcev je v deželnem zboru 9. Ti imajo že deželnega glavarja; hočejo pa še dva deželna odbornika, torej iroje mest Slovenskih klerikalcev je 5. Ti imajo že podgiovarja. Hočejo pa še 1 od-borniško mesto, torej dvoje mest. — »Slov. klub" šteje 9 poslancev; če hočejo imeti laški liberalci, katerih je tudi 9, poleg glavarja še 2 odborniški mesti, je pač gotovo opravičena zahteva „Slov. kluba", da dobi dve odborniški mesti. Ali laški liberalci in slovenski klerikalci so proti temu, da bi dobil „Slov. klub" 2 odborniški mesti, dasi vedo, da je ta zahteva opravičena. Še več: slov. klerikalci so pripravljeni zapravili obe odborniški slov. mesti, ako bi ne kazalo, da dobijo oni jedno. — Laških klerikalcev je 6. Te hočejo obstrukcionisti pustiti na čistem ; k večjemu jim dajo namestnika dež. odbornika, ki bi ne prišel nikdar do nobene funkcije. Kakor se vidi, je p ožrešnost slov. klerikalnih in laških liberalnih obstrukcioni- stov velika. Nimajo prav ne eni ne drugi, pa vendar uganjajo obstrukcijo v neizmerno škodo goriškega ljudstva! Abstrakcija. — »Gorica" ni hotela povedati, da divja obstrukcija slov. klerikalcev in laških liberalcev po goriški deželni zbornici. ! „Prim. list" je to povedal. Skuša pa opravičiti slov. klerikalce, ki delajo ljudstvu škodo z obstrukcijo, češ, da jih hoče »Slov. klub" ; pritisniti ob zid, — Klerikalnih slov. poslancev je 5; ti imajo važno mesto deželnega j podglavarja. Za 5 mož je to d os ti. „Slov. ; klubu" pritičeta dve odborniški mesti. Za '' „ Slov. klubom" stoji velikanska večina našega ljudstva na Goriškem, in to ljudstvo zahteva po poslancih „Slov. kluba" dela v deželnem zboru in odboru. Delati pa se more le, ako prideta v deželni odbor dva poslanca iz „Slov. kluba". Pri volitvah je ljudstvo obsodilo delovanje slov. deželnih odbornikov in zahtevalo premembe; zato današnji dan u i m a j o slov. klerikalci čisto ni Č iskati t deželnem odboru. Ljudstvo jih noče tam pa pika! Obstrukcija se bori za Berbuča, da i bi zopet prišel v deželni odbor ter lam kimal naprej Pajer ju, ki bi vladal potem po svoje zopet v škodo goriških Slovencev. j Škodo deželi delajo obstrukcionisti. — Zase- ' danje dež. zbora stane denar, ali zasedanje je brezplodno. Slovenski klerikalci in laški ; liberalci delajo škodo deželi; iz dež. blagajne se mora drago plačevati | obstrukci j a, ki je v škodo ljudstva. j Pa slov. klerikalci si mislijo, da Če so že toliko škodovali deželi v minoli Šestletni dobi, pa naj jej škodujejo še naprej! Volilci, premišljujte! Obstrukcija žre. Doslej je požrla že Okoli 5000 E deželnega denarja. Toliko ježe troškov za zasedanje doslej. Okoli 5000 K kmečkih žuljev so že zapravili brezvestni obstrukcionisti. Bič zaslužita Gregorčič in Ber-buč, ki nočeta delati v korist našega ljudstva v deželnem zboru, marveč pomagata zapravljati kmečki denar. Odnehati pa nočeta, mar-več hočeta nadaljevati z zapravljanjem kme«. nega denarja. — Ljudstvo, dvigat se in po* žeai ta dva škodljivca kmečkega ljudstva daleč proč od sebe! Na obenem zboru društva »Goriška. slovanska mladini" so sledeči izvoljeni v novi odbor: predsednik: Rudolf Konjedic, podpredsednik: dr. Anton "Medveš, tajnik: Franc Novak blagajnik: Franc Špacapan, namestnik: Rado Lenardt, preglednika: Alojzij Drufovka, Josip Levpušček. Grogorčičat dom. (Iz mesta.) — To poslopje v ulici Vetturini bo kmalu dozidano. Koj ko je naii slavni pesnik umrl, se je pokazala požrtvovalnost slovenskega ljudstva, nabiralo se je za spomenik Gregorčičev. Prvemu navdušenju za spomenik našemu pesniku je sledilo treznejše razmišljevanje, da bi bilo slednjič vendarle najbolje, ako se bi misel na spomenik opustila ter bi se sezidal iz nabranega denarja nGregorčičev dom", ki naj bi služil edino le za izobrazbo goriške slovenske mladine. Navdušenje