stev.45 ^ PTUJ, 9. novembra 1956 Letnik IX. Glasilo SZDL ptujskega okraja — Uprava In uredništvo Ptuj, Lackova ulica 8 — Telefon 156, NB Ptuj Stev. 643-T-206 — Ure- juje uredniáki odbor — Odgo vorni urednik Janez Petrovič — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din. polletna 250 dinarjev Mošt bo kmalu povrel i Si NEKATERA PODJETJA NEODGOVORNO RUŠIJO SMERNICE ZA IZVAJANJE INVESTICIJ IZ OKRAJ- NEGA INVESTICIJSKEGA SKLADA Znano je, da razpolagajo v le- tošnjem letu tudi ljudski odbori z znatnimi sredstvi za investici- je v gospodarstvu. Ta sredstva se zbirajo v okrajnem in občin- skih investicijskih skladih (tega sklada ne smemo istovetiti z ne- katerimi drugimi skladi, kot so stanovanjski, sklad za pospeše- vanje kmetijstva itd), iz kate- rih lahko gospodarske organiza- cije najemajo dolgoročna poso- jila za rekonstrukcije v obratih pa tudi za nove gradnje. Pro- silci sklepajo pogodbe za posoji- la z banko, seveda po smerni- cah ljudskega odbora. Te smei- nice naj bi bile izraz lokalne investicijske politike in kot take važen instrument ljudskega od- bora Za načrtno usmerjanje in naf>redek gospodarstva oziroma posameznih panog in podjetij. Do sem so stvari vsekakor v redu, drugo vprašanje pa je, ali te smernice res vedno in povsod zadenejo v črno. Ljudskim odborom nikakor ne smemo , oporekati resnosti pri določanju smernic za trošenje investicijskega sklada, pač pa bi jim lahko očitali, da si za sedaj še niso izdelali sistema, s Icate- rim bi zagotovili zares načrten in skladen razvoj gospodarstva na svojem področju. To slabost ]e v letošnjem letu izkoristilo že prenekatero podjetje, in to na kaj neodgovorne načine. Saj je treba računati s tem, da se bo to ali drugo íK>djetje znašlo v nepredvidenih težavah, iz kate- rih bo ljudski odbor moral po- magati prav s sredstvi iz inve- sticijskega sklada. Toda to se bo smelo zgoditi le izjemoma, ni- koli pa taka praksa ne bo mo- gla postati pravilo. Na žalost pa moramo ugotoviti, da je tak na- čin trošenja investicijskih sred- stev bolj pravilo kot izjema. Okrajni investicijski sklad (brez občinskih, ki pa so tudi precejšnji) bo do konca leta na- rastel na okrog 100 milijonov dinarjev, kar sicer ne zadoSča za vse potrebe, vendar pa se da s smotrno uporabo tega denarja marsikaj koristno urediti. Toda kaj se dogaja? Svet za plan in finance je pred nekaj dnevi že tretjič spremenil smernice. Če- me? Zato, ker ga nekatera pod- jetja kar naprej »postavljajo pred izvršeno dejstvo«, česar so se naučila v prejšnjih časih ta- ko zvanega »divjega investira- nja«. Navadno se zgodi takole: Pod- jetje naroč-i stroje ali izvrši kakšna druga dela, čeprav mu za to ni nihče obljubil, kaj šele odobril investicijski kredit. Ker podjetje ne more poravnati ob- veznosti, ga upnik toži in si ter- jatev izplača iz rednih obratnih sredstev. 2Sdaj pa se začne pravi cirkus — ni denarja za plače, ni ga za surovine itd. Skratka, podjetje zaide v nemogoč polo- žaj, potem pa začne direkix>r — seveda v spremstvu predsed- nika delavskega sveta, saj pri nas imamo vendar delavsko sa- moupravljanje — trkati na vra- ta ljudskega odbora. Cemu pa sploh imamo ljudski odbor, če ne zato, da bo pomagal, ali ne? LjudS'ki odbor pretehta posle- dice, ki so na dlani m preme- ni smernica, da bi podjetje in kolektiv »poslednjiČK obvaroval pred najhujšim, s tem pa so lepi plani že postavljeni na glavo. O škodljivosti takega ravna- nja so, ne enkrat, govorili naši najvidnejši državni in politični voditelji, o tem so govorili okrajni funkcionarji, podjetja so že bila kaznovana, teda vse kaže, da pri nekaterih prav nič ne zaleže. Posebno drastičen primor se je zgodil v rudniku »Segi«. Podjetje je neupraviče- no investiralo 4 milijone. Direk- tor je bil pozvan pred gospo- darsko sodišče in podjetje je bilo obsojeno. Zdaj pa poglej- mo čudež. Brž ko je bila raz- prava končana, je direktor za- vil naravnost v trgovino s рмз- hištvom in kupil novo pisEtmi- ško opremo — morda je mislil, »če je šla Icrava, pa naj gre še tele«. Ko je okrajni ljudski od- bor tega direktorja odstavil, se je ves kolektiv pwjetavil v nje- gow obrambo češ, saj je vendar tako »fest« faíit. Ali smo res tako silabo »izgrajeni«, da ne vidimo, koliko n.ain taka samo- voljnost škoduje? »Sega« pa ni bela vrana in ne »bijemo plat zvona« zaradi ene same iskre. Podobne pa-ekrške eo storili tudi Industrija kovin- skih izdelkov v Ptuju, Ptujska tekstilna tovarna. Kmetijsko go- spodarstvo Cirkulane in še marsikdo drugi. Okrajni svet za plan in fi- nance je sklenil, da mora biti konec takemu poslovanju za vse čase. V bodoče se bo naj- odločneje uprl dajanju pomoči vsem tistim, ki ne bodo znali spoštovati naših zakonskih pred- pisov, pa četudi bo kolektiv me- sece in mesece prejemal samo 60-odstotne plače, saj je s svo- jim delavsiîim sx^tov vred so- kriv. Poleg tega pa bo svet vztrajal na tem, da bodo vsi ne- posredni krivci strogo kaznova- n-i. Prepričani smo, da bo taka doslednost koristna, odobravali pa jo bodo vsi ljudje v okraju. Kakšna je letos vsebina vinskih kleti Trgatev grozdja je končana. V goricah je postalo mimo. Skrbni vinogradnik opravlja je- sensko kop in gnojenje, da za- gotovi boljšo trgatev v nasled- njem letu. V vinski Ideti, sicer v zelo redki, še žubori nepovreli vin- ski mošt j>ozne trgatve. Večino vinskega mošta je prevzela za- druga in vinska trgovina. Skrom- ne količine So še v posameznih kleteh. Na splošno je letošnja trgatev minila brez starih šeg in navad. Zdelo se je, kot da so vinogradniki koristne navade povsem opiistili. I>ejansko pa ima zatišje ob trgatvi vedno svoj tehtni vzrok. Kakor je v dobrih vinskih le- tinah ob trgatvi vse pomlajeno, živahno, рк)1по smeha in dobre volje, na cestah pa živahen pro- met vozil, polnih sodov, na od- kupnih mestih živahno razprav- ljanje o bogati bratvi in sladko- bi mošta, je vzrok letošnje tiši- ne slaba trgatev. Po raznih ocenah sklepamo, da je letošnja trgatev količinsko slaba, kot že dolgo ne. Pridelek vinskega mošta je bil najnižji tam, kjer je lanska toča najbolj t klestila trto. V predelu občine Bori, ker je bilo po toči poško- dovanih mnogo goric, je bila trgatev letos najslabša v Hra- stovcu, nato na Turškem vrhu, Belskem vrhu, Gorenjskem vrhu itd, torej po vsem predelu biv- še občine Zavrč. Malo boljša je bila trgatev v predelu Podleh- nika, kjer toče lani ni bilo, bolj- ša pa v predelu Cirkulane-Le- skovec. Donos 5 do 10 hI vina na en ha površine predstavlja slabo letino. Zanimiva je ugoto- vitev, da je haloška masovna sorta Ranfol bila letos manj ro- dovitna kot najkvalitetnejše žlahtne sorte (renski rizling, traminec, muškatni silvanec itd.). To izkustvo navdušuje vi- nogradnika za sajenje kvalitet- nih sort trs j a, ako bi vinograd obnovil bodočo spomlad. Neu- staljeno mnenje o donosnosti sort ustvarja pri vinogradniku posamezna letina neke sorte, zato sadimo še vedno več ma- sovnih slabih vinskih sort. Bolj- ša letina Ranfola bo vinograd- nika omamila in gnala v pozabo na slabo letošnjo letino. Enaki so razlogi za vse ostale slabše vina v predelu občine Lešje do sorte trt. Najnižji so pridelki Zetal. So vinogradniki, ki niso pridelali vina za lastno potroš- njo, ki je oproščena davka. Ta- ko je stanje v haloških goricah. V Slovenskih goricah je trga- tev bila količinsko malo boljša, čeravno daleč izpod povprečne vinske letine. V ormoških goricah je trgatev količinsko padla na tretjino do polovice normalne letine. Kvali- teta vinskega mošta po sladkor- nih stopnjah pa je bila v vseh predelih mnogo boljša kot nor- malno, pa tudi višina odkupne cene je bila dobra, mnogo višja kot v ostalih predelih Slovenije. Sodeč po gradaciji naravnega sladkorja, ki ga vsebuje letošnji mošt, je kvaliteta resnično iz- vrstna. Imamo mošte z daleč preko 22% sladkorja, kar je redkost zadnjih let. Pri tem je odigrala pozitivno vlogo disci- plina vinogradnikov, ki so Irgali po 5. oziroma po 10. oktobru. Uspeh čakanja s trgatvijo je vi- den. Pri upoštevanju teh pozitivnih rezultatov, ki so doseženi ob priliki letošnje trgatve, pa je vrednost narodnega dohodka za- ostala daleč od predvidenega. Ko upoštevamo pvovršihe halo- ških goric — približno 1900 ha vinogradov z donosom vina od 5 do 10 hI na ha — znaša skupna količina novega vina ca. 13.700 hI. Pri ceni do 100 din za liter, je višina dohodka 137 milijonov din napram višini ob normalni trgatvi vsaj 20 hI vina v vred- nosti 380 milijonov din samo v Halozah. Enaka je razlika v vi- šini narodnega dohodka, ustvar- jenega v ormoških goricah, lú izkazuje namesto 325 milijonov samo 130 milijonov in Slovenske gorice od 125 milijonov samo 60 milijonov dinarjev dohodka. Ob ugotavljanju vrednosti narodne- ga dohodka ustvarjenega v vi- nogradništvu lahko zapazimo, kako velika je škoda v gospo- darstvu samo v tej kmetijski panogi, po tej oceni skupno 500 milijonov dinarjev Razumljivo je, da se tak izpa- dek v proizvodnji močno odraža v gospodarstvu tega predela, predvsem v zanimanju za obno- vo goric. Zaradi pomanjkanja vina, ki se že pojavlja, ker je preko 75% pridelka že odkupljenega, nasta- ja vrsta vprašanj v preskrbi vina gostinstvu. Nekateri gostinski obrati kupijo vino za svoj obrat direktno od proizvajalca. Na- ravno je, da iščejo najcenejša vina, da bi dosegli čim višji do- hodek. Dobra žlahtna vina so draga, zato niso preveč izbirčni pri organoleptični presoji vina. Obstaja bojazen, da bodo pivci popili večje količine vin pod raz- nimi zvenečimi imeni, v resni- ci pa znatne količine šmamice, mešane z vini žlahtnih vinskih sort. Pri jesenskem odkupu vin- skega mošta je bilo odklonjeno precej -mošta, ker je bil mešan s šmarnico. Taka vina bodo priha- jala v promet sedaj v raznih smereh. Potreba po finančnih sredstvih se je pokazala že ob jesenskem odkupu mošta, saj so nekateri vinogradniki prodali ves pridelek. Do odliupnih po- staj so prinašali mošt celo v pletenkah, kar se redko dogaja. Kraji brez sadne letine so bili navezani na edini tržni artikel — vino. Letos uvidevajo vinogradniki, da je stanje vinogradov na skrajnem robu donosnosti. Vsa- ko odlašanje ali oklevanje pred obnovo goric bo imelo za posle- dico vse slabše letine. Spoznali so, da je 50-letna doba trte kon- čana Spoznavajo, da je treba mlaj- še nasade močno zagnojiti, glo- boko, in to že jeseni prekopati, predvsem v težjih ilovnatih tleh. Hlevski gnoj vsaj 50 težkih voz in Tomaževa moka 1000 kg z dodatkom 300 kg kalijeve soli so osnovna gnojila za enkratno močno gnojenje 1 ha goric. Manjša količina gnojil slabše vpliva na rast in rodnost trte. Le oni vinogradnik, ki gnoji več kot povedano, gnoji močno svoj nasad. Vinogradniki poznajo iz- menično dobre in slabe vinske letine, zato brez oklevanja v go- rico. Odpravimo globoko zimsko kop — praho z močnim gnoje- njem, Kop opustimo jeseni le na takih strminah, kjer je možno odplavljanje zemlje in izpiranje gnojil. Vse ostale površine ure- dimo. Začnimo z masovno obno- vo ope^anih goric, le mlade tr- te nam donašajo obilne trgatve. Novak Franc Mladinsko konferenca na ptujski g miiiidfi Na redni letni nnladinsiki kon- ferenci, ki je bila 15. oktobra, je mladinsiki aktiv ptujske gimna- zije pregledal mladinsko delo v preteklem šolskem letu. Konfe- renca je bila v dvorani ZKS in je bila dobro obiskana. Iz poročila o delu mladinske organizacije na gimnaziji je razvidno, da je organizacija de- lala požrtvovalno in da je do- segla temu primerne uspehe. Na gimnaziji je obstajal marksistični krožek. Obiskovala ga je večina višješolcev, ki so z velikim zanimanjem sledi'li za- nimivim predavanjem. Predava- li so najboljši ptujski predava- telji, ki so skupno z dijaki re- ševali razne politične in gospo- darske probleme ter s svojimi predavanji mnogo pripomogli k hitrejšemu ustvarjanju napred- nih nazoirov mladih ljudi. Ustanovljen je bil tudi lite- rami krožek, ki je precej uspeš- no deloval, saj je v kratkem ča- su izdal svoje glasilo »Feniks«, ki je žel med Ptujčani veliko priznanje. Tudi v letošnjem letu nameravajo izdati nekaj številk tega gimnazijskega glasila. Mladinci so aktivno delovali tudi drugod. S pretežno njihovo pomočjo je Počitniška zveza or- ganizirala tombolo, delovali pa so tudi pri Taborniški zvezi, Partizanu, Ljudski tehniki, Svo- bodi in pri drugih organizacijah. Tudi na športnem polju je bi- lo precej živahno. Mnogo zani- mivih tekem so odigrali z voja- ki ter z gimnazijci sobošike gim- nazije. To bn bilo v glavnem delo mladinske organizacije na gim- naziji v preteklem šolskem letu. Seveda pa tu niso navedena razna manjša dela in uspehi, ki jih .ic imela organizacija. Na konferenci je bilo spreje- tih več dobrih sklepov o delu mladhiske organizacije v seda- njem šolskem letu. Žalostno pa je to, da je bila diskusija zelo slaba, kar kaže, da ni ravno preveč zanimanja za delo. To sicer opravičuje dejstvo, da je v gimnaziji dosti učenja, vendar tudi to ne bi smelo ovirati do- brega mladinca, da ne bi našel vsaj nekoliko časa za mladinsko delo. To pa velja le za nekatere mladince. Gimnazijska mladina je v letošnjem letu ookazala. da zna in da hoče delati, saj se je vrnila iz brigade na — Brkinski cesti — trikral udarna in enkrat pohvaljena. Zgledu teh mladin- cev naj slede še ostali in na gimnaziji bomo lahko imeli ze- lo trden mladinski aktiv. Na konferenci so razdolžili pretežnega mladinskega dela osmošolce, ki se letos priprav- ljajo na maturo. Po konferenci je novoizvolje- ni mladinski komite mladinsike- ga aktiva ptujske gimnazije iz- volil še predsednika in sekre- tarja. Novoizvoljeno vodstvo je do- bro in mu želimo mnogo uspe- hov. -«č irteu dogosiliov no nifidzcirsfieni Beograd, 8. nov. (Tanjug). — Državno tajništvo ssa жппапје zadeve sporoča, da le dne 5. no- vembra 1956 v Budimpešti tra- gično preminil tovariš Milen ko Milovanov, sekretar jugoslovan- skega veleposlaništva. Bil je zelo vdan delu in do- movini, sposoben diplomatski uslužbenec in priljubljen tova- riš, Z njegovo smrtjo je držav- ni sekretariat izgubil enega svo- .