se je povečalo, ta misel se je zdela vsakemu simpatična in še bolj so prihajali doneski v to svrho. Sedaj imamo v Gorici »Gregorčičev dom". Zanj so prispevali vsi ljubitelji in častilci našega slavčka. Kaj se pa sedaj govori po mestu! Da bo v suterenu tega novega poslopja „ Katoliška tiskarna" in da bo v prvem nadstropju uredništvo klerikalnih goriških listov ? Težko je sicer verjeti kaj takega in želeli bi, da bi te govorice bile brez vsake podlage. Ako je pa to res, potem razumemo navdušenje goriških klerikalcev za Gregorčiča, čegar smrt in ee-gar spomin sta jim pripravila udobnejše prostore za strankarsko delovanje, za tiskarno in za uredništvo. Potrebni komentar naj si blagovoli vsak sam napraviti, seveda .le za slučaj, da so govorice, katere sem omenil zgoraj, utemeljene. »Gorica« lahko pojasni, kaj in kako je z novimi prostori za tiskarno in za uredništvo v Gregorčičevem domu, za kateri bo darovali Slovenci brez razlike strank in v gotovosti, da bo ta denar služil edino le slovenski mladini in ne klerikalni stranki. »Gorica" ima sedaj besedo in radi bi videli, da smo se tem slučaju zmotili. Sloieor-e Vrivajo od deželnih slvtob, le za Laha SO deželne sližba! — \r Tolminu je umrl užit-nuski revizor Ivan Vvzovrek. Na njegovo mesto je poslal deželni odbor nekega upokojenega financarja, ki ne zna slovenski. Škandal! Kako bo opravljal službo ta človek. Tolminci zahtevajo slovenščine zmožnega užit-ninskega uradnika. -- V deželno službo je sprejet za slugo brajt tistega slovečega pocestnega razgrajača Geja. Prišel se je bil. predstavit k deželnemu svetniku, ki ga je takoj priporočil, da je dobil službo. —Deželni odbornik Berbuč se za take reči nič ne zmeni. Složbe lice krepak mož v najboljših letih, pripraven za kako skladišče ali kako drugo delo; . bil je več časa tudi v užitninski službi. V Šebreljih je umrl Jožef Klemenčič, star 79 let; bil je dolgo let župan ,v Šebreljah, mož stare korenine, poštenjak, ki je obsojal novodobno klerikalno ruvanje. Naj počiva v miru! Pevsko Id glasbeno društvo i Gorici (Podružnici Glasbena Matice i LJubljani) naznanja, da bo imelo "svoj redni občni zbor v nedeljo dne 4. oktobra ob 2. ur* popoldne v društvenih prostorih v »Trgovskem domu* s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo odbora; 2. letni račun in proračun; 3. določitev društvonine; .4. volitev predsednika in 13 odbornikov; 5. volitev dveh računskih pregledovalcev. — K obilni udeležbi vabi odbor. Dijaška kuhinja. — Nad 50 učencev preživlja letos dijaška kuhinja pod nadzorstvom naših šolnikov in jedne gospe. Troški niso majhni. —Zato prosimo rodoljube, da se spominjajo naše dijaške kuhinje o vsaki priliki. Tudi naše občine in posojilnice naj določijo vsako leto majhen prispevek. Nagla Smrt.'— Davi okoli 6. ure je umrl na cesti v ulici Cristo neki 30-letni Cotič. Vzrok smrti žgaojepitj e., Prilaga Joče" tt. IBS, z dne 3. oktobra 1808. Kake se je poslanec Gabržček, obnašal pri maši pred otvoritvijo dež., zbora; o 'tem poroča nadSkofovo glasilo »Prim. Ust" tako, da je bil ves čas obrnens hrbtom proti alta rja, iz česar sklepa, daje neveren, človek, da ja Siril pohujšanje i. t. d. — Vse, kar piSe nadškofovo glasilo, je podla laž, infamija. Navaden 1 um p je tisti, ki je pisal ono vest v nadškofovem glasilu, navaden In m p, kdor jo je priobčil. Kdo bo to verjel, da je Gabršček ves čas med mašo hrbet kazal altarju?! — Iz tega slučaja pa naprednjaki vidijo, kako nevarno je za nje iti v cerkev; hitro so razpostavljeni častikraji v javnosti! Raiglas. — Pri petem srečkanju obveznic deželnega posojila iz 1. 