^h na^Ij sposr>bnih mîajîfih delavcev. Pomagajmo mladini, da se bo začela tudi sama vzgajati in izobraževati Pred nedavnim snio seznanili naše bralce s stanjem Društev prijateljev mladine v ptujskem ckraju, tokrat pa bi jim radi posredovali na podlagi doseda- njih izkušenj nekaj načrtov za njihovo bodoče delo v smeri, ki so jo predlagali delegati 26. oktobra t. 1. na občnem zbo- ru Zveze društev prijateljev mladine iz ptu.jskega okraja. Težišče bodečega dela DPM naj bi bilo op predlogu delegatov v skrbi za tako nego, vzgojo in izobraževanje vse mladine, ki bi vzbudila pri mladini čut dolž- nosti, da začne sama misliti na lastno vzgojo in izobraževanje. Prav tako naj bi DPM v bo- doče pomagala staršem,- da bo- do laže pravilno vzgajati in iz- obraževati mladino, laže razu- meli njene želje in težave, ena- ko pa tudi prosvetnim delav- cem, da bodo laže izpopolnili •«'rzeli, ki jih pušča vzgoja do- ma in samovzgojo. Po mnenju delegatov se DPM ne bi smela v svoji dejavnosti zadrževati pri nalogah, ki itak po svoji funkciji odpadajo na Svet za zaščito matere in otro- ka, na Svet za varstvo družine, RK in Svet za zdravstvo ter so- cialno politiko in druge, temveč bi DPM morala s svojim delom dokazati, da izvira iz prijatelj- stva do vse mladine neglede na njen zdravstveni in socialni po- ložaj. Več Društev prijateljev mladine je v svojem delu do- seglo take izkušn'e, ki so lahko vsem ostalim društvom za zgled in p(-;budo, kaj vse lahko storijo iz ljubezni in prijatelj- stva do mladine, ki z veseljem sprejema njihovo pomoč ter jo tudi visoko ceni. Nevzdržna je trditev posamez- nikov in odborov DPM, da DPM na podeželju mladini ne morejo veliko pomagati, zlasiti če nimajo na razpolago potreb- nih sredstev. Ovrgla so jo DPM v Cirkulanah, v Makolah, Ki- dričevem in drugod že tekom lanske zime. Ob novem letu so zapustili staro prakso obdaro- vanja socialno šibkih posamez- nikov in prepustili to skrb za to pristojnim. Z društvenimi in zbranimi sredstvi so nabavili smuči in sani za kolektivno po- rabo vse mladine. Mesto primi- tivnih smučk iz dog starih so- dov so dali pionirji iz Haloz na noge prave, nove smuči. Z nog na noge so šle te smuči in ve- selje za smučanje je bilo vedno večje. Stotine smuči bi letos zdrvelo po haloških hribih, če bi jih le moglo DPM nabaviti. Enako so storili v Makolah. Naj- spretnejši pionirji so dali po- budo za tekmovanje pionirjev smučarjev in celo za medšolsko tekmovanje. Številni občudo- valci tekem mladih smučarjev so postali člani DPM in so radi prispevali nekaj za splošno skrb DPM za vso mladino. V Kidri- čevem so z lastnimi in doblje- nimi sredstvi nakupili za 60.000 din orodja za pionirsko delav- nico, ki je kmalu postala pre- tesna za mlade poiiteknike in njihove stotere načrte. Osnvno- šolci in gimnazijci so se zbirali v delavnici v ved-io veijem šte- vilu. Končno 'e bilo potrebno delo tako razdeliti, da je bilo za vsakogar nekaj časa, v ka- terem si je lahko ob kolektiv- nem orodju napravil, kar je že- lel. V zadnjem času začenjajo pionirji s fotografiranjem in iz- delovanjem fotografij. Lansko zimo se je zbralo lepo število smučarjev. DPM jim je poma- galo. Buldožer je iz ravnine napravil hribček in na tem je büo živo, dokler ni skopnel sneg. Mladina iz teh krajev se ne zanima samo za smučanje in roačno delo, temveč tudi za knjižnice in knjige, lutkovno gledališče in skratka vse, za kar najde razumevanje pri odraslih in tudi pomoč, ki jim je potreb- na. Pomoč staršem in njenim vzgojiteljem je DPM izkazala z vzgojnimi in zdravstvenimi pre- davanji, s posvetovanjem s starši, s i>omočjo družinam, ki so zašle v težave in drugim. Delovni odbor je našel aklivno Članstvo in društvo je zaživelo ob polnih rokah dela. Velika £fsenhcwerie?a zmaga WASHINGTON, 8. nov. (Reuter-Tanjug). Sinoči ob 21. uri so bili znani rezultati volitev za ameriškega predsednika iz 133.371 izmed 154.787 volišč. Eisenhower je ob tem času vo- dil s 31,335.834 glasovi, za Stevensona pa je glasovalo 23,698.450 volivcev. Sedanji predsednik je zmagal v 41 drža- vah s skupno 457 volivnimi možmi, Stevenson pa v 7 drža- vah s skupno 74 elasovi. Demokrati pa so si zagotovili večino v obeh domovih kon- gresa. Po zadnjih rezultatih ima- jo 49 mest. v senatu ter 219 v predstavniškem domu. Nepričakovano velika Eisen- howerjeva zmaga — večja kot pred štirimi leti — je verjetno posledica zaostrenega medna- rodnega položaja. Kriza na Bliž- njem vzhodu je brez dwma de- lovala na ameriške volivce, ki so z zadovoljstvom sprejeli vest, da ZDA ne podpirajo anglo- francoske invazije v Egipt. S svojo vojaško preteklostjo in po- litiko v minulih štirih letih pa je sedanji predsednik Eisenho- wer vlil nove moči. zaupanje in občutek varnosti v srca ameri- ških volivcev. Rezultati volitev v obeh do- movih Kongresa pa dokazujejo, da Eisenhower svoje osebne pri- ljubljenosti ni mogel prenesti tudi na Republikansko stranko. Ta bi brez njegove kandidature nikoli ne zmagala. Uveljavljanje predsednikove nove republikanske politike bo sedai odvisno od Kongresa kot celote ter v glavnem ob razpo- loženja pripadnikov Republi- kanske stranke. Republikanska stranka je namreč v predvolivni kampanji podpirala predsedni- kov načrt Za novo socialno za- konodajo, kaže pa, da ji uve- ljavljanje tega programa ni pri srcu. 2 _ РТТ J 9. NOVEMBRE 1956 Naše sadjarstvo in donosi Razprave sadjarjev na zborovanju v Novem mestu ( Nadal jevaiile) Iz ivferate amo izvedeli, da гпа^а površina si«dovnjakov 2,4 otiRt. na kmetijfiko Fic-vršino okì- rr.iria 4,1 (xJsrt. na obdelovailno ix>vrt»ini) v LHS. V lc4u so znašali (*adjapfvtva 1,162.434 q po teži in sicer po л гЈ^гаћ pl prodele, kjer se izkupiček za sadje odlo- čilno odraža v tržni bilanci go- spodarstev. V izvozni bilanci je l>okazalo sadjaiistV4> 6 svojim svežim sadjem, e pulpo iai soko- vi, ki so Ml v írvxyz vrednost preko 470 milijonov deviznih di- narjev, dočim se za letos pred- videva znatno več. V izvoKni bi- lanci prekaša vredncist sadjar- stva samo živinoreja in hmeljar- stvo. V živinstoje in sicer 100 vagonska v Koptru, 20 vagonska v Šempetru pri No\i Grorici, dograjuje se 250 vagonska v Zalogu pri Ljublja- ni. Na vidiku je gradnja hladil- nic v Mariboru in Celje. Skrbi- mo, da ne bo Ptuj áe dolgo dobo odvisen od škodljivih vplivov iaradi pomanjkanja taldJi skla- dišč. Važno za sadjarstvo je bli- žina predelovalne industrije, ki lahko predeluje tudi ostale kme- ti ј«;ко pridelke, l'otrebno je, da na^a domača indiistrija »Peto- via« raTifiirl obratovanje za vse огке pridelke, ki imajo bodočnost v predelovalnii irwlustriji. V referatu je poudarjeno, da so stroški prevoza in embala- že visoki Vzroki so v daljavi prevoza (koncentrirati je proiz- vodnjo na ožje rajone) slabe ce- ste, itd. Povprečno bremenijo trdnsportni stroški 1 kg 2 do 10 din, embalaža pa 3 do 12 din, pri izV4>zu še г-^вје. Torej, če jc odkupna cena 1 kg jabolc 15 din znaÄajo ."»trošiki prevoda do kup- ca 30 din brez stroškov trgov- &I. Kontno jc treb-j rešiti vpraeunjo nakupovaica- Iwt'VDznika sadja, drugače kakor trgovca z mežanim blagom. To je znanje zase in zahteva več- letno prakso za spoznavanje sort, kvalitel in vsega, kar naš jugoslovanski standard sadja zahte\'a, če želimo s sadjem še naprej trgoA'ati. Letošnji kontigent možnosti pi-odaje na določenih inozemskih tržiščih predA-idcva preko 48.000 ton raznega sadja. Ta količicia sadja bi lahko prinesla nad 2,200,000.000 din. Vsota je vab- ljiva, samo naša kvaliteta sad- ja ne odgovarja tem cenam. Da bi to dosegu so predlagali: dvigniti kvalitetno proizvodnjo sort in plemen, ki so na trgu iskana. Usposobiti strokovni ka- der v osnovnem zbirnem in od- Icu^wiem kadru in v izvozni tr- govini. Forsirati gradnje zbiral- nic, hladilnic, skladišč, predelo- valne industrije. Novak Franc Zimsko škropljenje aadnega drevja Izšel je težko pričakovani »GOSPODARSKI ADRESAR LRS« Iz&el je iz tiska težko priča- kovani »Gospodarski adresar LRS:<. Po številnih posvetih zastop- nikov naiših gospodarskih zbor- nic in po dveletnem redakcij- skem delu je vendarle izšel Í2 tiska Gospodarski adresar LRS 2e vsa leta po osvoboditvi eo ugotavljale gospodarske ustano ve, družbene organizacije, pro- izvodna podjetja vseh strok, na- še- kmetijstvo, gozjdai^stvo, grad- beništvo, promet, trgovina, tu- rizem in gostinstvo, da bi bil nujno potreben gospodarski odresar, ki naj bi zajel vse go- spodarstvo naše republike. Tak adresar so pogrešali pri svojem vsakodnevnem delu kai v vseh gospodarskih organiza- cijah, posebno pa nam je bil potreben v gospodarskih stikil: z drugimi republikami v FLRJ. Naši konzulati in trgovinska zastopstva v inozemstvu so ime- la mnogo nepotrebnega dela, ko so zbirala in ugotavljala na- svove naših podjetij, ki bi mo- gla prodajati surovine, polizdel- ke, industrijske proizvode in pridelke na raznih inozemskih tržiščih. Po sprostitvi trgovine pa je že par let postajalo vedno bolj nujno omogočiti gospodar- skim organizacijam in podjet- jem, da se tudi v domovini med seboj kar najbolj роч^ез.ијејо in da se docela med seboj spo- znajo. Toliko potrebni »Gospodarski adresai- LRSst je izdalo uredni- štvo »Nove proizvodnje«, Ljub- ljana, Trubarjeva 15, poštni pre- dal 407, te/lefon 32-472. Takoj po izidu iz tiska ga je uredništvo »Nove proizvodnje« razposlalo vsem s\'ojim naročnikom. Cena za en izvod je 4500 din. Cena se zdi na prvi mah sicer nekoliko visoka, toda če se pc^ misli, koliko je dela, preden je mogoče tak adresar izdati, je cena utemeljena. Saj vsi vemo, kako se naše gospodarstvo raz- xñja ili deluje in kolikšne so zaradi tega vsakoletne izpre- membe Gospòdarske organiza- cije spreminjajo naslove, pogo- stokrat se preimenujejo, selijo INŽ. EGON ZOREČ: ee iz poelovnih prostorov v nove prostore, ке reorganizirajo, raz- družujejo, decentralizirajo, pa aopet združujejo pod novimi imeni, spreminjajo svoje tele- fonske številke, številke pošt- nih pn^dalov. številke svojih bančnih tekočih računov itd. Vse to povzroča težave v odnosih med samimi gospodarskimi or- ganizacijami, povečuje stroške pri vzpostavljanju teh odnosov, poveČTjje delo v registru gospo- darskih psti, ki so se pojavile celo ob koncu, ko je bil rokopis adresarja že pripravljen za tisk. Prav tedaj so se izvr- šile spretnenibe v našem ban- kanstvu in hranilnem prometu ter je v zvezi s tem večina go- spodarskih organizacij spreme- nila svoje tekoče račune. Na- stala je tudi no\'a upravna raz- delitev LR Slovenije in treba je bd'lo popravljati pri podatkih za gospodareka podjetja navedbe o občinah, okrajih itd. Kljub pri- zadevanju uredništva, da bi bil adresar kar najpopolnejši, je vendarle mogoče, da so v njem še \'edno kake netočnosti in ne- pravilnosti. Toda uredništva glede tega ne zadene krivda. Saj je pozivalo po časopisju, naj gospodarske organizacije javlja- jo vse spremembe, obračalo sc nanje tudi z dopisi, podjetja so obiskovali zastopniki uredništva »Nove proizvodnje« in uredni- štvo je glede adresarja odpo- slalo približno ЗО.Ш) dopisov in vprašalnih pol. Več se ni dalo storiti. Kolikor je v »Gospodarskem adresarju LRS« nepravilnosti in netočnosti, ne bodo povzročale trajne škode, ker ima uredni- štvo »Nove pròizwdnje« namen še nadalje bdeti nad vsemi spremembami pri naših gospo- dai'sldh organizacijah in jih vsako leto objavljati. Na zahte- vo in po naročilu prizadetih go- spodarskih organizacij bo ured- ništvo »Nove proizvodnje« ob- javljalo vse nove podatke in vse nastale spremembe v svojem vsakoletnem Gospodarskem ko- ledarju. Tiskarske pole s takimi popravki ne bodo uvezane v »Gospodarski koledar«, tako da jih bo mogoče vdeti v »Gospo- darski adresar LRS^ ali pa ustrezne podatke vlepiti na ustrezno mesto v »Gospodar- skem adresarju LRS«. Te tiskar- ske pole bodo mogli naročniki »Gospodarskega adresarja LRS« л^вако leto naročati pri »Novi proizvodnji«. »Gospodarski adresar Llis« bo mogel potemtakem dolgio vrsto let služiti svojemu namenu. Bo zanesljiv in pregleden zbornik o vsem našem gospodarstvu v LR Sloveniji, bo \-edno bolj nu- jen priročnik in sodelavec pri vsakdanjem poslovanju gospo- darskih podjetij. Uredništvo »Nove proizvod- nje« ee obrača na vse naročni- ke adresarja in na vse gospo- darske organizacije, naj mu ne- mudoma pošljejo v objavo vse spremembe o svojih podatkih, da jih bo pravočasno mogoče objaviti že v naslednjeletnem »Gospodarskem koledarju 1957«, A. L. O vrednosti hlevskega gnoja Hlevski gnoj ima svojo vred- nost le, če z njim pravilno rav- namo. Vse prizadevanje naj to- rej gre k temu cilju, najsi bo v hlevu ali na gnojišču. V zem- ljo ga je treba spraviti tako, da ostane bogat na hranilnih in organskih snoveh. Tudi naj- bo'ljši gnoj le malo koristi, če na njivi 2 njim nepravikto rav- namo. Pri odvažanju gnoja na njivo ga je treba nalagati na voz ta- ko, da ga kopljemo s kup« od vrha do tal. Tako se namreč mešajo plasti različne starceli, gnoj se manj odkriva in izpo- stavlja zraku. Da pridejo dušik in druge hranilne snovi v zem- ljo, ga je treba takoj raztrositi in podorati. Cim prei bomo obo- je opravili, tem bolje bo. Naj- slabše pa je puščati gnoj na njivi dâlj časa v majhnih kupč- kih. Padavine v takem primcoi odpravljajo kalijeve in dušiko- ve spojine v zemljo, ostajajo pa v kupu neraztopne spojine fos- fora in brezdušičnate organske snovi Na mestih, kjer je stal kup, ostane preveč dušika in kalija, premalo pa fosfora; kjer pa je fosfora premalo, tudi kMij in dušik ne moreta biti v celoti izrabljena. Vsa estala površina pa dobi samo fosfor. Poleg tega razkraja zrak, ki ima v rahlem kupu dovolj do- stopa, duišičnate spojine, ki ii:- hlapevajo, razkraja pa so tudi organska snov, da izguMja gnoj zelo hitro na svoji vrednosti. Tako ravnanje je docela ne- opravičljivo in dokaz popolne zaostalosti. Ce iz kakršnih koli razlogov gnoja ni mogoče takoj podorati, ga je treba vsaj takoj enako- merno raztrositi. S tem se vsaj na spodnji strani, ki Je obrnje- na proti zemlji, nekoliko za- drži razkrajanje, gnojnica in njene sestavine — hranilne sno- vi — pa se enakomeroeje po- razdelijo po po^Tšini. Seveda so izgube dušdica kljub temu pre- cejšnje, č0 gnoja še vedno ne podorjemo. Gnoj ne sme predolgo časa ostati tudi na gnojišču, kér bi se sicer preveč razkrojil Na- stala bi črna mastna gmota, bogata na ogljiku, v kateri pa bakterije zaradi pomanjkanja kisika ne bi mogle delovati. V treh mesecih se organske snovi v gnoju dovolj razkrojijo in če po tem času gnoj ostane še tam, zraste temperatura previ- soko in povzroča -veKke izgube. Iz gospodarskih rajzlogov pa tudi iz tehničnih, ker navadno gno- jišče ni tako veliko, da bi lahko sprejelo gnoj vsega leta, je tre- ba gnojišče prek zime izpraz- niti ter gnoj zložiti v velike kupe. Prex'c'Uko razkrajanje in uhajanje dušika preprečimo s- tem, da vrhnjo plast рогалиа- mo in dobro stlačimo, nato pa pokrijemo s plastjo zemlje. To napravimo po možnosti tudi ob straneh kupa, ki naj bo en in pol do dva metra visok. Pravilno ravnanje z gnojem je torej velike važnosti pri na- porih za povečanje kmetijske proizvodnje. Gliste so zajedavci, ki po^'zro- čajo naši živinoreji ogromno škode. Napadajo zlasti mlajše živali, predvsem konje, praišiče in teleta- Gliistave živali izloča- jo s svojimi iztrebki n.a milijo- ne glistinih jajčec. Pri zadostni vlagi in toploti se iz jaj'öec raz- vijejo zarodki, ki že lahko oku- žijo živali, če jih te požroskrmo ali pitno vodo. Živali so čkužtijejo zlasti na pcnšd. kjer glitstavč živali raztre- sajo jajčeca, ali pa s krmo z močvirnih tal, na katerih se za- držuje zalega zajedavcev. Ogrom- no take zalege je v ne-snažnih in vlažnih hlevih, če so v njih glistave živali, ki se potem ved- no na novo okužujejo in ogro- žajo tudi druge. Da bi se glistavo^ti znebili, je treba torej: živali otrebitl glist, izločene gliste in njihovo zalego pa usonobiti. Gliste odgajajno pri živalih z raznimi sredstvi po navodilu veterinarja. Njih zalego pa uni- čujemo z rednim vsakdanjim čiščenjem hlevov in zlaganjem gnoja na gnojišče. Snaga v hle- vu je najboljša obi-amba proti zfijedavoem vseh vrst Vročina, ki ee v gnoju razvija, uničuje zalego. Ska-beti moramo dalje, da bodo hlevi suhi in zračni. Z, čiščen^etn hleva odstranimo večino jajčec in zarodkov gli^^ toda ostane jih še vedno dowlj za nove olcužbe. Zato moramo hlev večkrat na leto temeljito razkužiti, zlasti pa pred zimo in spomladi. Preden hlev pobelimo, omete- nio strop in temeljito očistimo tla. Nato z os+ro krtačo očistimo stene, jasli in \'se ostale pred- mete v hlevu. Vso nesnago zimo na gnojišče in jo zakoplje- mo v gnoj. Nato ves hlev zno- traj poškropimo s 3 odstotno raztopino pralne sode (3 dkg na 1 liter vode) ali p^ z močnim vrelim lugom. Pripravimo ga tako, da peipel buikovih drv po- lijemo s kropom in pufrtimo ne- kaj ur stati, nakar ga precedimo in segrejemo, da zavre. Te te- kočine uničujejo zajedavce le, če so vToiîeî Ni dovolj, če stene, tla in predmete samo površno poèkro- pimo, marveč posicrbeti mora- mo, da pride tekočina prav po- vsod, tudi v špranje. Tla dobro razkužimo tudi na ta način, da jih na gosto posu- jemo z razdrobljenim živim apnom, nakar jih polijemo, da apno zakipi. Ko hlev raizkužimo, ga pobe- limo. Kadar damo živali zdravilo proti glistam, moramo vsaj štiri dni po zdravljenji! iztrebke vsak dan sproti odstranjevati in jih zakopati v kup gnoja na gnojišču. Potem razkužimo hlev Па opìsan način. 2ivali átiri dni po zdravljenju ne smemo p'ustiti na pašo, ker bi okuževale pašnik, dokler ni- so otrebljene glist. Glistavost pri konjih bomo odpravili le tedaj, če bodo prav vsi konjerejci čistili hleve po teh navodilih. Tudi če Ic en sam gospodar ne očisti hleva. bodiO njegovi konji prenašali gliste tia vse ostalo konje na paši. Razen navedenih ukrepov je treba postopoaia in s ¿kupnimi sredš-tvi osuševati pažnike, ker preživi zalega teh zajcdavcev več let le v vlažnih zemljiščih. Živinorejci, slì.ri>ìtc sami ne samo za zdravljenje g^istavih živali, marveč tudi za snago, red in razkužbo vseh hle^.-ov v vasi. T-^ v skupni borbi se boste zne- bili glistavosti v vaáem kraju. A\ék Lešnik NOVE LADJE BODO SPIOVILI V LETU 1957 Prihodnje leto bo 5 modemih potniških ladij s 3750 potniški- mi prostori in 444 posteljami iz- ročenih prometu. I^ihodnje loto bosta dograjeni tudi motorni ladji »Jadran« in »Jedinstvo« s po 1200 potniškimi prostori in 209 do 2S5 posteljami. V ladje- delnici »Uljanik« v Pulju so pred zgotovit\-ijo motorne ladje »Takovo«. »Tuzla« In »Trogir« s Po 450 potniškimi prostori. Po domovini NOVI UKREPI ZA PROST PROMET Z ŽITOM Po novih predpisih Zveznega izvršnega sveta bodo kmetijsko zadruge in pooblaščena trgovin- ska podjetja mogla odkupovati vse vrste žita po cenah glede na tržne pogoje. Tako nakupljeno žito bodo kmetijske zadruge in ITOoblas'čena trgovinska podjet- ja prodajala prosto po cenah glede na tržne pogoje. Nakuplje- no žito (pšenico in rž) bo mogo- če kupiti samo v zmu in bo služilo predvsem oskrbi indu- strijskih podjetij s surovinami ter Za dopolnilno oskrbovanje kmečkega prebivalstva v nežito- rodnih krajih, ki se je doslej osikrbovaio mimo trgovinske mreže in kmetijskih zadrug. Mestno prebivalstvo se bo oskr- bovalo z moko in kruhom z uvoženimi količinami pšenice in količinami, dobljenimi iz mlin- ske merice na dosedanji način. Spremenjen bo tudi način kon- trahiranja žitaric. Cene kontra- hvrćoiih količin se bodo ravnale Po tržnih cenah, če pa bodo te nižje cd kontrahiranih, bodo kontrahiranc količine plačane po dogovorjeni ceni. Cene moki in kruhu ne bodo spremenjene. No\'^i ukrepi odpirajo vrata po- večanemu in prostemu prometu г žitom in dajejo kmetijskim zadrugam možnost, da bodo lah- ko veliko pripomogle k normal- nemu razvijanju prometa z ži- tom. POTROŠNIŠKI KREDITI v svrho olajšanja postopka z odobravanjem potrošnišikih kre- ditov bo Narodna banka prene- sla tehnično delo na go.4ipodar- ske organizacijo in ustanove, ki se za to zanimajo. Na sedežih Narodne ba,nke bodo sklepali pogodbe z gospodarskimi orga- nizacijami in ustanovami, da bedo lahko sume odobravale po- trošniške kredite vsem delav- cem in uslužbencem. S tem, da bodo potrošniki iz- polnjevali v podjetju vse obraz- ce za prejemanje kredita in sprejemanje denarnih čekov, bo omiljen naval potrovšnikov na bančne urade in zmanjšanja zgube časa z odobravanjem kre- dita. KMETIJSKI PRESEŽKI IZ AMERIKE ZA 1956 in 1957 Po no\'em sporazumu med vladama ZDA in Jugoslavije o dobavi kmetijskih "presežkov za 1956 in prvo polo\nco 1957 leta bo Jugoslaviji dobavljena pše- nica, ma«^t. olje in bombaž v \Tednoôti okoli 100 milijonov dolarjev. Jugoslaviji bodo do- bavljena živila tudi iz drugih držav. V kratkem bodo v Beogradu razgovori med vlado ZDA in Ju- goslavije o sklenitvi obsežne j- š-ih sporazumov v smislu poglo- bitve gospodarskega sodelovanja z ZDA o zadovoljitvi jugoslo- vanskih potreb za več let. PODJETJE „V IN AG" ZADRUŽNIŠTVO IMA SVOJE IZVOZNO Pi'i patentnem uradu v Beo- gradu in mednarodnem patent- nem uradu v Bemu je registri- ran zaščitni znak porelda in ka- kox-^osti dobrih slovenskih vin, kar je izi-edno poniembno za uspešen razvoj izvoza naših naj- boljših vin v tujino. ZAŠČITNI ZNAK SLOVEN- SKIH VIN REGISTRIRAN Glavna zadružna zveza I^RS je ustanovila posebno organiza- cijo za izvoz vin in alkoholnih pijač »VINAG«, ki bo poslovala v glavnem na komisijsko-agen- cijski podlagi. Z uistanovitvijo možnost izvoza zadružneanu zadružnega podjetja za izvoz vina in alkoholnih pijač je dana sektorju, ki razpolaga z največ- jo kletno zmogljivostjo in s šte- vilnim strokovnim kadrom in mu ni treba biti odvisen od ne- zadružnega izvoznega podjetja. Makedonski tobak za izvoz Po vsej Makedoniji odkupu- jejo tobak letošnje letine in ga bo predvidoma odkupljenega nad 15.000 ton. Skoro vsa od- kupljena količina tobaka iz Makedonije bo za izvoz, ker močno konkurira kakovosti to- baka iz inozemstva. Pedaf^oški center v Ljubljani Pedagoški center v Ljubljani in Zagrebu bosta iwsredovala učiteljskemu kadru na stalnih tečajih z izbranimi predavanji, seminarji in obiski v šolah, kar naslaja novega na področju šolstva. Delo pedagoških cen- trov bo veliko pripomoglo k dopolnilnemu izpopolnjevanju, širjenju in osvajanju novih dog- nanj in odkritij na področju vzgoje, estetike in metodike. Pedagoški center v Ljubljani ima sedaj novourejene prostore in modeme učne pripomočke, zato bo tudi n'egovo delo toliko lažje, f=istematičnejše in učin- kovitejše. q, XOVF^TT!?» \ IQ"« 3 PREKINITEV OGNJA V EGIPTU? Pod pritiskom javnega mne- nja, katerega rezultat je izra- žen v več resolucijah Generalne skupščine Organizacije združe- nih narodov, je prišlo v Eg.ptu le do prekinitve oboroženega obračunavanja. Ognjevitim pro- testom iz vseh strani, sveta proti »akciji neumnosti«, kakor so Edenovo vojno proti Egiptu ime- novali sami Britanci je uspelo doseči, da so prejšnji torek oh polnoči prekinili s sovražnostmi, katere nj.h začetnikom, Britan- cem in Francozom ter Izraelcem niso prinesle nobene slave, po- leg tega pa tudi male vojaške uspehe. Egipčani so se borili hrabro in s tem do temeljev iz- podkc/pali domneve britanske in francoske vlade, da bo Naser pod točo anglofrancoskih bomb izgubil zaupanje svojega naroda. Neenaki boj Egipta proti mno- go močnejšemu nasprotniku se je prekinil ob njegovi popolni moralni zmagi. Kot že rečeno, je tak razvoj dogodkov v popolni TTieri zavrgel načrte britanske in francoske vlade. Kakor je bil glavni cilj napadalcev osvojitev Sueškega prekopa, je bila prva etapa za dosego tega cilja padec Naserjevega režima, kar bi naj pomenilo tudi padec morale vseh arabskih narodov v njiho- vi borbi za neodvisnost. Toda v tem pogledu sta se britanska in francoska vlada temeljito zmo- tili. Egipčani so svojo vlado od- ločno podprli in iz nameravane »bliskovite vojne«, se je s po- močjo svetovnega javnega mne- nja izcimil za Britance in Fran- coze pravzaprav klavrn poraz. Ta poraz pa ni edino, kar sta vladi v Parizu n Londonu »do- segli*^. Po poročilih iz raznih vi- rov je sklepati, da je ljudstvo tako Velike Britanije kot Fran- cije močno nezadovoljno s svo- jima vladama. V Londonu je pa prišlo do demonstracij, da naj Eden odstopi. To je za hladne Britance nekaj nezaslišanega, priča pa o odporu, ki ga je ču- tilo prebivalstvo Velike Britani- je do akcij svoje vlade na Bliž- njem vzhodu. RAZVOJ NA MADŽARSKEM Ker bivši madžarski premier Imre Nagy s svojim kab.netom vi bil kos dogajanju v državi, ya je preteklo nedeljo zamenjal nov kabinet z Janosom Kadar- jem na čelu. Nova vlada je ta- koj zaprosila za pomoč sovjet- ske enote, ki so se že nahajale na Madžarskem in ki so prav v ta namen prišle iz Romunije in iz ZSSR, da ji pomagajo vzpo- staviti red in mir. Janos Kadar je objavil preko radijskih postaj nekaj deklara- cij nove madžarske vlade, v ka- terih priznava upravičenost za- htev ljudstva ter poziva na- predne sile Madžarske, da s svojimi silami prispevajo k te- mu, da bi se v državo vrnil mir in red in da naj se delavci vrnejo na delo. NOVE SPREMEMBE NA POLJSKEM Poljska neustrašeno stopa po poti korenitih sprememb v po- litičnem in gospodarskem pogle- du. Posebna pozornqst velja tudi spremembam v kt-mandnem se- stavu poljske . armade. Maršal Rokosowski je odšel na oddih, s katerega se ne bo več vrnil na svoj položaj komandanta polj- ske vojske, sedaj pa so odpustili iz armade še 32 višj.h oficirjev, — sovjetskih državljanov, ki so prepustili svoja mesta poljskim oficirjem, ki so bili v letih sta- linistične dobe odstranjeni s svo- jih položajev ter delno zaprti. Posebna komisija poljskega . Sejma je pripravila nov gospo- darski načrt, po katerem bodo izvedli gospodarsko obnovo dr- žave. Predvideva se tudi spre- memba vlade ter ukinitev neka- terih ministrstev. ADENAUER V PARIZU Zadnji ponedeljek je zahodno- nemški kancler Adenauer odpo- toval v Pariz na uradni obisk francoski vladi. Toda s svojimi gostitelji Adenauer ni bil nič kaj zadovoljen. Ti so namreč nekaj- krat prekinili razgovore, ker so bili prezaposleni zaradi krize v zvezi z dogodki na Bližnjem vzhodu. Adenauerja je tako ravnanje razočaralo, zato se je še istega večera vrnil v Benn. Апиггј Kovač, blbliotekai. Ptuj in okolica v pesmi in povesti (Nadaljevamje) Ana Wittula opisuje v svoji družinski kroniki tudi svoja otroška leta na Dunaju v tas^ okrog leta 1870, ko je bil njen oče prestavljen iz Maribora k ravnateljstvu južne želcznice na Dunaju. Pisateljica je tedaj ob- iskovala na Dunaju ljudsko šo- lo, njen brat Franc pa nekaj ča- sa pri starem očetu in stari ma- teri i-ealno gimnazijo v Ptuju. Otroci Ungerjeve družine so se počutili zelo nesrečno med pustimi velemestnimi zidovi, kjer skoraj niso vedeli za po- mlad in njene cvetoče travnike. Navadno so šli na sprehod v dve uri oddailjen Prater, v pekoči sončni vi'očini, med hrupom ve- lemestnega vrvenja. Med izsu- šenimi travnatimi bilkami so le redko našli kako nebogljeno cvetiko. Zato je bil zanje pravi praznüc, kadar so lahko odpoto- vali na počitnice k materinim staršem v Ptuj, kjer so se lahko naužili v po'liii meri otroške svobode v lepi naravi. Babičina prostorna hiša, vino- grad tete liaure v Halozah, to je bilo zanje paradiž, kjer so se lahko spwstili v svojih otroških igrah. Ob piihodu v Ptuj, hitro P« začetku šolskih počitnic, 15. ju- lija, so jih pričakovali na mali ptujski postaji številni mladi prijatelji, med njimi tudi stara mati v starinski .noši. s čmo, čipkasto pečo па glavi, okrašeno večjidel z zelenimi ali pa vijoli- častimi trakovi. In kaJcsen otroški hrup so za- gnali ti mladi kričači, vsa Go- ?,poska ulica je bila njihova! To- da glavni namen njihovih po- dvigov je bila Landwehrjeva hi- ša s svojimi dvorišči in nad- stropji, kjer so se šli »roparje in orpžnike«. Tudi naša pisateljica Ana je sodelovala pri teh igrah. Nekoč so dečki