1902. od 1,000.000 kron, katero se je izvršilo v deželni hiši, so se srečkale: obveznica štev. 214 v znesku 2000 K „ 212» n 2000 „ „ & » . ,00° - . Te odveznice izplača deželna blagajua od 1. januvarja 1909. naprej v potni imenski vrednosti proti pridržku dotitnih obveznic in do 1. januvnrja 1909. še ne zapadlih od-rezkov. Obveznica št. 170 v znesku 200 K, izžrebane dne 1. oktobra 1907., se ni še realizirala. — Deželni odbor. Namen obstrukcionistov je ta: osle-,] pariti za zastopstvo dve skupini, ki tvorita večino ter nočeta dela za ljudstvo v deželni bili. KlItltM Slad bo prihodnjo nedeljo 11. t. m. v Vipolžah v Brdih. Govorila bosta državni poslanec Fon in dr. Pavlica. — Koloni naj primejo pošteno za besedo oba gospoda ter naj se nikar ne puste farbatU? Saj vedo koloni, kako grdo so bili farbani ob volitvah. UšM otroški vrtec aa cesti proti pokopališču i Gorici. *— Mestni svet goriški je dovolil 1000 K za lUki otroški vrtec na cesti proti pokopališču. Odkar atoji državni kolodvor na Blanči, je tam okoli vse živo. Sezidanih je polno hiš, tako, da je tam gori nastalo skoro celo novo predmestje. Prebiva pa tam jako dosti Slovencev. Zato smo že pred časom opozarjali na potrebo slovenskega Šolskega vrtca na Blanči. Na mesto tega bo stal tam sedaj laški otroški vrtec, v kateri bodo lovili slovenske otroke ! Če bi vršil »Šolski Dom" svojo nalogo, bi lahko imeli ne le ta tako potreben šolski vrtec, ampak več takih vrtcev na raznih krajih mesta. Tako pa rajši zidajo k „Šol. domu" novo poslopje ^Gregorčičev doma, da bo imela Gregorčičeva tiskarna in njegovo uredništvo lepše prostore!?! Skregala sta se dia cigana v neki gostilni za gradom; tam je pil 42Jetni Miha Hudoro-vič ter pustil konja na cesti. Prišel je 25-letni cigan Levakovič, šei v gostilno, oštel Hudo-roviča, na kar sta se začela kregati; Levakovič je vrgel Hudoroviču vrček na glavo ter ga ranil tako; da je moral Hudorovič takoj k zdravniku. Levakovič je pobegnil. Kdor zna fe sploh misliti s svojo glavo v naši deželi, mora biti ogorčen radi frivolne obstrukcije slov. klerikalnih poslancev. — Vsak naprednjak ali klerikalec mora le obsojati ljudstvu škodljivo početje slovenskih klerikalnih poslancev v družbi laikih liberalcev, najhujših zatiralcev našega naroda! KoreRJSki trg f Gorici dobi novo ime. Mestni svetovalec Jnch (Jug) je predlagal v zadnji seji mestnega sveta goriškega, da naj se prekrsti „Piazza Corno* v „Piazza Carlo Gol-doni". Nova neumnost mestnega svetal Ime Korenj je tako ukoreninjeno v ljudstvu, da ga nGoldoni* nikdar ne izpodrine, kakor ne izpodrine »Tomaseo" imena stare Placute. Slabo častijo velike laške može, če jim da-, jejo imena v takih ulicah in trgih, kjer ni mogoče, da bi se meščani oprijeli novega imenovanja ! Trg sv. Antona dobi pa ime: »Piazza Edmondo de Amicis". Znana narodna tinto Iran Jelačia i Ljubljani je darovala »Društvu slovenskih književ- ikov in časnikarjev", zopet 100 E, za kar se blagemu dobrotniku, ki podpira sploh vsa mogoča narodna društva, najtopleje zahvaljujemo ter priporočamo to zavedno narodno tvrdko, posebno njeno Zvezno cikorijo. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Pontoni, V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v Času od 4. do 11. t. m. Ustnica. — V E—r: Prihodnjič! Knjige Jiltee $f6vinskctt se vse tiskajo in izidejo brezdvomno pred Božičem. P. n. gg. poverjeniki, ki za'letos še niso poslali članarine, naj blagovolijo to storiti čim preje. Po-edinci morejo denar (4 K) poslati tudi direktno Matici y Ljubljano, samo naj po možnosti navedejo, pri katerem poverjeništvu so doslej dobivali knjige. Dobre feiaCt Zdmtit. Med domačimi zdravili, katere se uporablja pri prehlajenju itak kot pomirjujoče sredstvo, je najbolj priporočljivo Liniment. Capsici comp. s sidrom (nadomestilo za „Anker-Pain-Expellertt), katero izdeluje Dr. Richterjeva lekarna v Pragi. Cena je nizka: 80 v, E 1*40 in 2 — za steklenico; steklenica je v elogantni Skatljici ter