tudi njo zvezali, z vrvjo, da bi jo kot grofovsko hčerko odpeljali v temen in glo- bok prostor. Ko pa je Slo zares, je Ana začela glasno klicati na pomoč in dečkom je bila nato ta nevarna igra za dolgo časa I>repovedana, zaradi česar jo je drugi brat Julij večkrat skiivaj našeškal. V vinogradu so otroci stano- vaJi v sobici, ki jc služila tudi za kuhinjo. Tu so se mudili sa- mo ponoči, kajti podnevi so bili od ranega jutra do poznega ve- čera v sadovnjaku. Hudo pa je bilo ob deževnih dnevih v majhnem prostoru. Mati često ni vedela, Icako bi zaposlila nemir- ne otroke. Nekoč se je domis- lila, da bi jih zaposlila s ple- tenjem s križnimi vbodi, zato je moral Anin brat Julij v mesto po volno. Toda ptriinesel je samo rumeno vokio v raznih odten- kih, tako da eo lahko pletli sa- mo rumene veverice, rumene ro- že. rumene češnje itd. Mati pa je le dosegla s voi namen, kajti otroci so tilio sedeli v majhnem prostoru, dokler ni zopet piosi- j^lo soncc. Da so otroci pri plezanju po drevesih raztrgali tudi dosti obleke, si lahko vsakdo misli. Nekoč jih je nekdio presenetil s svojim obiskom in se silno za- čudil, ko je zagledal mater pod drevesom, ki je krpala hlače starejšemu Juliju, medtem ko je bil ta na drevesu v kopalkah in jedel sladke orehe. Bili so l'es zlati časi in mati je imela je- seni mnogo truda, da je svoje otroke za dunajsko pot pravo- časno zakrpala in jih pripra- vila zopet za redno življenje. Leta 1914 je izšlo na Dunaju prvo večje delo naše pisateljice z naslovom »Strojarska hiša« (Das Gerberhaus), družinski ro- man iz južnoštajerskega bider- majerja, ki obravnava motive iz hiše starega očeta v Ptuju. Pod »Bidermajerjem« je miš- 1јеага reakcionarna predmarčna do^ba v letih 1816 do 1348. Nosi- telj te kulture je sicer dobro- dušno, vendar bolj plitvo in fili- strsko meščanstvo. Značilnosti tega obdobja opazimo tudi v ix)sebnem stilu pri stanovanjski opremi, pohištvu in obrtnih iz- delkih, ki je bolj skromen in v skladu s tedanjimi slabimi go- spodarskimi razmerami. Teda- danje meščansko zivljénje, ki je kljub vsej udobnosti skrom- no, se zrcali v preprostem in umerjenem slogu stanovanjskih prostorov. V slikarstvu je to čas med romantiko in naturaliz- mom, ki kaže znake odpora proti idealizmu romantike. Iz vernih realističnih slikarskih del te do be razvidimo neko samozado- voljnost, naivnost, intimnost ugodje. Najpomembnejše stva- ritve iz tedanje slikairske umet- nosti imamo v portretih in po- krajinskih motivih. Pisateljica ima v omenjenem romanu v mislih strojarsko hi- šo štev. 2 v nekdanji Gomje- dravski uHci, danes Muršičevi. Toda te hiše danes ni več, ker je bila porušena med bombar- diranjem v drugi svetovni voj- ni leta 1944. Nad hišnim vho- dom je bil kamniti lev na pod- stavku, bržkone nekdanji rim- siki nagrobni kamen. Na pod- stavku pa je bil vk'lesan stro- jarski čeber z letnico 1590. To zanimivo hišo je krasil tudi ve- lik strojarski grb: Turek v če- bru z dvema strojars'kima no- žema. Tudi na treh drugih poslopjih imamo na sklepnih kamnih v sredini portalnega loka upodobljen strojarski če- ber. znak strojarske obrti, ki je v Ptuju nekoč zelo cvetela. Ti znaki so še danes ohranjeni, in sicer eden v Muršičevi ulici 4, dva pa na Hrvatskem trgu v hiši stev. 4. Ptuj ob nastopu jeseni v letu 1814 ... Jasno se svetlika zlati spominski steber na Minorit- skem trgu v septembrskem son- cu. Ugledni, petdesetletni zdrav- nik: Neis stopa ob novo pozidani vrsti hiš. Pred deveiimi leti, anno 1805 je divjal tu velik po- žar; v nekai urah je izgubilo 24 družin vse svoje imetje. Zdravnik zavije navzdol k Dravi in gleda skozi orumenele liste kostanjevih dreves preko reke, katere valovi se blešče v soncu. Navdušuje se za Napo- leona in nosi njemu na čast klo- buk po njegovem vzorcu. Od daleč za.g'.eda, kako se ob okro- glem mestnem stolpu plazi grb asta in gluhonema Ivana, ki je bila zopet v drugem stanu na veliko zdravnikovo nevoljo, ki jo je pri zadnjem porodu ko- maj rešil. Stanovala je za dvo- riščem Invalidske hiše (ali »Ve- lika kasarna« v nekdanji ulici proti Ogrskim vratom, danes Lackova ulica). Zdravnik zavije zopet preko ceste, obstoji in mimo gleda številne splave, ki oživljajo 80 klafter široko Dravo. Splavarji spretno veslajo skozi prehode med mostnimi oporniki in še dolgo se sliši njihovo veselo vri- skanje ... Pri mesarskih stojnicah ob Dravi je bilo vse tiho, ker je bil ravno petek. Na lesnem trgu (HoUplatz, pozneje Wagp'latz, danes Hrvatski trg pri mostu) je vladalo živahno vrvenje. Po- vsod si lahko vidtì pisane rute Slovenk, okrogle klobuke kme- tov, ki so živahno kričali v svo- jem slovanskem narečju (Slawi- scher Idicn). Skozi mestna vrata pri mostu, ki so bdla pokrita z mansardno streho, so se nepre- nehoma pomikale množice lju- di. Mitničarji so imeli polne ro- ke dela. Pravkar je privozil čez most pastiljon in zatrobil glasrio v poštni rog... 2:kiravmk Neis je bü рогобеп z vdovo iz gostilne k »Zlatemu noju» (»Zum goldenem Strauss«) v Gosposki ulicL To gostilno omenja tudi zgodovinar Raisp. Pisateljica pravi v »družinski kroniki«, da je bil zdravmk Neis velik jude^ kakršnega Ptuj do takrat še ni ixxmal. V mimi Zgornji dravski uli- ci pa je stala hiša stroj ar ja Wundsama. V hišni veži je vi- selo izpod masivnih obokov sto- tine suhih kož, ki so širile mo- čan duh. V nedeljo, dne 4. novembra, dopoldne je v Titovem domu v Ptuju predaval dr. Jože Potrč o sedanji politični situaciji v svetu. Predavanje je poslušalo veliko število Ptujčanov, saj je bila dvorana v Titovem domu zasedena. Čeprav nas dnevno časopisje in radijske vesti seznanjajo z dogodki v svetu, je vendar to predavanje .tako svojski očrtalo sedanji politični položaj v sve- tu, ki ga podčrtavajo dogodki na Madžarskem in napad Izra- ela, Angnje in Francije na Egipt, da bomo skušali posre- dovati nekaj predavatelj evih misli bralcem našega lista. Dr. Jože Potrč je omenjal v svojem predavanju niz momen- tov, o katerih dnevno časopisje ns razpravlja, ker se omejuje predvsem na konkretna dejstva zadnjih velikih dogodkov v sve- tu in na odmev, ki jih imajo v OZN. Predavatelj je predvsem prikazal vlogo Jugoslavije, ki jo ima v težki politični situa- ciji v OZN. Danes je OZN tista mogočna sila, poklicana, da rešuje spore med narodi na miroljuben na- čin. Vojna ni še nikoli pravično rešila perečih mednarodnih vprašanj. OZN s svojimi poga- janji edino zadovoljivo reši v splošno korist spotma vpraša- nja in prihrani človeštvu novo klanje. Ne moremo zanikati, da se forumi OZN trudijo tudi da- nes, ko so Anglija, Francija in Izrael začeli z agresijo proü Egiptu — rešiti ta spor in usta- viti prelivanje krvi. Tako bi balo Egiptu, ki se je komaj osa- mosvoiil in si začel prizadevati dvigniti svojo deželo na višjo kulturno raven — zopet omogo- čeno mirno korakati po poti napredka. l^osl^na jugoslovanska poli- tika v povojnih letih je dvigni- la ugled naše besede v ocgani- zaciii ZN Vedno je naša dele- gacija v OZN branila pravico malih narodov do samostojno- sti in je bila za mirno sodelo- vanje med narodi, kakor je te misli ponavljal naš maršal Tito ob srečanjih s tujimi državniki. Tako je naša zunanja politil'ía uperjena neprestano v tisto smer, ki zagotavlja narodom miren razvoj in onemogoča no- vo vojno — v politiko brez blo- kov Zmotno bi bilo mnenje, da ustvarja Jugoslavija tretji blok, če mis'limo na bloka »vzhod« — »zahod <, bi naj bil tretji — »Ju- gosla\'ija-Egipt-Indija«. To gle- danje bi bilo vsekakor zmotno, kajti naše prijateljstvo z Indijo in Egiptom pomeni samo kre- pitev neblokovske politike. Predavatelj je nakazal naše stališče do nacicíializacije Su- eškega ргекора, üi sicer m oxiozitivni sadovi se p>okaže.^o kaj kmalu. gati pri njeni socialistični go- spodarski in kulturni rasti ter doseči tudi pravo vrednotenje učiteljevega dela v šoli in iz- ven nje. Po daljši diskvisiji so prosvetni delavci z razumeva- njem sprejeli sklep, da bodo v vsaki komuni osnovali svoje društvo. Največja in morda tudi najtežja naloga društva naj bi bila ta, da bo vodilo vso .skrb za politično in strokovno rast sle- hernega učitelja v naših vrstah, da bo ta sposoben v šoli in iz- ven nje učiti in vzgajati v duhu socializma in napredne misel- nosti. V ta namen bodo vsa društva skrbela za redni siste- matski študij, razna predavanja in poučne ekskurzije. Z navdu- šenjem so člani vzeli na znanje, da nas bodo pri tem materialno in moralno podprli merodajni forumi. Uverjeni smo, da bomo z delom v šolah, kmetijsko go- spodarskih šolah, društvih in raznih organih oblasti vse, kar bomo prejeli, tudi vrnili. Naš učitelj na vasi je včasih popolnoma osamljen, potrebuje močne opore, zato mu je treba pri njegovem delu pomagati. Vesel je, če čuje kaj novega in koristnega, zato so povsod z ve- seljem pozdravili tovariša Jo- žeta Tramšeka, predsednika okraja, tov. Ignaca Voljča, se- kretarja ZK, tov. Mirka Brači- ča. sekretarja okr. odbora SZDL. in tov. Staneta Staniča, načel- nika tajništva za prosveto, ki so se udeležili občnih zborov. Njihove besede in diskusija ?o dale polno novih pobud za delo v društvu in med ljudstvom. S. K. 4 14ujait£íedxÚK' РТГТ. 9. VOA^EVîiîî A 1956 Vsi v borbo proti tuberkulozi v teanu Doroe prou tuuerKu- Iczi so organizacije RK in ob- lastveni forunrti v našem okraju analizirali stanje te zakrknjene in Ici-ute bolezni ter ugotovili, da je to stanje v našem okraju še zmirom clokaj kritično, če- prav smo s skupnimi napori že odstranili marsikatero objektiv- no oviro in dosegli že prav lepe uspehe pri zatiranju te bolezni. Na skupni konferenci vseh predsednikov in tajnikov okrai- oiii odtx)rov RK Slovenije ter predsednikov tuberkuloznih sek- cij pri teh odborih v Ljubljani so zastopniki vseh okrajev med problemi iznašali tudi potrebo po skupni akciji, akciji pri za- tiranju te bolezni, v kateri bi naj nastopile vse množične or- ganizacije, organizacije RK, merodajni oblastveni forumi in naéi zdravstveni aktivisti na te- renu. Kot največji problem pri tej častni naîogi pa so že omenjeni zastopniki iznesli težko finančno stanje naših organizacij RK. Kljub temu, da imajo v vseh drugih okrajih LRS že uveden tako zvani petodstotni davek na alkoholne pijače, od katerih sredstev so Okrajni odbor RK deležni v višini 30 odstotkov, je to finančno stanje še vedno naj- večji problem. Ce pa sedaj po- mislimo, da v našem okraju or- ganizacije RK niti teh sredstev nimajo, ker do danes Okrajni Ijuds-ki odbor Ptuj na žalost še ni uvedel omenjenega petodstot- nega davka na alkoholne pijače, potem nam mora biti jasno, v kakáni situaciji se naše orga- nizacije RK nahajajo. Da utemeljimo potrebo po uved^bi navedenega davka, mo- ramo nujno omeniti, da n. pr. Okrajni odbor RK v Mariboru iz teh sredstev ustanavlja in že ima ustanovljene tako zvane zdravstvene menze, v katerih se po znižani ceni hirani že nad sto bolnikov TBC. Tem bolni- kom namreč te menze nudijo zelo obilno in visoko kalorično hrano po slîoraj 50 odstotkov znižani ceni. Dalje iz teh sred- stev nabavljajo postelje in po- steljnino družinam, v katerih imajo bolnika TBC, nimajo pa potrebnih finančnih sredstev, da bi si nabavili posteljo in tako ■lOČili bolnika TBC od ostalih in s tem preprečili okužbo celotne družine. Navedeno je bilo še več takih koristnih zamisli, s katerimi pa so se vsi navzoči na tej konferenci, med katerimi SO se nahajali tudi vidni funk- cionarji sindikata, zdravstva in RK LRS, strinjali. Na zadnji seji Izvršnega od- bora RK v Ptuju kot tudi na zadnji seji Sveta za zdravstvo OLO Ptuj, je bila vsa ta pro- blematika obravnavana ter skle- njeno, da se ponovno predlaga OLO Ptuj uvedbo petodstotnega davka na alkoholne pijače, od katerega bi bila protituberku- îozna sekcija pri Okrajnem od- boru RK Ptuj deležna vsaj 30 odstotkov teh dohodkov, ki bi jih porabila samo za prepreče- vanje širjenja bolezni TBC. Za- to upamo, da bo OLO Ptuj za- devo razumel in sklenil, da se s 1. januarjem 1957 tudi v na- šem okraju uvede že omenjeni davek na alkoholne pijače. S tem momentom bo imel Okrajni xibor RK v IHuju mnogo več možnosti, ^da to svojo častno nalogo izpopolni in pokrene vse potrebno, da se borba proti TBC izpopolni in doseže zaželene uspehe tudi v našem okraju. Ob tej priložnosti vabimo vse množične organizacije, pristojne oblastvene forume, zdravstvene ustanove in zavode, kakor tudi vse naše občinske organizacije R.K in zato že usposobljene zdravstvene aktiviste v našem »kraju na skupno borbo proti ГВС. Adi Sarman Pomagaimo mladini, da se bo začela tudi sama vzgaiati in izobraževati (Nadaljevanje s 1. strani) Kaj vse lahko stori DPM v mestu povedo i&luišnje DPM na Vičavi in na Bregu pri Ptuju, kjer so dobili otroci po zaslugi DPM in SZDL lepi, prostorni igrišči, na katerima se zbira mladina. Skrb za njo pa ni pre- nehala s teina igriščema, tem- več se nadaljuje v skrbi za mladinski dom, za dnevno zave- tišče, za dijaákó kuhinjo, za lutkovno gledališče, za pionirsko knjižnico, za predavanja za starše. DPM Ptuj se zaveda svo- jih naiog ia ima tudi oporo v številnih članih — prijateljih mladine. DPM v Ormožu že slo- vi s svojimi pionirskimi in mla- dinskimi taborjenji na polotoku med Dravo in Pesnico in dru- god, na katera se pripravljajo med šolskim letom. Casa imajo dovolj, da se dobro pomenijo o vsem z otroki, s starši, z organi ljudske oblasti in skratka z vsemi, ki kažejo vse razumeva- nje za mladino in njene želje ter potrebe. Na taborjenja v Ormožu in Ptuju ne odhajajo samo osnovnošolci in gimnazij- ci, temveč tudi vajenci, kjer se je dalo staršem in mojstrom do- povedati, da pripada tudi tem vsaj 14 ctoi lepega oddiha na planinah ali ob morju po œlo- letnem delu in učenju in da se s taborjenja vračajo v delav- nice in v šo'Lo bolj zdravi in veseli vajenci. Našteti bi morali še druga taka dioištva v okra- ju, ki dokazujejo s svojim de- lom, da prijatelja mladine za njo tudi lahko veliko storijo. Prednjih nekaj primerov po- trjujejo, da lahko DPM v me- stu in na podeželju veHko sto- rijo za mladino, zlasti kjer se zavedajo, da imajo širše näioge kot ostala društva in organiza- cije. Tem društvom je tudi po- treben večji krog sodelavcev in tudi več sredstev. V bodoče se bodo odbori DPM potrudUi na seje organov ljudske oblasti in drugih društev in bodo tam po- vedali, kaj delajo, kaj namera- vajo storiti in zakaj potrebujejo veliko sodelavcev in tudi več sredstev kot so jih dobivala do- slej. Ne bodo prosili za podpo- re za posameznike, temveč bo- do tolmačili, kako bodo lahko storili čimveč za to, da se bo naša mladina laže tudi sama vzgajala in izobraževala. Prof. tov. Gustav Šilih je v zvezi z razpravami delegatov pokazal na zelo široko delovno področje DPM v skrbi za mla- dino. Vsi so ga pozorno poslu- šali in marsikateri je našel v njegovih izvajanjih odgovore na razne vzgojne probleme, na ka- tere Sli ni mogel sam najti od- govora iz prakse in iz knjig. GARAŽA Z LETALIŠČEM — Sredi poslovnega središča nekega mesta v Teksasu so zgradili novo garažo, ki je stala 3 milijone dolarjev. Poslopje je zgrajeno v glavnem iz armi- ranega betona in aluminija. Na ravni srtrehi te garaže pa je specialno letališče za helikop- terje. Ta moderna garaža lahko na- enkrat prejme 1500 avtomobi- lov, precej pa prispeva tudi k lepemu vnanjemu licu mesta. Poslopje pomeni znaten korak naprej v ublažitvi prometne stiske na ulicah v zelo živah- nem mestu, ki šteje več milijo- nov prebivalcev. Garaža, ki ima sedem nadstropij, med ka- terimi sta dva podzemna, lahko sprejme dnevno okoli 3000 av- tomobilov. F^rostori za parkiranje so do- bro obloženi in svetli ter zračni, drug od drugega pa so oddalje- ni ix> dva in pol metra, tako da je dovolj prostora za pohaja- nje in odhajanje ljudi. V pritličju so moderne čakal- nice z modernimi sistemi ze zračenje, avtomatska dvigala pa gredo od tu do vseh nadstropij zaradi čim večje ugodnosti za stalne najemnike te garaže. Prav tako je tudi letališče za vzleta van je in pristajanje heli- kopterjev na strehi poslopja vezano z dvigali. Garaža ima tudi svoj kom- >leten servis in naprave za po^ ►ra vi j an je avtomobilov. iZ NAŠIH KRAJEV * Î2 NASIH KRAJEV * VELIKA NEDELJA Na Dan mrtvih se je pred Za- družnim domom vršiia skromna, a lepa svečanost. Pred spomin- sko plošča žrtvam za svobodo so se zbrali svojci in sovaščani vseh tistih, katerih zlata imena so vklesana v bel kamen, za spomin in opomin. Nema, a ven- dar glasno govoreča kamenita plošiča je bila obdana z venci in cvetjem. Venci, ki so jih položi- li zastopniki množičnih organi- zacij, in sveče, katere so pri- žgale zveste roke mater in žena, so izražali topel spomin in glo- boko hvaležnost. Resne besede predsednika SZDL so poudarile pomen žrtev, ki so padle za svo- bodo, in opozorile na našo zve- stobo. ki jim je dolžna slediti v delu in prizadevanju za boljše življenje. Recitacija in žalostin- ka »Žrtvam«, katero je zapel pionirski zbor, sta slovesnost za.ključili. Vrsta ljudi se je na- potila na pokopališče, kjer so položili vence na partizanske grobove. Tako ttidi grobovi ti- stih neznanih borcev, ki so pad- li na naši zemlji, niso ostali za- puščeni. Vav^čani varujejo spo- min na nje in mladi rod se kla- nja žrtvam Za svobodo. -a IZ KIDRIČEVEGA Sindikalna podružnica Tovar- ne glinice in aluminija v Ki- dričevem, ki je po številu član- stva v ptujskem okraju ena izmed največjih, skrbi poleg vseh ostalih nalog, tudi za svoje ponesrečene in bolne člane. Tako so člani sindikata na pred- log obratnega odbora glinice I. pričeli z nabiralno akcijo, da bi s tem romagali tovarišu Francu Planjšku, kateremu i e pK)žar uničil vso njegovo skromno premoženje, ki ga je imel, predvsem pa živila. Grupni po- verjeniki, kakor vsi člani sin- dikata v obratu glinice 1-, so to akcijo temeljito podprli, sa; so nekateri tovariši darovali 100 in še več dinarjev, njegov moj- ster pa celo 500 dinarjev, ter tako nabrali 8000 dinarjev. Ker je tov. Plajnšek eden iz- med starejših delavcev v pod- jetju in vesten član sindikalne organizacije, mu je 'tudi Izvršni odbor sindikalne podružnice do- delil 8000 dinarjev denarne po- moči. S tem si bo imenovani v prvi sili precej pomagal, sindi- kalna organizacija pa bo pri- dobila še večji ugled pred član- stvom in morda odprla vrata tudi tistim delavcem, ki še niso doslej pristopili v to organiza- cijo. Vsekakor pa je to razvese- ljiv in tudi posnemanja vreden pojav. V. J. IZ PODGORC V osnovni šoli v Podgorcih je bil pred kratkim roditeljski sestanek sikupno s šolskim po- ukom, ki so mu prisostvovali starši. Po 2 urnem pouku je bil roditeljski sestanek. Prišlo je 22 očetov in mater 33 otrok in so se živo 2^nimali za napredo- vanje otrok in težave učitelj- stva v prizadevanju za izbolj- šanje učnih uspehov ter so dali več predlogov za bodoče še tesnejše sodelovanje med šolo in domom. Prvi poskus takega roditelj- skega sestanka je uspel in bodo pripravili v Podgorcih še več f.alriVi sestarikov. Zeleziuške postaje v ptujskem okraju oblegajo vozniki s кготрјгјетп NEKAJ DATUMOV SBiirpi iinpetosti na ^iilniem uzhßdu Leta 1917 je britanska voj- ska pod pove'ljstvom generala Allembyja zasedla Palestino, ki je prej pripadala razpadlemu mohamedanskemu cesarstvu. Se istega leta je britanska vlada objavila tako imenovano »Bal- four j evo deklaracijo«, v kateri je obljubila Zidom, da bo na ozemlju med Sredozemskim morjem in Jordanijo ustanovila tako imenovano »home rule«, kar je veljalo kot poziv Zidom, naj se naselijo v »deželi svojih prednikov«. Balfour je hkrati pisal baronu Rotschildu, da bri- tanska vlada z zadovoljstvom gleda na to, da se ustanovi »na- cionalno ognjišče« za Zide v Pa- lestini. Leta 1922 je bila dejan- sko že ustanovljena palestinska di^va, nad katero je imela roandat Velika Britanija. S tem letom se je začelo tudi vselje- vanje Zidov. ^ Leta 1937 je Anglija izde- lala načrt za razdelitev ozemlja na tri področja: prvo za Z ide s središčem v Tel Avivu, drugo za Arabce, nad tretjim področ- jem pa (Jeruzalem in Jaffa) naj bi ohranila svoj mandat. Do dejanske razdelitve je prišlo šele leta 1945 in v Palestini je zE.to prišlo do spopadov med Angleži in židovskimi terori- stičnimi skupinami. Ti spopadi se nadaljujejo tudi v letu 1946. Teroristični napadi se razširijo tudi izven področja, ki je bilo določeno samo za Zide. * 26. septembra 1947 se Ve- lika Britanija končno odpove mandatu nad Palestino, OZN pa določi meje izraelske države, čemur se arabske obmejne dr- žiive uprejo. Zato je bila izra- elska država proglašena šele leta 1948. To pa je povzročilo napad arabskih držav na Izra- el. Arabske vojske, ki so bile brez skupnega poveljstva, so doživele poraz in 24. februarja 1949 so Egipt in nekaj pozneje tudi Jordanija, Libanon in Si- rija sklenile z Izraelom pre- mirje. Kljub temu pa na teh mejah ni bilo miru. Arabske dežele so napovedale Izraelu bojkot in incidenti so se nada- ljevali. Џ Generalna slhipščina Zdru- ženih narodov je leta 1950 po- trdila »zakon o vrnitvi«, po ka- terem je imel vsak Zid pra\ncr; vseliti se v Izrael. Na račun tega ie : re'-'ival^'tv-i Izraela od leta 1946 do 1953 povečale a 120 odstotkov. V Izrael se je rselilo 717.923 Zidov. ^ 25. maja 1950 ZDA, Velika Britanija in Francija izjavijo, ia bodo v interesu miru ome- lie prodajo orožja arabskim iiržavam in Izraelu ter se ob- vežejo, da bodo skušale prepre- riti. obmejne incidente. Џ 11. septembra 1951 pozove /arnostni svet Egipt, naj pre- leha z blokado Izraëla in pred- /sem izraelskih ladij v Sueškem >rekopu. Posebna komisija OZN >kuša na konferenci v Parizu zdelati dokončno mirovno po- godbo med Izraelom in arab- skimi deželami. Toda arabske iežele na to nočejo pristati, medtem ko izraelska država loče pristati na pogoje, ki so jih postavile arabske države. ^ V oktobru 1953 napadejo Izraelci Kibyjo in s tem se zač- lejo načrtni izraelski napadi na sosednje arabske dežele. Ta na- pad je ožigosal tudi Varnostni îvet. Leta 1954 Varnostni svet /endarie dovoli Izraelu gradnjo centrale na reki Jordan, čeprav proti temu protestira Sirija. * Po letu 1955 se napetost premakne na Egipt. Naser pre- usmerja politično orientacijo Egipta, ki je zahodne sile ne morejo sprejeti. Naserjev ugled med arabskim svetom pa silno, naraste. Hkrati začenja Izrael pogajanja z ZDA, Veliko Bri- tanijo in Francijo za nabavo težkega orožja. * Da bi si Velika Britanija utrdila oslabeli položaj v tem delu sveta, ustanovi v novem- bru 1955 skupno z Iranom, Tur- čijo in Pakistanom tako imeno- vani bagdadski pakt, istočasno pa Naser organizira nevtrali- stični protižidovski blok na ju- gu, v katerem sodelujejo Egipt, Sirija in Saudova Arabija. Jor- danija ni šla ne z njim ne z Angleži. Џ Ob koncu leta 1955 napa- dejo Izraelci sirske položaje na vzhodni strani Genezareškega jezera OZN ta napad Izraela ostro obsodi, vendar ostane le pri tem Velika Britanija na- pne zato vse sile, da bi priklju- či'la Jordanijo bagdadskemu paktu V odgovor na to izbruh- nejo v Jordaniji protibritanske mp^'festacije. Za te nemire ob- toži London Saudovo Arabije in Egipt, češ da sta te manife- stacije podžigali in finansirali. JE PREKINITEV SOVRAŽNOSTI V EGIPTU. PRAVI J^^LOVAN DR. BRILE J New York, 8. nov. (AP-Tanjug-Reuter). Včeraj sta bili dve seji Gene- ralne skupščine OZN, na katerih so delegati razpravljali o bližnjevzhodnera vprašanju. Takoj spočetka je glavni tajnik ZN Dag Hammarskjöld poročal o ustanovitvi mednarodnih sil na Bližnjem vzhodu. Izjavil je, da bo poveljnik teh čet — kanadski general Bums — takoj odpotoval v Kairo. S tem soglaša tudi egiptovska vlada. General Bums je že upostavil stike z anglo-francoskim poveljstvom na Cipm. Že dopoldne so nekateri delegati predložili dva predloga resolucije. Prvi predlog je vseboval odobritev ustanovitve sil OZN, v dmgem pa je skupina azijsko-iifriških držav zahtevala umik anglo-francosko-izraelskih sil iz Egipta. Obe resoluciji sta bili sprejeti na popoldanski seji z veliko večino. Prvi vceanajsn]!! govorraik 3© bil Egipčan Amar Lufti, ki je poudaril, da boji v Egiptu še ni- so končani- ker anglo-franco- ske vojaške sile ponekod še ved- no napadajo. Egipt je sprejel predlog za ustavitev ognja, na- padalci Pe^ svojih obljub ne drže. Dejal je tudi, da so angilo- francoski letalski napadi terjali visoke žrtve med civilnim pre- bivalstvom. Egiptovski Rdeči križ je povabil tuje novinairje, naj In tako smo prišli v letoš- nje leto, ko Ben Gurion sloves- no pred izraelskim parlamen- tom objavi, da hoče Naser likvi- dirati izraelsko državo. Marca 1956 izžcne jodaonski kralj bri- tanskega Glubb pašoj ki je bil poveljnik Arabsike legije. S tem Vehka Brita^a izg!ubi swjo zadnjo p>ostojanko v tej dežeH, namesto njenega pa se v Jorda- niji začenja uveljavljati egip- tovski vpliv. Zaradi napetosti se v ta del sveta napoti sam ge- neralni sekretar 022»î Dag Hammarskjöld. Njegovo poslan- stvo pa ne prinese večjih uspe- hov. Џ 15. oktobra letos izraelske čete ponovno napadejo Kalky- lijo in napetost na tem področju stalno raste. Incident sledi inci- dentu. 29. oktobra Izraelci konč- no vdro na egiptovsko ozemlje 30. olrtobra pa Britanci Ln Fran- cozi napovedo Egiptu svojo »po- licijsko akcijo^s dočim se za de- .Tanskesa napadalca, Izrael, n-' zmeni,;©. si ogledajo bombardirana pod- ročja. Lufti je diejail, da Egipt ne bo privolil v čiščenje prekopa s strani agresorskih tehničnih enot. »Takoj naj zapustijo Egipt, kajti ničesar ne bo moč storiti, dokler ne bodo odšli,« je dejal egiptovski predstavnik. Američan Cabot Lodge je izja- vil, da so prvi namen — usta- vitev sovražnosti — dosegli. Se- daj moramo govoriti o imiiku anglo-francoskih in izraelskih sil iz Egipta, je dejaL ZDA po- zdravljajo ustanovitev sil OZN in pripravljene so s svojimi le- tali prepeljati te čete na mœto dogodkov. Jugoslovanski precMavnik dr. Brilej je govoril na popoldansiki seji Ugotovil je, da je privoli- tev v prekinitvi ognja s strani prizadetih strank pomembna zmaga svetovnega javnega mne- nja ter dokaz moralne sile pri- poročil Združenih narodov. Sedaj je treba opraviti po- membno nalogo — doseči umik invazijskih sil iz Egipta. V na- sprotnem primeru bi bila pre- kinitev sovražnosti le blagoslov agresiji, je menil dr. Brilej ln opozoril, da vlade napadaLskih sil, zlasti Izraelci, ne kažejo vo- lje, da bi umaknile svoje čete z egiptovskega ozemlja. Nagel umik je zaradi tega pr- va naloga, pred katero stoji Ge- neralna škupšičina, je poudaril dr. Brilej in pozdravil obe pred- loženi resoluciji. Po mnenju ju- goslovanskega predstavnika bi morala v mednarodnih silah so- delovati tudi CSR, kar pa so po- zneje pri glasovanju zavrnili. 