označena s sidrom. SalOR RODBS je spet otvorjen in sicer od 25. septembra naprej. Zveza narodnih društev. Bralno društvo » SelU na Vipavskem priredi velik društveni ples v nedeljo dne 4. vinotoka 1908. na dvorišču gostilničarja gosp. Antona Mermolja. Pri plesu bo svirala sokol-ska godba iz Prvačine. — K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi odbor. Trgovsko-obrtne in gospodarske vssli. Občil zbor JrtMsto- obrtnega društit" ~se vrši dne 11. oktobra t. 1. ob 10. uri pred-poldne v veliki dvorani Trgovskega doma v Gorici po naslednjem duevnem redu: 1. Poročilo predsednikovo. 2. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 3. Poročilo tajnikovo. 4. Poročilo blagajnikovo. 5. Poročilo računskih preglednikov. 6. Volitev odbora. 7. Volitev računskih preglednikov. 8. Slučajnosti. Odbor. Ostrednl banka čsskjfch spofitelen v Pragi je dobila skupno z uradniško organizacijo: »Združenje češko" slovanskega uradništva denarnih zavodov v Pragi" dovoljenje za osnovanje BPenzijskega zavoda čeSko-slovanskega denarstva v Pragi." Interesenti se obrnejo lahko neposredno na zavod ali pa na podružnice Ustfedni banke českvch spofitelen, koje jim podajo na željo drage volje potrebnih informacij in formularje za pristop. Obrtno nadaljevalna šola za zidarje v Renčali prične šol. leto 1908./9. s 4. oktobrom t. 1. Vpisovanje učencev, ki so dovršili ljud. šolo, je isti dan ob 3. uri pop. v obrtni šoli. Sprejema se učence do 15. t. m. — Vodstvo. Tečaj za pletenje košev je otvorjen v So- vodnjah. Poučuje g. Uršič, učitelj pletarske šole na Žagi. Obrtna šola za mizarja se otvori v Solkanu. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »MERKUR« v Ljubljani, -v službo se sprejme: 1 poslovodja. 3 knjigovodje in kcrespondent, 2 kontorista, 2 pomočnika mešane stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 2 pomočnika mannfakturne stroke, 3 pomočniki železninarske stroke, 1 pomočnik modne in galant. stroke, 1 kontoristinja, 1 blagajničarka, 2 učenca. Službe iščejo: 6 kontoristov, 14 pomočnikov mešane stroke, 10 pomočnikov Špecerijske stroke, 6 pomočnikov manifakturne stroke, 4 pomočniki železninarske stroke, 2 pomočnika modne in galant. stroke, 12 kon-toristinj, 6 blagajničark, 5 prodajalk. Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. Politični pregled. Prlklopljeoje Bosne k Avstriji? — Nemški listi zopet zatrjujejo, da je priklopljenje Bosne in Hercegovine k Avstriji sklenjena reč ter da to naznani cesar najbrže že v delegaciji. Z druge stvari se zanika ta vest. Slovaški protest na dvorno pisarna: Za mi- nolo nedeljo so Slovaki sklicali 14 protestnih shodov proti Andrassvjevi volilni reformi. Oblasti so pa skupščine deloma prepovedale, deloma preprečile in onemogočile. Sklicatelji so se na to brzojavnim potom obrnili na kabinetno pisarno in se pritožili, da oblast za-branjuje shode proti pluralnemu volilnemu sistemu ter prosijo, naj vlada onemogoči pa-čenje splošne volilne pravice z uvedenjem pluralnega zistema in drugih umetnih pripomočkov. V češkem deželnem zbere traje ge obstrakcija. Najbrže bo razpuščen. Razne vesti. Ulica XX. septembri. — Iz i^ubijane po-čajo, da namerava mestni svet krstiti eno ljubljanskih ulic v spomin padlim žrtvam dne 20. septembra »Ulica XX septembra". Pabeljšuje plač državnim uslužbencem. - S i. oktobrom je stopil v veljavo zakon, ki dovoljuje naknadni kredi. 4 in pol mil. kron za leto 1908. v svrho zboljšanja materijalnega položaja posamičnih kategorij državnih uslužbencev. Rua ii kranjske hranilnico v LJubljani. — iz nemške kranjske hranilnice jemljejo vlagatelji denar dan za dnevom. Žrtve nemške bestial-nosti so vzbudile ljudi, da vedo, kaj je njihova dolžnost. Predvčerajšnjim je bilo dvignjenega v kranjski hranilnici nad 1 milijon denarja. V celem je dvignjenega do sedaj iz nemške kranjske hranilnice denarja nad 6 milijonov kron. Češki slod i ljubljanskih dogodkih. - Dunajski Čehi so priredili 30. pr. m. velik ljudski shod, na katerem je Etbin Kristan v češkem jeziku govoril o ljubljanskih dogodkih. Natančno poročilo o tem govoru podati je iz tiskovnopravnih ozirov, žal, nemogoče. Kristan je vehementno napadal barona Schwarza, ki je edini provzročil s svojo nerodnostjo in nesposobnostjo demonstracije in igrede. Ostro je nadalje obsojal postopanje vojaštva, ki je s svojo okrutnostjo zakrivilo prelivanje krvi. O tiskovnih razmerah je rekel Kristan: Če danes piše kak list v Ljubljani resnico, se ga konfiscira, na Dunaju, v Gradcu in Pragi pa se lahko listi lažejo kolikor hočejo, no da bi se jih zaplenilo, če se v Ljubljani na primer piše: Poročnik Maver je dal brez vzroka streljati na ljudi, se v Ljubljani dotični list takoj zapleni. Toda naj se baron Scbwarz trud;, kolikor hoče, resnica o grozovitih dogodkih v Ljubljani bo le prišla na dan. Dogodki v Ljubljani dokazujejo, da ne živimo v pravni, marveč v policijski državi. V LJubljani vlada veliko razburjenje, ker se nahaja tam zopet poročnik Maver, ki ima na vesti nesrečni žrtvi; ta človek se vrhu vsega še nesramno vede po ulicah. Ljubljanske demonstracije pred sodnljo. — Deček Kadunc je proti kavciji puščen na svobodo. — Bilo je že več razprav: Razprava proti postrežčeku Grilu je preložena, akti o Konradu Liscu so se odstopili drž. prav-dništvu, jurist Zupančič je oproščen; dve drugi razpravi odloženi. Adreso slovenskega ženstva v Ljubljani na ministra Praška je podpisalo 5000 slovenskih žena in deklet. Odposlana je bila 30. pr. m. imenovanemu ministru. Španska kraljeva dvojica je dospela i t. m. v Budimpešto; sprejel jo je cesar z nadvojvodi. — Velika nezgoda na morju. — V egejskem morju sta trčila skupaj 2 parnika. Eden par-nik se je potopil; utonilo je 140 oseb. Avstrijske bankovce je ponarejal Ivan Krkovič iz Rake pri Krškem, in sicer v Ameriki. Ponaredil je baje za več tisoč kron avstrijskih bankovcev. Ameriške oblasti so ga izročile sedaj Avstriji, ki ga postavi pred sodnike. NOVO bojno laoljo „Fran Ferdinand" so spustili v Trstu v morje; obsega 14.600 ton ; dolga je 131 m, široka 24 50 m. Hitrosti na uro je 20.5 vozlov. Topove ima 4. Umetniško razstavo so otvoriii v Splitu v Dalmaciji. Protestni shodi proti nemškim nasllstvom so se vršili minolo nedeljo po vseh' občinah gornje-grajskega okraja na Štajerskem. Vsprejele so se ostre resolucije in nabiralo se je za družbo sv. Cirila in Metoda. Celjski Župan dr. Jabornegg je radi zadnjih izgredov v Celju odstopil. Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane 60 vin. Ako je oglas obsežnejši se računa za vsako besedo 3 vin. Najpripratacjie inseriranje za trgovce in obrtnike. Koliko Je mnnjSih trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih na deželi (in celo v mestu) nihče ne pozna, ker nikjer ne insorirnjo. Skoda ni majhna. Mlada gospodična JS.TSHiJftJe četniea. Naslov pove" upravništvo. Proda se hiša z velikim vrtom in dvoriščem. Natančneje se izve na Tržaški cesti št. 29. II. nadstr. MnuiHilfan!! uila z vrtom se proda. Ista se nUVUCIUttltit Vila nahaja v mestu. Brezprašna lega. Jako pripravna za kakega vpokojenca. Naslov pove upravništvo. Krasna novost! Dokler traja zaloga, razpoSilja lepo pozlačeno, fino anker-remontoir kavalir-žepno uro, z elegantno verižico, katera se od pristno zlate nič ne razločuje, s finim kolesjem ter dvoletnim jamstvom z origin. plombo, komad za K 4 60, 3 kom. K 12*90. — Enaka ura, poniklovanu, s srebrno verižico K 3'75, 3 kom odi K 10 26. Razpošilja se proti povzetju. — Neugajajofie so zamenja v teku 8 dni, ali pa se vrne denar, — torej nikake zgube. Cenik, z nad 2 00 podobami ur ter raznih zlatih in srebr. predmetov razpošilja na zahtevo zaslon in poštnine prosto iTlihael Horouitz, Krakau Dietelsgasse 57 B. (2|i*a 25 \ki*ižico samo K 2 — Radi nakupa ur v posebno veliki množini, razpo, šilja Sleska razpošlljalna tvrdka 1 lepo pozlaCeno-36 ur idoCo „Priizisions-Anker" uro, z lepo verižico za samo K 2"— ter jamči za isto pismeno 3 leta. 3 komadi K 5'50. Razpošilja proti povzoiju „Preuss. - sohlesisches -Exporthaus" A.Gelb,Krakaul6 W. 0NP°* Op. Za neugajajoCe se povrne denar. "¦%!