295 LET STARA BIBLIJA Nedavno je prispela v New York neka holandska biblija, stara 295 let To knjigo je po- slal ZDA bivši ameriški vojak Nicholas Van de May v znak zahvale za vojno pokojnino, ki jo prejema od ameriške vlade. Omenjeni človek je služil v ameriški vojski leta 1898. ka- sneje pa se je vrnil v Holan- dijo. Biblijo bo dobilo zgodovin- sko društvo v New Yorku. ZâûRie 'tS Vg^g^ ^ LAHORA — Po poročilu radia Kabul je Afganistan pripravljen poslati 1000 prostovoljcev Egiptu za borbo proti invazijskim silam. Afganistanski premier pa je izrazil glo- boke simpatije do herojske obrambe Egipčanov proti napa- dalcem. ^ NEW YORK — ZDA so sporočile, da so pripravljene dati na razpolago svoja prevozna sredstva za prevoz med- narodnih oboroženih sil OZN v Egipt. * DAMASK — Jordanski kralj Husein in predsednik jordanske vlade sta sinoči nenadoma prispela v Damask, kjer ee bosta s sirskimi najvišjimi predstavniki menila o po- ložaju na Srednjem vzhodu. RIO DE JANEIRO — Predsednik brazilske republike Kubitchek je zaprosil kongres za pooblastilo, da sme poslati 500 brazilskih vojakov na Srednji vzhod v okviru medna- rodnih brigad Združenih narodov. Џ NEW DELHI — Indijski predsednik Nehru je prejel dve pismi od ameriškega predsednika Eisenhovverja o polo- žaju na Srednjem vzhodu. Pisma predstavljajo odgovor na nedavno poslanico, ki mu jo je iioslal Nehru. Vsebina pisem ni znana. Џ RABAT — Maroški sultan je včeraj izrazil simpa- tije z EffiptwTî v njegovi borbi in podporo Združenim naro- dom v prizadevanju, da bi vse tuie sile zapustile egiptovsko ozemlje. Џ LONDON — Laburistični člani oarlawenta Gornjega doma bodo danes pozvali vlado, naj takoj skliče konferenco prpd«!P-lrikov vlad Britanske skupnosti naríMJov SporaTiimeli naj bi se o podpori, ki bi jo nudili avtoriteti Združenih -•aro-iov. PTUJ, 9. NOVEMBRA 1956 5 Nekaj o esperantu Začetnik esperanta dr. Lazar Ludvik Zamenhof se rodil na Poljskem leta 1859 v Bjalistoku Njegov oče je bil učitelj tujih jezikov. v zgodnji mladosti, ko je posečal prve razrede gimiiazije, se je začel pečati z idejo o med- narodnem jeziku. K temu raz- mišljanju ga je privedlo dej- stvo, da se je v Bjalistoku ta- krat nahajalo ljudstvo štirih na- rodnosti in štirih raznih jezi- kov: Rusi, Poljaki, Nemci in Zidje. Živeli so v neprenchnih bojih in medsebojnem sovra- štvu. Zamenhof bi bil rad z nev- tralnim jez-ikom odpravil ta ne- soglasja. Zdela se mu jc odveč tudi kompliciranost raznih tujih jezikov, ki se jih je moral učiti, in stremel je za tem, da bi člo- veštvu pomagal do Čisto eno- stavne slovnico. Razumljivo je, da mora vsak jezik imeti svoj besedni zaklad. Opazil je, da se v modernih je- zikih upoi-ßblja mnogo interna- cionalnih besednih korenov. Te korene je vzel kot bazo. Da bi poenostavil učenje novih besed, si je zmislil afiks.e m prefikse <^pred- in pripone) ter je skon- čal že leta 1878, ko je bil v zadniem razredu gimnazije, prvi projekt tega svojega jezika. Za časa študija na univerzi je vse proste dneve posvetil temu de- lu. Težak čas je bil to zanj. Bal se je, da bi ga ne zasme- hovali ali ga smatrali za neum- nega, zalo ni nikomur omenjal svojih težav. V samoti, skrivaj je pisaril in nadaljeval pričeto. Končno je leta 1887 izšla nje- gova prva učbena knjiga z na- slovom »Intenacia Lingvo de Doktoro Esperanto«. Izdaja te knjige kot njegovih prvih sa- mostojnih literarnih del v tem jeziku je Zamenhofa oropala skoraj vseh denarnih sredstev, s katerimi je razpolagal kot očesni zdravnik z malo plačo. Šele na stara leta ga ciajdemo v boljših gmotnih razmerah. Esperantska slovnica je zelo enostavna. Abeceda sestoji iz 28 črk, izmed katerih je pet pol- zaprtih vokalov (kot v italijan- ščini), ki dajejo jeziku čistost in blagozvočnost. Slovnica se- stoji iz 16 pravil, katerih se je možno naučiti brez truda v naj- krajšem času Slovniških izjem ni! Naglas je vedno na pred- zadnjom zlogu. Stavkovni členi so razlikujejo po končnicah: sa- mostalnik ima končnico -o, pri- devnik -a, prislov -e, glagol -i. Iz enega korena se lahko na- pravi s pridatkom teh končnic samostalnik, pridevnik, prila- stek ali glagol, če smisel to do- voljuje. Množina se tvori s končnico -j tako pri samostal- niku kot pri pridevniku. Tožil- nik spoznaš po končnici -u. Gla- jnol se spreminja le po času. Končnica -as je sedanjik, -is je pretekli čas, -os bodoči čas. Ve- lelnik in želelnik imata konč- nico -u. pogojnik pa -us. Tvor- ni deležnik se razlikuje tako, da je končnica -anta za sedanji, -inta za pretekli In -onta za bodoči čas. Prav tako trpni de- ležnik, ki ima končnice -ata, -ita, -ota. To je celotna slovnica. Ce jo primerjamo s kakršno koli dru- go gramatiko, takoj opazimo genialnost enostavnosti. Zado- stuje, da upoštevamo: franco- ski jezik ima okoli 2300 gla- golskih končnic, esperantski le dvanajst! In te omogočajo toli komplicirane glagolske oblike, kot je gerundum trpne oblike. Kot že rečeno, esperantski besednjak se sestoji večji del iz modnarodnih besednih korenov. Zaradi tega ga romansko govo- reče ljudstvo pozna 80 "/o, pri Slovanih je ta odstotek manjši, vendar doseže 30 manjši jo pri ljudstvu na severu. Toda izvenevropski karakter grama- tiko omogoča hitrejše razume- vanje tudi zadnjim, kajti mor- fologična struktura ie jako slič- na jezikom orienta, posebno Ki- tajske in Turške. Ta e?par. zna- čaj posebno kaže, da je slov- nica prilagojena po sestavi be- sed romans.kemu jeziku, po strukturi pa sliči raznim izven- evropskim jezikom. Zato jo tudi v tem smislu res internacio- nalna. Tudi gibljivost, fleksilnost esperanta je dokazana. V letu 1913 je zasedala pod vodstvom Tristan Bernarda specialna ko- misija za tako preizkušnjo. Li- terarni teksti so bili prestavlje- ni v razne jezike. Nato so drugi tolmači, ki originalnega teksta niso po-znali, pisali zopet v ori- ginalnem jeziku. Esperanto je bil najbolje ocenjen, prevedbe v esperanščini so bile originalu najbolj podobne. Torej: €«pe- ranto ne omogoča ie navadne- ga govora, ker je že izpopolnjen za izražanje političnih, finanč- nih, filozofskih, skratka vseh znanstvenih ved. Učenje mnogih- jezikov vkljub neštetim uram v srednji šoU, na visoki šoli, vkljub stroškom, da- rovanih v ta namen, kaže le slabe rezultate. Vsak lahko to ugotovi, če potuje v inozemstvo, na kongrese, konference, se- stanke. Nedostatek skupnega je- zika se tu najbolj pogreša. 2o leta 1629 se je Descartes (1666 — Ix>ibnltz itd.) bavi'1 s sestavo raznih projektov, v 17. In 18. stoletju so razaii misleci, uče- njaki in znanstveniki p)OSvečali misli Za skupni jezik. Toda ne- zadostno ix)znavanje bistva je- zika in pota njegovega razvija- nja je delo oviralo, projekti so se izjalovili. Sele v 19. stoletju je ta problem zavzel širše ob- zorje, večji interes množice s povečanimi kulturnimi ki civi- lizacijskimi potrebami. Na to je zidal Zamenhof. Uspel je, ustva- ril je živ in polnotvoren jezik. Njegova dejavnost je identična vsakemu drugemu jeziku. Posa- mezen jezik združuje posamez- ne narodnosti, esperanto zdru- žuje ljudstva vsega sveta! Sontnn energiia Viri energije na Ztmlji ee od leta do leta krčijo in izčrpujcjo. Se do nedavnega sta b.la edina energetska izvora premog in nafta ki ju pa danes izkorišča- n^o zelo negoepodarsko. Iz pre- moga in nafte izdeluje namreč sodobna kemija sto in sto stva- ri, ki b jih v vsakdanjem živ- ljenju že težko pogrešali. Mi pa z nafto in premogom kurimo. lYavijo, da to ne bo več trajalo dolgo. 2e dolgo izkoriščamo energijo tekočih rek :n morja (pl.ma in oseka!). V najnovej- šem času pa so začeli vpregati razen atomske tudi sončno ener- gijo, kar odpira neslutene mož- nosti. Marsikomu se bo zdelo never- jetno, da prejmejo 4 kvadratn kilometri zemeljske površine v enem samem dnevu od i>onca toliko energije, kolikor jo je razvila atomska bomba, ki je ekf^ilodirala nad Hirošimo. 2^to se znanstven ki že dolgo ukvar- jajo z načrti kako bi »uejli« s^>nčno energijo v posebne stro- je. Toda .sonce ima svoje muhe: njegova moč je odvisna od zem- Ijepisrio širine in prihaja do nas precej razpršena. Danes so ti načrti še v povojih in se usmerjajo le na poskuse. Sončno energijo izkoriščajo na dva načina: uporabljajo jo ne- posredno oli jo pa zgoščujejo s po5('bnimi paraboličnimi zrcali Prv; način nam nudi skrom- nejše možnosti in bi bil še naj- bolj ugoden za segrevanje s la- ño vanj. Poskusi so pokazali, da vp je črna plošča do 50®,« sonč- nih žarkov in da lahko kvadrat- ni metar takšne plošče segreje vodo skoraj do vrelišča Za pri- mer povejmo, da ;ma streha nad štirisobnim stanovanjem okrog lOOm- površine. Takšne hiše bodočnosti bî s posebnimi strehami uspešno in kor.stno zbirale sončno energijo, v Zdru- ženih državah imajo že blizu 500 takih naprav in jih uporab- ljajo največ za segrevanje indu- strijskih prostorov Za sedaj je takšno ogrevanje prepuščeno še na milòst in nemilost muhavosti vremena, sčasoma bodo pa našli rešitev, kako bi odvečno sončno energijo, ki se nabere v lepih dneh, vskladiščJi za hladne in oblačne dni. Sončno energijo je pa mogoče uporabiti tudi v industrijske na- mene. Tu so dosegli največje uspehe Francozi. V Pirinejih so zgradili sončno peč Vsa napra- va je sestavljena iz velikanske- ga paraboličnega zrcala, ki usmerja sončne žarke v manj^ parabolično zrcalo. Tukaj se zbi- rajo sončn žarki in F>eö doseže nekaj tisoč .stopinj visoko tem- peraturo. Te peč lahko stali ne- kaj desetin kilometrov najbolj odporne rudnine. Tako pridob- ljene kovine zdaleka prekašajo kakovost, ki jo dob mo pri obi- čajnih metalurških procesih. Naj še cwmenimo, da so se »sončni motorji«, ki so jih zgra- dili v Afr.ki, zelo dobro obnesli pri pogonu namakalnih naprav. Takšen motor je precej podoben sončni p>eòi v središču zrcala je nameščena cev, po kateri se pretaka voda. Zgoščeni sončni žarki jo spremen.jo v paro, ki poganja črpalke. Začelo se >e torej izkoriščanje novega, ogromnega vira energi- je — sončnih žarkov. Pred tisoči in tisoči let.; je nalagalo sonce svojo moč v rastline in živali, iz katerih je nastal pozneje pre- mog in nafta. Sčasoma je začel človek iskat- in izkoriščati nove vire energije. Največjo zmago je slavil s pričetkc«n izkorišča- nja atomske energije in temu odkritju se je pridružil še en velik uspeh. Predsmrtnî boil? Čeprav hodijo ljudje nasploš- no radi spat, se pa smrti, ki ni pravzaprav nič drugega kakor spanje brez konca, strašno boje. Zato tudi ni čudno, da je opre- mila ljudska fantazija smrt z nepopisno grozo in nevzdržnimi bolečinami. Na tem strahu je zrasla tudi vsa tolažba: vsemo- goče veroizpovedi, ki obljubljajo posmrtno življenje. Toda ves ta strah o predsmrtnih mukah je ovrglo že mnogo ljudi. Pred smrtjo je hotel dati neki samomorilec, študent medicine iz Miinchena, znanosü važne podatke o umiranju. Najprej je zavžil nekaj" strupa, postavil predse og^iedalo in si beležil vse. kar je opazil zanimivega na svojem obrazu. 9.30: Čutim prve znake vrto- glavice. 9.55: puls je še vedno normalen in miren, omotica je vedno močnejša. Pritisk na uše- sa. Klecajo mi kolena. 10.04: vid slabi. 10.16: barva obraza je normalna, toda v ogledalu vi- dim dvojno. Pred očmi se mi vrti. — Od tu dalje postaja pi- sava nečitljiva. Vendar je pa ta dokument nepopoln, ker ni o zadnjih vzdihljajih nobenega podatka. Bolj zanesljiva so pri- čevanja ljudi, ki so se spet zbu- dili. Tako je pripovedoval neki električar: »Bil sem v nekakšni vročici in videl rdeče kolobar- je, ki so postajali vse manjši. Bolečin nisem občutil.« Strokovnjaki pravijo, da ima- jo vse poškodbe, ki izzovejo ne- zavest, podobne posledice: zvo- njenje, zvezde, bliske, grmenje, nikdar pa ne boleči«. Celo smrt v levovih krempljih je brez bo- lečin. Slavni raziskovalec Li- vingstone, ki ga je podrl kralj živali, pripoveduje: »Dobro sem vedel, kaj se z menoj dogaja, toda občutil nisem niti strahu niti bolečine, marveč čudno razpoloženje kakor v snu.« Stvar je v tem, pravijo uče- njaki, da nasilna smrt izzove pri človeku takšen pretres živč- nega sistema, da otx-pnejo vsa občutja. Njegovo stanje je mir- no in bolj ko se pogreza, bolj prijetno se počuti Najprej mu zamreta okus in vonj, nato vid in nato .. Takšno je torej umi- ranje. Bolečine so samo za žive. O Rrvnem priti^Ru Nizek krvni pritisk (105 pri moškem, 100 pri ženskah ali manj) najdemo s^ačasno pri vro- činskih in pri nalezljivih bo- leznih, stalno pa pri tuberku- lozi, pri spremembah v ščitni žlezi in pri oslabelosti. Akutno nastopi znižanje krvnega i>nti- ska pri močnih izgubah krvi, pri nenadni oslabelosti krvnega obtoka, pri akutni oslabelosti srca kakor tudi pri ohromitvah ožilja, na primer, pri davici ii pri raznih vrstah šoka. Podob-no kot je znano poveča- nje klavnega pritiska iz neznane- ga vzroka, poznamo tudi zniža- nje iz neznanega vzroka. Ljud- je, ki imajo nizek krvni pritisk so navadno visoki, suhi, ohlap- nih mišic, bre2 podkožne ma- ščobe in izgledajo, kot da so predčasno ostareli. Tožijo o ab- normalni duđševni in telesni utrujenosti, o bitju srca pri naj- manjšem naporu, glavobolu v zaglavju, vrtoglavosti in one- sveščanju Imajo mrzle roke in noge, potijo se, imajo driske, včasih pa so zaprti. Verjetno imajo pri vsem tem veliko vlo- go nekatere žleze z notranjo sekrecijo (taka žleza je oa pri- mer zaščitna žleza). Bolniku z nizkim krvnim pri- tiskom dajemo sredstva za okrepntev (arsen, strihnin, fos- for itd.), dalje sredstva, ki vse- bujejo izvlečke žlez z notranjo sekrecijo (ščitna žleza, hipofiza itd.). Etobivati morajo krepko hrano, ki ima dovoíj kalorij. OKOBÎ^IE ZÂlI^liWIiVCISTlî Zibelka XX. stoletja Človek je nagnjen k 'lenarje- nju in si je začel zato vse stvari po malem mehanizirati. Pred kratkim je nekdo patentiral mehaniziràno zibelko. Pod žim- nico je posebna priprava, ki zaguga zibelko kakor hitro pri- tisnemo na poseben gtunb. Me- hanizem deluje brezšurraio, nanj pa lahko priključimo tudi gramofon, ki zaigra nežno uspa- vanko. Izkopani vojak Na področju Bedfordshirea v Angliji je pred l-^ leti div- jala bitka s saškimi zavojeval- ci. Pred kratkim so odkopali v tej pokrajini ostanke saškega vojaka v popolni bojni opremi. Bil je zelo močan in visok le nekaj manj kot dva metra. V grobu so našli še njegovo čela- do, sulico, nož in c¿clep. Razen lesenih delov je vse še zelo do- bro ohranjeno, tudi jermeni in zaponke. PremiCni nebotičnik v Chicagu so začeli graditi nebotičnik, Ici bo stal na ogrom- ni gibljivi plošči Plošča se za- čne premikati, čim sprožimo električno stikalo v vratarjev! loži. Ta draga novost nam služi za to, da bi bilo pročelje stav- be venomer obrnjeno k soncu, v primeru nevihte pa v nasprot- no stran od smeri vetra, Ce se bo to obneslo, bodo po tem načinu gradili nove bolniš- nice. Tako bodo imeie bolniške sobe vedno dovolj sonca. Kovina v tkaninah Najnovejši razvoj tekstilne in- dustrije predstavljajo čipke in mrežasto blago za zavese, kjer se leskeče.io kovinske niti, ki so vtkane v blago Kovinske nitke, ki jih uporabljajo v ta namen, ne temnijo, lahko .se perejo in nanje ne valiva svetloba. Zelo so mehke, tako da si strokov- njaki obetajo, da bodo iz njih delali celo kopalne obleke in perilo 2e zdaj so poskušali de- lati iz čipk s kovinskimi nitmi obleke, za katere pravijo,) da