> §)*>oda se 1 glasovir, t salonsko zrcalo, 1 Brokhaus- Leksikon in 1 stara oljnata slika. Pcjastiifa v pisarni dr. H. Turne. Točna, kakor eksekufor, kje moja rem. — moška z ,.Hello seebra" ) verižico. Ura teCe na 10 kamnov: ima tri lepo rezljane pokrove na ^ pero ter gre točno. IftS-letno jamstvo. — IjPoSilja se proti po-Imetju 1 kom. za BTK !)• ,3 komadi " vsak z verižico K 25*50. Zamena dovoljena. Razpošilja le „Neub.°iten-Export% Dunaj, II./3. Rembrandtstrasse 24/10. M talin riplf inn toda ne «»lajšo nego od 2 let midUfl UBIIIGO flprejme v oskrbo ali pa za ftvojo, proti mali odškodnini nemška družina brez otrok. Natančneje se izve v Solkanu St. I 369 pri gospej Mariji Peter. 28 LET OBSTOJEČA strokovna ki^ačniGa prve vrste za vsaki stan. Velika iaber modernega blaga vsake vrste in najnovejše mode. Zaloga vsakovrstnih oblek, sako in pelerin za dame iz inozemskih in avstrijskih tovaren ter raznovrstnega perila. Blago na meter, gotove obleke in sako za lame prodajam po tako nizki ceni, da lahko vsakemu postrežem. Cdina zaloga opraue k uniformam za gospode sokole c in kr. častnike, uradnike, veterane, finančne stražnike, orožnike, občinske redarje, ognjegasce in za častito duhovščino. Dobiva se vse, kar spada k paradnim oblekam, tudi orožje samo v trgovini HI. Poueraj » Gorici na trauniku št. 5. na zahleuo se pošiljajo uzorci na dom, radi mere pa pridem osebno. Pišite dopisnico pa dobite najlepše uzorce noue jesenske mode gratis in franco. Oelika razpošiljateljska trgouina Pregrad & Černelič Trgovski dom BoriGa. A. vri. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. oelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste najboljših tvrdk iz Istre, Dalmacije Molfelte, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron 112, 1*20, 1*36, 1*44,1*60, i'80, 2*-, za toči po 72 fin. ------ Na debelo cene ugodne. ------ Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ---------------mila in sveč. —------------- Cene zmerne* Naznanilo. Ustanovila se je Kmetska delavska gospodarski; zadruga v Dobravljah na Goriškem, reg. zad. z omejeno zavezo. Zadruga ima nad 10.000 hI vina (mošta) v svojih kleteh združenih kmetov u boljših vipavskih vinorodnih krajev kakor: Brje, Skrilje, Dobravlje, Kamnje, Šmarje in drugih bližnjih vasi. Priporoča se eenj. odjemalcem, konsumentom, zadrugam, vinskim trgovcem, gostilničarjem po Goriškem, Kranjskem, Koroškem, v Trstu in drugod, posebno pa bratom Čehom naj se poslužujejo naših izbornih vinskih pridelkov. Postrežba točna in realna, cene zmerne. Zadružni odbor. Novodošlo blago za nastopno sezono se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami = flnton Krušič, — krojaški mojster in trgovec v Gorici tekališde Josipa Verdi štev. 33 in ? podražili delavnici na Tržaški cesti v lastni hiši (t bližini g. Črnigoja). Opozarja se gg. odjemalce, da je došla rau-nokar uelika množina raznourstnega blaga iz austrijskih in angležkih t o u a r e n najrazličnejših kakouosti za vsaki stan. Edini slovenski urar, , največja ekspertna tvrdka ur srebrnine in šivalnih strojev Jakob Siilijjnj, urap c. kr. ielizniis; Gorica, Cosposka ulica štev. 25. Delika izbčr vsakovrstne zlatnine. Vinska posoda je na prodaj na Tržaški cesti štev. 26. Varstvena znamka: „81dro" iiniment. Ga psi c i comp. I Nadomestek za Anker-Pain-Expeller je povsod pripoznano kot najboljše sredstvo proti prenlajenjn itd. Za ceno 80 vin., K 1'40 in 2 — se dobi po vseh lekarnah. Pri nakapu tega tako priljubljenega domaČega zdravila se je | posluževati le originalnih steklenic v II škatljah z našo varstveno znamko „gi- !| drem" ker le tako je zagotovljeno, da 11 je izdelek pravi. I Dr, RICHTERJEVA LEKARNA 1 I »riatem levu" v Pragi i KliBabethgasso Štev. 5 nova J Dn»vno ncpoSUjanJ«. _.,_. 2 soda po 30 hI prav dobro ohranjena iroa t)a prodaj J. Zormaii, trgovec z vinom Sp. Šiška št. SI, pri Ljubljani. NajbG;w.5a češka tvrdka. Perje za postelje po zelo nizkih cenah. Sivo perje, skubeno 1 kg 2K;boljgavrsta2K40 fciE-Tf. Vin.; polubelo 2 S 80 5i*fV vin.; bolo 4 K; belo, puh S K 10 vin.; 1 kg najfinejSo smožno-belo, skubouo 6 K 40 vin., 8 K; 1 kg puli-perje, sivo K 6'—, V—; bolo fino K 10; najfltaojSo iz prsnega perja 12 K. PSSiljatve 5 kg, poštnino prosto. Posteljna oprava iz gostega, radeCega, višnjevega, belega ali rumenkastega naukinga. t pernica dolga 180 cm, Široka 116 cm ter 2 blazini za podgl&vo, vsaka po 80 cm dolga, 58 cm Široka, napolnjena z novim, sivim, trpežnim perjem & 16"— spolupuhom K 20. Posamezno pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; blazine za pod glavo E 3-—, 3'50, 4"-. — Razpošilja so proti povzetju, in sicer od K 12. višje — poštnine prosto. NengajajoCe blago se vrne denar. S. Bentecfc In Desehenttz št. 810. Češko (Bokinerwald). _ 09*- Ceniki zastonj in poštnine prosto. ""%(¦ iiftrfbet)« podjetje Znidarcič & Stepancič Steckenpferd- lilijino mlečnato milo je najnežnejše milo za kožo. Kdor hoče potovati hitro in dobro v Ameriko, naj potuje z parniki največje svetovne parobrodne družbe „8everno-nemški Lloyd-Bremen". Pojasnila glede cen, črt itd. dajejo se zmiraj brezplačno. iz Trsta čez Bremen v New-York traja le 7 dni. Trikrat v tednu se nudi prilika za odpotovati iz Trsta čez Bremen v Severno Ameriko. Izseljence, ki potujejo s parniki severao-nemškega Llovda sprejmejo povsod družbeni uradniki. Kdor hoče potovati v Ameriko, naj se obrne na zgoraj omenjeno družbo in porabi priliko, za ugodno potovanje. =—= Cene zmerne. Dobra hrana. ??=== Listke se lahko kapi t Trstn pri F.STUMPE =' TRST = Piazza Giuseppina GORICA Tržaška ulica štv. 29. se priporoča si. občinstvu in drugim korpo-racijam za izdelovanje vsakovrstnih stavbenih del. Prevzema nadzorstvo in izdelovanje načrtov ter statičnih računov. Za obila naročila se toplo priporočata Znidarčič & Stepančič. Peter Cotic čevljarski mojster GORICA, Raštelj 32 (v lastni hiši). PODRUŽNICA v Gosposki ulici štev. I nasproti „Ionta". Sprejema vsakovrstna naročila po meri in poprave. Naročila z dežele se razpošiljajo po posti. CENE ZMERNE %U Josip Patek naslednik KarolaČufer prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ulica sv. Aniona št. 7. (v hiši g. Kopača) izvršuje via stavbena in galanterijska dela po načrtih. Posebno se priporoča vsem kmetovalcem za: mehe za žveplanje po zadnjem sistemu, škropilnice za vitrijol, polivalnike za vrte. Novost: ventilatorji za dimnike. Poprave se izvršujejo točno in po zmerni ceui. SVOJI K SVOJIM! jVmorejci in psestmki' 5 Kdor želi imeti zdrava in nepo- j j kvarjena vina naj se obrne na j j™^ mirodilnico «§! A.MAZZOLI v Gorici! v Gosposki ulici št. 6. Tamkaj se vdobi v zalogi raznovrstne i pripomočke tvrdke Oarnier iz Pariza. Posebno pa priporoča: ! Pripomoček za odstranite? plesnobe j i (mufe). i I Pripomoček za odstranitev katerekoli i i kisline. - i i Pripomoček za čiščenje vina. i i Pripomoček proti kisanjn. 