posekajo celo tista dragocena oblačila, v katerih je bilo vtka- no zlato ali srebro. Ekonomiien transportni stroj Za lajšanje dela si je človek ustvaril mnogo pomočnikov — strojev. Poznamo že na tisoče transporterjev, v glavnem pa imajo vsi eno in isto pomanj- kljivost. Njihova dolžina je točno odmerjena, gibljivost je majhna in navadno so tudi ne- ekonomični. Tudi naši strokov- njaki so za to vedeli in so iskali rešitev. Tako je iiiženirju Silvi- ju Sponzi z Splita uspelo zdatl g.bljiv in raztegljiv transporter ki se lahko med obratovanjem podaljša za 11 do 20 metrov Z njim lahko spravijo v eni uri sto ton gradiva deset metrov visoko. Pogonski stroj transpor- terja je majhen motor, razen tega pa ima tudi hidravl čno napravo za dviganje v višino. Muhe lete tutii 13.000 m daleč Angleški zavod za borbo proti nalezljivim bolezn.m dela zani- mive poslcuse z muhami. '200 tisoč muh so zaznamovali z ra- dioaküvnimi izotopi in jih spu- stili. Pri teh poskusih so ugoto- vili, da leti muha, k: si išče hra- no, tudi 13 km daleč. S temi raziskovanji bodo laže ugotav- ljali širjenje nalezljivih bolezn . Našli so najstarejše rastline v skolovju severnega brega ameriškega jezera »Lake Supe- rior« so našli p>et vrst rastlin, za katere pravijo, da so stare okrog 2 milijardi let. To so najstarejše rastline, ki so jih do danes od- krili na Zemlji. Starost zemljine skorje cenijo na 3 in pol mili j arde let. Najdene rastline so preproste alge modro-zelene barve. Nič več vlažnih zidov v mnogih hišah, zlast novih, so zidovi vlažni. Zato so stro- kovnjaki vsega sveta iskali na- čin, kako b preprečili to vlago. Končno So dosegi uspeh. Našli so namreč sredstvo, ki prepre- čuje vlago. To je posebna teko- ča, brezbarvna in popolnoma prozorna silikatna tekočina, s katero premažejo stene in iih tako zavarujejo pred vlago. To narede že med gradnjo hiše, Zaščitni sloj proti vlagi se h tro posuši in taka impregnacija dr- ži nekaj let, potem p? se mora obnoviti. Uporabna pa je za vse gradbene materiale Kako velik je elektron Danes, ko se o atomih in atom- skih bombah tako veliko piie in govori, bi že marsikdo vedel ne- kaj povedati tudi o elektronu: da je nabit z negativno elektri- ko in da je zelo, zelo majhen. No, pa si ga oglejmo. ElektrcHi je kroglica, ki inna premer 6 bi- Ijotink m. li me tra. Tako strašno majhne stvari si človek težko predstavlja, zato poskusinK) ta- kole: postavimo skupaj elektron in zrnce peska, ki je veliko I mm. Pustimo ju da bosta rasla toliko časa, da bo dosegel elek- tron premer 1 mm. Naše zrno peska bo medtem zraslo v veli- kansko kroglo s premerom 6 milijonov kilometrov Iz te kro- gle bi lahko napravili približno 100.000 zemelj.skih krogel. Znižana poštnina za ljubezenska pisma Pošta v Karakasu odpravlja ljubezenska pisma po nekem za- konu za polovično poštnino, če jih odpošiiljateli odda v rožna- tem ovitku. Treninq v sobi pravkar ločenega An- thony Rogerja v Filadelfiji je odjeknilo 35 revolverskih stre- lov. Ko je prihitela policija, je Roger izjavil, da samo »trenira« za samomor. Bumerang Avstralski trgovec z avtomo- bili je na dolgotrajno in vztraj- no prigovarjanje članov neke organizacije poklonil avto, ki bi ga naj dobil srečni dobitmk kot prvi dobitek na tomboli. Trgo- vec je tudi kupil eno srečko — in dobiil avto. Mojster za drobno delo Japonec Tendo Ohbayashi lah- ko napiše na riževo zrno 1000 besed. Za pero uporablja ošiljen človeški las. Njegov največji uspeh Pa je bil, ko je napisal 100 japonskih pesmi na en kva- dratni centimeter veliko mar- mornato ploščo. Doslednost v bližini Omahe (Nebraska) je vas s 546 številkami. Neke noči Pa so tatovi «odmontirali v vasi vseh 546 kljuk od vhodnih vrat Dobesedno Ko je župan mesta Molina od- pri novo šolo, je imel svečan govor. Navdušeno je rekel: »Prav rad bi zamenjal svojo pi- salno mizo s šolsko klopjo tn te- kal v kratkih hlačaJa càsof^* Naslednjega dne je odtìai v žu- panovi pisani neki 10-letni de- ček zavoj. Vsebina: kratke deske hlače. Zdrav spanec Ko so se stanovalci neke hi- šice v Everlochu pri Hamnovru zjutraj zbudiU, so zastonj iskaPa kuhinjo in kopalnico. Ponoči je namreč neki težki tovorni avto- mobil zavozil v hišico ter ome- njena prostora spremenil v prah iai ruševine. Izgledi OgliK iz nekega časopisa v Ix>s Angelesu: »Iščemo šefa ku- hinje. Nudimo lep raz^gled na glavno ulico, prometne nesreče in pretepe ter resnično razvese- ljive lepe ženske noge ob vsa- kem dnevnem in noinem času.«. Vzpon v kraju Zaisehausen so nw>rall izvoliti novega župana. Stari je naararec odložil mandat, da bi zavzicl boljše plačano mesto cestnega p)ometača. Amnestija Okrajni zdravnik v Parrisihu (USA) je ob svoji osemdesetlet- nici izdal amnestijo nad svojimi dolžniki.Vsi skupaj so mu dol- govaU 3800 dolarjev. Najvišji račun je znašal 250 dolarjev, najstarejši pa je bil star 30 let Mačka s carskim rezom Šeherezada, modra angorska mačka nekega bogatega Bra- zil j anca je pripravila štirim ki-- rurgom temeljite skrbi. Ko bi morala prvič povreči, se je to zavleklo, dokler se ni eden ki- rurgom' od'ločil za carsiki rez. Dve mladi mački sta prišli mrtvi na svet. ostala pa je mačka in eden mladič. Poznavalci mačk rni- slijo. da bo mladič vreden ne- kega dne prav toliko kot nje- gova mati: 50.000 din. Zaklad v Burbageu (Anglija) so našli star dokument, na katerem je pisalo, da so v letu 1887 zako- pali zaboj z zlatom na določe- nem kraju in posadili lipo. Se- daj so drevo podrli. Delavci so devet tu- kopah globoko luknjo. Končno So našli škatljico. V njej so bili štirje kovanci v skupni vrednosti 23 dinarjev v denarju. Zobfe, nova ovira zločincev Kdo bi le pomislil, da ima človek na svojem zobovju več kot štiristo posebnosti, ki jih je podedoval po svojih starših in prednikih? Ta ugotovitev je jela najprej zanimati kriminalistične ustanove, ki so začele zbirati in kartotečiti odtise zob. To odkrit- je nima svojega pomena samo pri razkrinkavanju zločincev, ki se v zadnjem času poslužu- jejo gumijastih rokavic z laž- nimi prstnimi odtisi, marveč tudi v pravdah za očetovstvo in dediščino. V Arizoni (ZDA) sta Se toža- rila dva moška zaradi očetov- stva. Oba sta imela isto krvno skupino in otrok je bi'1 obema nekoliko podoben. Strokovnjak jima je preiskal zobne odtise in dognal, da je imel en moški z otrokovimi zobmi skupnih 93 posebnosti, drugi pa le sedem. Kolikor bodo zobje podpirali ali nadomestovali izsledke o prstnih odtisih, je pa še vpra- šanje, namreč: brazdice na dla- neh ima vsakdo, s svojimi zob- mi se pa že marsikdo ne more več pohvaliti. fitomskck" nerpeonost Ljudje, ki delajo v ameriških atomskih mestih, so pod stalnim nadzorstvom zdravnikov, da bi vsako morebitno škodljivo po- sledico že v kali raziskali in za- trli. Razen tega pa črpajo tudi material za znanstveno razisko- va-nje vplivov radioaktivnosti na človeško telo V zadnjem času so opazili mnogo primerov ne- spečnosti. Ko se je prišel neki 36-letni električar že trikrat pritoževal v zdravnikovo ordinacijo, da že več mesecev ne more spati več kot tri do štiri ure, je postal zdravnik nanj pozoren Sprva je mislil, da je možakar simulant, ker je izgledal odlično, pa tudi sam je rekel, da se počuti kar najbolje in da ni niti najmanj utrujen, samo da mu ,ie nepri- jetno. ker se po cele noči pre- metava po postelji in ne more zaspati. Vedno več delavcev je prihajalo v ordinacijo in vsi iz istih vzrokov: ne morejo spati. Nekega laboratorijskega asisten- ta so proglasili že za medicin- skega fenomena, ker ni cele tri noči čutil nikakršne potrebe po spanju in je četrtega dne prav tako čil in spočit kot prvega dne. Medicinski strokovnjaki so na- klonjeni mnenju, da delujejo radioaktivni žarki na človeško telo podobno- kakor spanje. Za sedaj še raziskujejo, ali je takš- no delovanje radioaktivnih žar- kov začasno in ali ne bi morda taka nespečnost človeku škodo- vala. Misel, da bi človeku po- klonili tretjino življenja, ki ga sicer prespi, je vsekakoi* zelo zapeljiva. EnesiDunl heimopter Američani so iznašli že spet nekaj novega. Tokrat gre za he- likopter, ki je zgrajen tako pre- prosto, da ga bo lahko uprav- ljal brez težavo skoraj vsakdo. Človek stoji na helikopterju, hitrost in višino upravlja z roč- nimi vzvodi, medtem ko mu ni treba za usmerjanje letala de- lati nič drugega, kakor da se z vsem telesom nagne v tisto smer, v katero bi rad letel. Ta helikopter niti ni preveč drag, KUne 1200 dolarjev. 6 14ujaicttedrúic Ì*TUJ. 9. NOVOIPKA 19Ö6 v Mariborsko-celjski skupini vodi še dalje „Aluminij*' Drava—Kovinar (Štore) 0;0 (ü;ü) Nogometna enajstorica Drave je V nedeljo gostovala v Storah in odigmla prvenstveno nogo- metno tekmo z domačim Kovi- narjem. To srečanje ni pokazalo dobre igre. Zla.sti v prvem polčasu je bila igra raztrgana in niti eni niti drugi napadalci niso resno ogrožali nasprotnikov. Nogome- tašem Drave ni uspelo premaga- ti slabe domače ekipe, ki so je s težavo, vendar zasluženo bori- la in taiko osvojila eno točko. Posebno slab je bil napad Drave, največ se je igralo na sredini igrišča. Pred golom pa niti eno, nit drugo moštvo ni imelo strel- ca. Nekaj minut v drugem pol- času je bilo najbolj razburljivih, ko so se menjali napadi enega in drugega napada, toda oba vra- tarja sta bila na svojem mestu in reševala svojo mrežo. Ce bi ocenili igro moštev, je imela Drava nekoliko več priložnosti, posebno v 39 minuti in 77 mi- nuti, katerih pa predvsem Her- ceg ni izkoristil. Tako se je tekma končala brez golov. Pri domačem moštvu je igrala obramba zelo dobro, dočim moš- tvo Drave v celoti ni zadovoljilo. ПН мтт" Aluminij—Bratstvo (Hrastnik) 2:1 (1:1) V Kidričevem sta se v nedeljo pomerili nogometni ekipi Brat- stva z Hrastnika in domačega Aluminija. Po rezultatu bi lahko sklepali, da je zmaga bila 2iaslužena in igra zelo težka in zanimiva. Toda ta tekma je bila v glavnem nezanimiva in raztrgana ter lepa le na trenutke. Na domačih tleh je Aluminij s težavo vendar za- služeno osvojil dve točki. Začetni udarec je imel Alumi- nij, ki je takoj pričel z ofenzivno igro, toda ta je trajala le nekaj minut. Gostje so se znašli in z proti-napadi večkrat ogrožali vrata Aluminija. Sele v 19 mi- nuti pride da prvega gola. Po zelo lepi kombinaciji napada domačinov Knaus iz neposredne bližine doseže vodstvo. Igra sc je nato odvijala na sredini igriš- t a, dokl-. r niso gostje v 31 mi- nuli izenačili po levem krilu. V dinjgem i)olčasu se je polo- žaj na igrišču zelo spremenil. Igra je postala precej ostra in na trenutke tudi surova, to pa zaradi zelo slabega sodnika ter je prišlo večkrat do prekinitve igre. Sodnik je v drugem delu igre izključil dva igralca Brat- stva. Zmagonosni gol doseže Palfi v 22 minuti di4igega pol- časa. Pri gostih jc treba pohvaliti obrambo, pri domačih pa je bil najboljši srednji krilec. Sodnik Plisar je sodil v sploš- nem nezadovoljivo in je oškodo- val obe moštvi. EOKOMET RUDAR (Trbovlje)—DRAVA 6:2 (3:2) Ženska ekipa »Drave« je bila v nedeljo, 4. novembra, gost trboveljskega »Rudarjau in je nastopila v finalni tekmi za pokal FLIU. Tekma je bila vseskozi lepa in borbena ter na zadovoljivi tehnični višini. V prvem delu je bila ekipa »Drave^ enakovreden nasprotnik domačinkam, med- tem ko je v drugem delu zma- gala ekipa nasprotnika, ki ima nedvomno vigranejše moštvo. »Drava« je nastopila v posta- vi: Toplak, Jelinek, Botolin, Vi- mer, Vajsbaher, Podgornik, Murko, Vindišman. Kljub izgubi je treba pohva- liti vso ekipo, saj se je borila srčno in športno. Gola za »Dra- vo« sta dali Botolin in Podgor- nik. Sodil je odlično ljubljanski sodnik Breznik. Vse ljubitelje rokometa vabi rokometna sekcija »DRAVE« Ptuj na prvenstvo v malem ro- kometu Za ženske, ki bo d^ne 11. novembra 1956-š pri četkom ob 9.30 na stadionu ŠD »Drava« Ptuj. — Sodelujejo poleg naše ekipe še ekipe iz Mairibora (dve), Celja, Velenja, Raven in Šošta- nja. Podzvezno prvenstvo v malem rokometu za moške V drugem kolu srečanja v malem rokometu med JLA iz Mai-ibora in domačo Dravo je prišlo do nesporazuma. JLA ekipa bi morala nastopiti v Ptu- ju v popoldanski tekmi, toda ekipa iz Maribora je sama do- ločila termin igranje v Ptuju ter obvestila prav tako sodnika l^jtgeba iz Maribora. Tako bi se morala tekma odigrati ob 10. uri predpoldan. gostje so bili že na igršiču na čelu s sodnjKom in po petnajstminutnem čakanju domačih igralcev je sodnik od- piskal 6:0 W. o. v korist gostov. Kdo je za ta nesporazum kriv, še ni znano in bo mariborska rokometna podzveza morala to razčistiti. P. A. Ženska rokometna ekipa Drave je v finalni tekmi za slovenski kup v malem rokometu klonila proti dobri ekipi Rudarja iz Trbovelj V nedeljo je ženska eldpa Drave gostovala v Trbovljah in nepripravljena odigrala finalno tekmo proti domačemu >PvUdar- ju-: ter izgubila z visokim re- zultatom 6:2. Rezultat kaže, da brez resnega treninga ni upanja v zmago Oba polčasa so doma- če igrallce bile stalno v premoči in zasluženo porazile ekipo iz Ptuja. KEGLJANJE Tridnevno zelo zanimivo na- gradno tekmovanje v keglj..nju, Icaterega se je udeležilo okrog 60 tekmovalcev, se je končalo takole: pr\^o mesto in s tem tudi prvo nagrado je dobil Junger iz Ptuja, ki je podrl 33 kegljev. Drugo in tretje mesto sta zased- la Bagladi in Vukotič, sledi Hodnik Marjan itd. V nagradnem tekmovanju za ženske je prvo mesto zasedla Zadravec Zofka, ki je podrla 30 kegljev. PRIHODNJE LETO 30 DO 40 MILIJARD ZA POVEČANJE PLAC? Delavci in uslužbenci v zadnjem času ugibajo o tem, k^co bo s plačami v prihod- njem letu. Pozorno zasledu- jejo vesti v predlogih sa novi družbeni plan, po katerih naj bi se osebna potrošnja v prihodnjem letu povečala za 8 do 9 odst.. kar naj bi šio predvsem v korist živ- ljenjske ravni delavcev in uslužbencev v mestih in in- dustrijskih krajih. Po drugih informacijah bo- mo imeli prihodnje leto re- alne rnožno-sti za, povečanje plač Za 30 do 40 milijard di- -larjev ob določenih spre- membah plačnega sistema, ki naj bi bolj spodbujal dviga- nje prodiiktivnosti dela. Hkrati pa jc slišati tudi gla- soa'e, ki izražajo k temu po- misleke in svarilo pred zvi- ševanjem p'.ač. češ da lahko pripelje do neskladnosti med 'supnimi in blagovnimi skla- di in sproži dviganje cen. !!!11111ШН1!111:1111Ш1!|1Ш1Ш1!Ш11ШШ11||||1!||||!111!1111!1ШШ CLANI JUGOSLOVANSKE DELEGACLÎE PRISPELI V NEW YORK New York. 8. nov (Tanjug). Ciani jugoslovanske delegacije 2a 11. zasedanje Generalne skupščine OZN Mladen Iveko- vič, Gustav Vlahov in Sergije Makiedo so včeraj prispeli v New York. Prv^a seja General- ne skupiščine bo 12 novembra, samo zasedanje pa bo bržkone trajalo več kot tri mesece. TITOVA ČESTITKA FJSFJUWWERJU BEOGRAD, 8. nov. (Tan- ^те). Predsednik republike je poslal ameriškemu pred- sedniku g. Dwightu Eisenho- werju brzojavko, v kateri mu čestita, ker je bil ponovno izvoljen za predsednika ZDA. Šahovsko društvo Ptuj bo pri- redilo v torek, dne 13. novem- bra, ob 19. uri, v Sindikalnem domu želez-ničarjev svoj redni mesečni brzoturnir. Prijatelji šaha vabljeni! IZ LESKOVCA Rojstva: Rodile so: Terezija Vidovič (1936) iz Maie Vamice štev. 15 — Ido; Kristina Hojski (1936) iz Belavšeka štev. 31 — Ernesta; Katarina Traf eia (1927) iz Ве1ал'Еека št. 8 — Franca; Rozina Vindiš (1934) iz Vel. Var- nice št. 10 — Daniela. Umrl je Matevž Fošnarič (1869) iz Repišča št. 49—21. ok- tobra 1956. Porok v mesecu oktobru 1956 ni bilo. MESTNI KINO PTUJ Od 9. do 12 novembra ame- riški film »Tarzan brani džun- glo«, od 13. do 15. novembra an- gleški film »Očka, vrni se!« KINO SREDIŠČE 10. in 11. novembra argentin- ski film »Zena morja«, 17. in 18. novembra mehiški film »Za- por za žene«. KINO MURETINCI 10. in 11. novembra ameriški film ^>Samotna zvezda'<, 17. in 18. novembra ameriški film »Oženjeni samec«. KINO »VEDROST« MÎKLAVZ PRI ORMOŽU 10. novembra slovenski film »Na valovih Mure«, 17. in 18. no- vembra ameriški barvni film »Rdeče nebo nad Montano«. I>nevn| spored za nedeljo, dne 11. novembra 1956 6,00—7,00 Vesele melodije za prijet- no nedeijsko jutro — vmes ob 6.06— 6,10 Poročila in vremenska napoved. 7,00 Ni!t>oved časa, roroiüa, vrem^enska napo- ved in objava dnevnega sporeda. ',15 Re- klame. 7.30 Radijski koledar tn prire- dita dneva. 7.35 Zabavne melodije. 8.30 Otroško predstava — Hauff: Čarobna pi.^al. 9,14 Pisana vrsta slovenskih na- rodnih in umetnih pesmi. 9.45 Še pom- nite. tovariši! 10.15 Nedeljski simfonič- ni Koncert. Lucijan Marija Škerjanc: G'a«ba za godala. Johannes Brah-.n.s: Kon- cert za k'.a-vir in orkester ït. 2 v B-duru. 11,15 Oddaja zčt Beneške Slovence. 11.35 Lahka fr'.a.sba. 12,00 Pngovor s poslu- šalci. 12.10 Opoldanski gla'ybeni spored. 13,00 Napoved časa. poročila, vremen- ska na-poved, pregled dnevnega sporeda in obvestila. 13.15 Zabavna gla?ba, vmts reklatne. 13.30 Za našo vas. 14.00 Že- leli ste — poslušajte! — I. del. 15,00 Kapoved časa. poročila, vremenska napo- ved in ob\-€stila, 15.15 Želeli ste — poslušajte! — H. del. 16,00 Stanovanje za naše razmere (reportaža). 16,30 Pro- menadni koncert (Mirk. Massenet, Šedl- bauer. Rimski Karzakov. Gla-zunov, Kaba- lievski). 17.30 Radijska igra — Čehov: Vžigalica pod posieljo (ponovitev). 18.40 v zabavnem ritmu. 19.00 Radijsit duev- • ■- 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame. 20.00 \ečerni opera: spored. G. Doni- zetti: La Favorita, uvertura. V. Bellini: Nnrima, arija Norme iz 1. dej. G. Pucci- ni: La Boheme, duct iz 4 dejanja. G. Bi- îet: Love, biierov. dtet ir 1. dejanja- Ch. Gounod: Fausta, arija o kralju 'z Thüle ter duet ;n prizor iz 3. dejanja R. Wagner: Lohengrin, pr.-.- na sce na 21.00 Kulturni razgledi 21,15 V svetu ritmov in melodij. 22 00 Napoved časa porodila vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22,15— 23,00 Nočni koncert. Bo'iu-.lav .Martinu: Dvojni koncert za goda'ni orkester, kla- vir in tim pane Josip Slsve'iski: Sim- fon íni epos. 22.15—23.00 UKV prodiram: Plesna glasba. 23,00—24,00 Oddaja za tuiino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba). OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Nedelja, 11. novembra, ob 15.30: Karel Cap-elii »MATI« Go- stovanje v Gorišnici — abon- ma in izven. Sejmi v novembru v Ptuj'ii Tedenski živinski sejem za govedo in konie 6. in 20., za svinje in drobnico 7., 14.. 21. in 28. Letni sejem bo zaradi ne- delje 25 v ponedeljek, 26. no- vembra. v sredo, 7, XI 1956 (za liter, kilogram ali kos): Čebula 80 česen 100, luščeni fižol 50, stročji fižol 40—50, hren 100, krompir 12, cvetača 60, peteršilj 50, rdeča pesa 20—3U, redkev 20, por 40, solata endivi- ja 30—40, solata v glavah 40, špinača 80—100, rdeče zelje 25, zelje v glavah 20, korenček 40, ohrovt 20, paradižnik 40, korxiza 35, pšenica 40, ajdova moka 50, koruzni zdrob 60, ajdova kaša 130, prosena kaša 80, surovo ma- slo 400, zaseka 350, mleko 30, smetana 140—150, sir 80, kokoši 350—450, piščanci 280—350, pu- rani 600—1000, grozdje 90, hru- ške 40, jabolka 25—35, orehi 150, gobe 200, lisičke 60, sivke 60—80, jajca 16, kostanji 30—40, kostanji (pečeni) 60, kisla repa 30, kislo zelje 40, motovileč 100, buče 20. domači kis 25. Rojstva; Murko Marija, Apače 14, je rodila sina; Kranjc Mari- ja, Meje 11, hčerko; Jazbec Ma- rija, Skorba 37 — Orila; Dobro- tič Adalberta, Otok 119 — Josi- pa; Foršnarič Neža, Bukovci 169 — Elizabeto; Jaki Marija, Sredi- šče 191 — sina; Sketa Ana, Biš 41 — Verico; Sagadin Frančiška, Slovenja vas 16 — Marjana; Repec Marija, Mestni vrh 67 — Antonijo; Copout Albina, Prista- va 28 — Mirana; Dodlek Marija, Apače 160 — Dušana; Veronek Terezija, Sp. Hajdina 36 — sina; Junger Marica, Šturmovec 24 — sina; Flegerič Genovefa, Jiršov- ci 39 — Franca; Zupane Ljudmi- la, Skrbi je 15 — Draga; Sel Ljudmila, Popovci 11 — sina; Golob Amalija, Strejaci 13 — Mileno; Kacjan Ljudmila, Vur- berk 37 — Branka; Habjanič Terezija, Zg Pristava 4 — Mar- jana; Horvat Marija, Pobrežje 31 — Srečka; Bedenik Matilda, Podlože 20 — Stanislava; Vindiš Alojzija, Kidričevo 15 — Marja- na; I>ončec Julijana, Kidričevo 15 — Stefana; Kmetec Ana, Ki- dričevo 19 — Borisa; Kokol Ma- rija, Domava 61 — hčerko; Fric Alojzija, Podlehnik 21 — hčer- ko; Veit Ana, Apače 73 — Mar- jana; Volh Elizabeta, Slovenja vas 4 — Leopolda; Toš Otilija, Derbetinci 52 — Ivana. Smrti: Cizerl Gera, Juršinci 1, roj. 1879 .-1- 31. X. 1956; Palčič Jakob, Senežci 59, roj. 1908 + 31 X. 1956; Janežič Filomena, Veličane 53, roj. 1922 Ч- 31. X. 1956; Renko Konrad, Ptuj, Mej- na cesta 18, roj. 1910 -f 30. X. 1956. Poroke: Kirbiš Anton, Prepolje 33 in Osrajnik Dragica, Starše št. 85. KMETOVALCI, POZOR! Poslušajte predavanja radij- ske Kmečke univerze! V soboto, 10. nov. predava inž. Mirko Ši- ško: Pomen znanstvenega raz- iskavanja v sadjarstvu; v torek, 13. nov. pa predavanje Franca Piniata: Drevo na vasi. Preda- vanja so vsakikrat ob 12.30. Obiščite razstavo mlatlinskega tiska v mestni osnovni šoli v Ptuju (soba št. 6, pritličje desno), ki je odprta dnevno od 8. do 12 in od 14 do 18. ure v dneh od 5. do 13. novembra 1956! Zveza prijateljev mladine okraja Ptuj KMETOVALCI IZ CIRKOVC IN OKOLICE, udeležite se predavanja v nede- ljo, dne 11. novembra 1956, ob 7.30 (pol osmi uri) o zatiranju glistavosti pri domačih živalih. Predavala bosta veterinar Vreč- ko Vladimir, upravnik Veteri- narske bolnice v Ptuju in inž. Greif Anton. Prodamo več enostanovanj- .-kih hi'^ in posestev v okolici Piuja. Maribora, na Dravskem polju, v Slovenskih goricah ia drugod. Iz našega sililadišča pro- damo motorno kolo Saks 98 ccm za 35.000 din, nadalje Ardie 200 ccm za 110.000 din, Hudson 350 ccm za 65.000 din, Puch 250 ccm Za 55.000 din, ročno motorno ko- silnico, klavirsko harmoniko, več moških koles, čevljarske in din- ge ktroje. posnemalnike za mle- ko, pohištva, radioapvirate in različne druge predmete. Kupi- mo Pa predvsem 32 basne kla- virske harmonike, številne stro- je. izmvače za krompir, elektro- motorje. dizel in druge motorje, vsakovrstne druge motorie. Agencija Ptuj PRODAM dve kozi. Naslov v upravi. PRODAM POSESTVO v Pod- lehniku. 5,40 ha sadovnjaka, gorice, njive in gozda v enem kosu. Zelo donosno. Hi^a, go- spodarsko poslopje. Cena in plačilni pogoji ugodni. Naslov v upravi. GRAMOFON s ploščami pro- dam za 5000 din. Vprašajte: Čep Franc, Sveča 25. Maj- šperk. KOMPLETNO SPALNICO iz trdega lesa prodam. Naslov v upravi. r-fLIN na Studenčnid dam v nàjem. Naslov v upravi. UJET VOJNI BEGUNEC Organi javne varnosti so pred kratkim ujeli Franca Podgorška iz Gruškovja 76 pri Podlehniku. Podgoršek se je sredi julija le- tošnjega leta vrnil iz zapora, v katerem je presedel tri leta. Kmalu i>o prihodu domov je do- bil poziv, naj 23. sept, t 1. na- stopi odsluženje svojega kadrov- skega roka, vendar Podgoršek temu ni sledil. Slcrival se je v bližnjih gozdovih okrog Gru- škovja ter začeil po malem kra- sti, Najprej je vlomil v »tano- van-ie Viliia in Marjete Vidovič v Strajni 53, kjer je ukradel no- V43 obleko, nove čevlje in razno perilo v skupni \Tednosti 20.000 dinarjev. Nato je vlomiil pn Elizabeti Zajšek v Stanoóini št. -e, kjer je vzel večjo količino kruha, Na- blednji obisk je veljal Justini Vidovič v Gruškovju 61, kateri je odnesel perito in obleko "v vrednosti 13.000 din. Mihaelu Petroviču iz Sedlašeka 98 je od- nesel par nizkih čevljev in ne- kaj nerila, ko pa je poskusil vlomiti pri Barbari Pajnkihcr v Sedlačeku 62, ga je ta opazila in pregnala. Kruh je odnesel še pri Leopol- du Perneku v Sedlašcku 70, pri Maksu Čohu v Stanošini pa je vzel' popoilnoma novo obleko, ki je bila vredna 12.000 dinariev. Del nakradene obleke je Pod- goršek sam nosil, nekaj je skril, nekaj pa razi^rodal. Sedaj se Podgoršek nahaja v zaporih vojaškega sodišča v Ljub- ljani, kjer čaka na občutno ka- zen zaradi odtegovanja vojaški službi ter seveda na kazen zara- di vlomilnih tatvin. POJASNJEN ROPARSKI NAPAD Jože Šolar iz Starà 21 je 23. oktobra t. 1. preko pošte Starše javil organom javne vaimosti, da je bil tega dne cb 17. uiri na cesti med Marjeto in Staršami v gozdičku na cesti napaden, ko je peiljal na kmečkem vo-zu ope-^ kc iz Rač. Navedel je, da ga je napadlo pet roparjev^ od kate- rih sta ga dva potegnila z voza, ga pretepla, ostali trije pa da so mu grozili z ocrožjem, da ga bo- do ustreiiilii in da so mu vzeli 1350 dinarjev. Ko so organi javne varnosti prišli na lice mesta so kmalu ugotovili, da si je Solar ropar- ski napad gladko izmislil, ker o napadalcih ni bilo niti sledu. Šo- lar pa ni mogel pokazati nobe- nih poškodb razen dveh odrgnin, ki jih je dobil, ko je v pijanosti padel z voza. Solar je hotel roparski naipad dokazati tudi s tem, da je poka- zal organom javne varnosti raz- trgano osebno izkaznico, češ da so to storili napadalci. Ti dokazi pa so bili le na sla- bih nogah. Preiskovalni organi so namreč ugotovili, da si je Solar izmislil roparski napad iz dveh razilogov, in sicer zaradi tega, da bi opravičil pred mater- jo denar, ki ga je zaprli in da bi prepričal organe ја.\'пе varnosti, kako mu je poti-ebno orožje, ker je predhgdno prosil za izdajo nabavnega dovoljenja za revol- ver. Sodišče bo Šolarja poučilo, da take šale niso nič kaj duhovite, kaj šele koristne. Sodnik za pre- laze mu bo tudi odmeril »na- grado«, ker je namerno raztrgal osebno izkaznico. POZAR V GRUSKOVCU Pri Francu Rajhu v Gruskov- cu pri Cirkulanah je 20. okto- bra ot> 4. uri zjutraj iabmhnil požar in je zgorelo gospiodarsko poslopje. Škode je za okrog 35 tisoč dinarjev. Poslopje pa je bilo zavarovano za 100.000 din. Sumi se. da je oškodovanec po- slopje sam zažgal, da bi se oko- ristil z zavarovalnino. Franc Raj h je v preiskavi. OTROK POVZROČIL POZAR 4. novembra t. 1., ob 9. uri je pri Francu Podgoršku v Gm- škovju št 75 začelo goreti. Zgo- relo je gospodarsko poslopje, mlatilnica, vejalnik in okrog 2 tisoč kiloirramov sena. Škoda snaša okrog 300.000 dinarjev. Vzrok požara je bil kmalu po- iasnjen. Podgorškov siin S-letni Pranček je vzel v kuhinji vži- galice, ker je hotel z žveplom s xjmocjo kLjuča in žeblja stre- jati. Da bi ohranil netilo, je za- :gal kupček nalomljene koruz- lice. Toda plamen je hitro segel k» bližnjega kapa slamnate :treh€. ki se je takoj vnela. Podgoršek je imel vse s\'oje :gradbe zavarovane samo za 200 isoč dinariev. Ana Serdinšek iz Sp. Jablan je padla s kolescm in si poško- dovala glavo; Cirilu Ka-ru 12 Male vasi 6 se je na potu dcmov spro-žil samokres, ko ga je vzel iz žepa, in mu poškodoval spod- nji del telesa; Viktor Soštaric "iz Tomaža 29 se es sekiro vse- kal v levico; Jože Fajt z Dra- vinjskega vrha 40 se je močne zaskalil v desno roko; Stanks Kc'.=;a iz Lače vasi št. 18 so na- padli 3 moški in ga poškodovali po glavi; Francu Klincu iz Gru- škovca 13 j C neki maški vrgel steklenico v glavo; Jakoba Si- moniča iz Dornave 124 je napa- del neznanec in mu poškodoval rebra; Kata Jerenec iz Sodnic 5 je padla s podstrešja in se poškodovala po glavi; Jožico Meglič iz Pesnice 63 je napadel neznanec in jo poîkodoval po glavi; Ana Kovačec iz Drakšla 23 je padla in si zlomila desno nogo; Radovan Primožič, otrok iz Domave 2, si je pri igri zlo- mil levx) roko. PROMETNA NESREČA 5. novembra je prišlo na cesti Ptuj-Ormož v Ovetkovcih ob 5.30 zjutraj do prometne nesre- ča. Jože Hul, zaposlen pri »Av- kvprometu« v Ljubljani je za volanom polno naloženega tovor- nega avtomobila zaspal ter za- TCzil s ceste v jarek, kjer je za- del v obcestno drevo in ga pre- lomil. Pri tem je močno poško- doval prednji del avtomobila, kah'no in de-no ?tran ksroseri- je. Skcde jc za najmuij 80.000 dinarjev. Splošna bolnišnica v Ptuju razpisuje sledeča delovna mesta: ftmnmE§^ ifnpgisüiod^o. Pogoj: sred. šolska izobrazba ali nepopolna sred. áola z naj- manj 5 let prakse v finančni stroki. МШШ Pravilno koUcovane prošnje pošljite na upravo Splošne bol- nišnice v Ptuju. SIcopono slamo plačujem« po 8 dinarjev za kilogram. — Imamo naprodaj VECJE STEVILO KOSAR IZ ZELENE VRBE z» krompir po î"0 dinarjev. PLE^TARN \ Z O. P I U,