1 Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da izdelujem v svoji sodarski delaunici novo posodo in sprejemam v popravo staro. Obenem naznanjam slav. občinstvu, da imam na prodaj dober in močan sod od 34 liekt Za obila naročilu se toplo priporoča udani EivarJ Brept, sodar |oiiGa; ulica lorelli 12. Cenj. dame in gospodje - pozor! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejžo marko »Original-Viktorfa« in najboljšega Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostane »Originale le najboljši. OrioinaI-iicforiasfrojKpd0el,tetn1 uporabi brezSumno. Orioiflai-Victtria tiroji t,:;,;;.'; a domačo rabo in obrtne namene. Original-Vletoriastnii^iii za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Oripinal-Vichriajlreji ,¦:,";,!:,;:: Iek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Origiiial-Victoria stroje. Edina zaloga »OriglBfcl-Victoria* trojevln drugih Sivalnth ifrojev, rtrokoles Pacii«, otolja, nronlclje li u& loških priprav pri ttrdki KERŠEVANI & ČUK GORilCA Stolni trg št. 9 (Ftazza Duomo) Lastim delavnica in popravjjalnica RIYA CASTELLO St. 4. Moda 1908.-9. Pregrad & Cernetič Gorica — ..Trgovski Dom" Naznanjava slav. občinstvu, da so ravnokar izšle novomodne barve za damske obleke in bluze, katere sva založila v velikanski izberi. Vsak teden nova razstava dnevnih novosti, posebno nove composš za angleške in francoske fazone. POTNIKI V AMERIKO Pozor! i Pozor! Kdor feofe dobro in Miro potovtti t francoskimi parobrodl ftts Havra ˇ AflMriko, *«j pil« pred odhodom od doma tft pojMnHa b« nato najstarejBo firmo : Zwllehenbart, Basel (Švica) foitndlak^kb L Za dobro In hitro ofcspedicijo se garantira. / Slovenci, kupujte užigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda! Edino pristni THIBRRY-JBV BALSAM z varstveno znamko nuna v zeleni obleki. Razpošilja se v najmanjši množini steklenica velikost 12/2 ali 6/1 ter 1 patentovana steklenica za družino, primerna za na potovanje za K 5 —. THIERRY-JEV0 centifolijino mazilo. Razpošilja se najmanj 2 dozi za K 3'60. Zavojnina se ne računa. To povsod znano domafte sredstvo se rabi proti slabostim v želodcu, zgagi, krCu, kašlju, zasliženju, vnetju, za rane itd. NaroČila in nakaznice je nasloviti: A. TMerrv, lekarna pri angelju varuhu v Pregradi pri Rogaški-Slatini. — Zaloga skoro po vseh lekarnah. §)elw (ZjjKidci) djoFica - labaiišče štev. 22. - ^jo^ica ^ zaloga: = koruze, ovsa, otrobi, fižola in drugih deželnih pridelkov. Ob enim tudi uljudno naznanjam slavnemu občinstvu da sem prevzel zastopstvo in zalogo moke od svetovnoznanega mlina „DjakOVaF", Priporočam se eenj. pekovskim mojstrom in cenj. trgovcem v mestu in na deželi za obilen obi*k in zagotavljam točno postrežbo in zmerne cene. GORIŠKA TOVARNA MILA Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo SloVenci za Vselej le hlapčeVali tujcem. Slovenske gospodinjo! Podajte ilo iz te domače tovarne! Izdelek je izvrsten. Cene sttp! Naša špecijaiueta je: Caprasole - Koza s solncem. PoTvo]ilivoj^fe! MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, tovarna pohištva in stavbenih izdelkov. j Lasten železniški tir -,;tfWY-?pgr— Žage v Soteski I Gorica drž. ko!. —Solkan <^^r^^^ (last verskega zaloga), j Osrednje nUi: Trsi, Tia ila Caserma 14 j Marobaa. telcf.: Gorica St 74, Trst it 1631 — TeL: Zadruga, Used. A. B. C. Code v. Idit | Zaloge: Solkan ; Trst, Via della caserma 4; j Reka, Via delle Pile št. 2; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali. | Zastopstva: Egjrpt in Levanta. Vposluje okroglo 400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.000. Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. | Tehnični in fotografični zavod v Solkanu. i Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d. j Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. Zadružne glavnice K 90.010. — Garancijska resjrva K 180.000. — Reserva za izgube K 21.000. Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%*