mm Znanstvena priloga „Zori". * Na ta list se posebej ne naročnje. — Maja vsala mesec 15. dne. Štev. 9. V Mariboru 15. septembra 1873. Tečaj I. Jurij Washiiigton. Spisal * * * (Dalje.) Razpor med naselbinami in veliko Britanijo je postajal zmerom hujši. Meseca sušca 1773. je preložil Lord Dunmore, tadanji namestnik virginski, uporni zbor deželni. Ko se je leta 1774. znova sešel, pride poročilo, da je angležki parlament sklenil loko bostonsko zapreti. Razdraženost se je pomnožila in 24. velikega travna ukaže posebni sklep deželnega zastopa vsem naselnikom, 1. rožnika (ta dan bi se imela bostonska loka zapreti) praznovati, se postiti in moliti, da bi božja milost odstranila hudo nesrečo, ki naselbini proti. Zaradi tega sklepa je Lord Dunmore drugi dan razpustil deželni zbor. Na to se je mnogo zastopnikov zbralo v mitnici, Raleigh (r. Rali) imenovani, se ustanovilo v posebno društvo ter se s javnim pozivom obrnilo do dragih naselbin, da bi njihovi zastopniki se zedinili v tem, kaj jim je dalje storiti. To misel v glavnem zboru združiti zastopnike vseh 13 naselbin je uže prejšnje leto prvi izrekel Benjamin Franklin. 1. velikega srpana 1774. so se zbrali zastopniki raznih grofij vir-ginskih v Williamsburgu ter se kot deželni zastop ustanovili. Izmed sebe so izvolili sedem mož, ki so imeli Virginijo zastopati v bodočem glavnem zboru vseh 13 amerikanskih naselbin. Ti zastopniki so bili Peyton, Ran-dolph, Rihard Lee, Jurij Washington, Patrik Henry, Rihard Bland, Benjamin Harrison in Edmund Pendleton. — 5. kimovca so se res zastopniki 12 dežel zbrali v Filadelfiji, kamor jih je bil sklical poziv najbolj zatirane naselbine Massachusettsa. V prvem tem glavnem zboru severoameriških naselbin so bile zastopane dežele: Neu Wampshir (r. Nju Hemšir,) Rhode-Island (r. Rod-Ajlend,) Konektikut, Novi Jork, Neu Jersey (r. Nju Žderzi,) Massacbusetts, Pensilvanija, Delaware (r. Delever,) Maryland (r. Merilend,) 9 severna in južna Karolina. Ta preimenitni zbor se je polastil verhovne oblasti v 13 naselbinah. Se ve da očitno tega nikjer ni izrekel, kajti voditelji njegovi so hoteli ljudstvu pokazati, da se potegujejo le za od nekdaj priznane pravice ameriških naselbin; te prestare, svete pravice hočejo samovoljni Angleži z nogami teptati; sveta dolžnost vsacega naselnika je, ta-kej krivični sili ustaviti se z vsemi močmi. Zato je glavni zbor sprva le koval ponižne prošnje do angležkega kralja, oklice na ljudstvo, ki so razkazovali vse nadloge in pritožbe naselbin, pa očitna pisma, namenjena angležkemu ljudstvu, na čegar pravicoljubnost se naselniki sklicujejo. Koliko so se posamezni zastopniki udeleževali skupnih razgovorov in sklepov, določiti se ne da, ker se ni ohranilo nobeno nadrobno poročilo. Dokazano pa je, da je Jurij "VVasliington bil eden izmed najprvih voditeljev zbora, in da so se njegovi nasveti vselej natanko in resnobno pretehtovali. Preslavni govornik in zastopnik Patrik Henry je bil oni čas pri nekej priliki prašan: „kterega ima on za najveljavnejšega moža v skupnem zboru." Odgovoril je prašalcu: „Če mislite na zgovornost, je gospod Rutledge iz južne Karoline med vsemi največi govornik, če pa mislite na dobro utrjeno vednost in spretnost pa na zdravo razsodnost, je polkovnik Jurij Wasbing-ton brez dvombe najimenitnejši mož v celem zboru." Drugi glavni zbor se je sešel 10. velikega travna 1775. Zbrali so se skoro ravno tisti zastopniki; le med imeni pensilvanskib zastopnikov se nahaja takrat tudi preslavni Benjamin Franklin. Brez vsega uspeha je bila spomenica, ki jo je prvi skupni zbor predložil angležkemu kralju Juriju III., da, angležko ministerstvo je bilo še bolj razdraženo, in podoba je bila, da se bo tudi angležki parlament očitno izrekel zoper pravice se-veroameriških naselnikov ter naravnost potegnil s samovoljno angležko vlado. Zato je tudi severoamerikanski skupni zbor sklenil pogumniše postopati ter silo odbijati s silo. Sklenil je vse storiti, da se naselbine oborožijo ter pripravijo na vojsko. Ta se je bila uže začela v Bostonu, kjer so takrat Severoamerikanci oblegali angležko krdelo, katero se je bilo Bostona polastilo. Wasbington je bil 15. rožnika soglasno izvoljen za višega poveljnika amerikanske vojske; zastopniki so mu pa posamezno prisegli podpirati ga z življenjem in imenjem. Jurij Washington viši poveljnik amerikanske vojske. Washington je bil 43. let star, ko so ga izvolili za višega poveljnika. Njegovo življenje v naslednjih 8. letih je tako zamotano v vojsko med veliko Britanijo in severoameriškimi naselniki, da se nikakor ne da ločiti od povesti te vojske. V naslednjih listih tega životopisa naj bodo načrtana vodeča načela pa glavne dogodbe preimenitne te dobe. Precej po svojem imenovanji za visega poveljnika je Wasbingt.on začel zbirati in vredovati vojsko, kterej je vsega za vojno potrebnega primanjkovalo. Ta naloga njegova je bila silno težka, kajti ustavljati se je moral željam in razvadam izročenih mu vojščakov , boriti zoper mejusobno zavidnostjo častnikov, pa zoper nedoločne sklepe skupnega zbora vseh združenih naselbin. Vendar je vsaj nekoliko dosegel svoje namene. Vso vojsko je razdelil v 6. brigad, vsako brigado pa v 6. polkov, tako da so vojščaki iz edne dežele skup ostali ter se vojskovali pod voditeljem iz te-iste dežele. Dalje je razdelil celo vojsko v 3. velike divizije, katerih vsaka je štela po 2. brigadi ali 12. polkov. Vojsko izbrati in zlasti vojaštvo vrediti, moral je po večem le nadpoveljnik sam. Glavni zbor je mogel njegovim uaredbam le pritrditi, je razglašati in v posameznih deželah pripravljati mu primerna sredstva. Vojsko vrediti, jo v orožji izuriti, z vojaškim duhom jo navdušiti, zaupanje v bodočnost jej vzbuditi pa neprestano močno ohraniti, to je Wasbington vse sam storil. V tem smislu sta si skoro celo prvo leto dopisovala Washington in skupni zbor. Nadpovelj-nikova pisma so se prebirala skupnemu zboru, ki je skoro vsem njegovim nasvetom pritrdil. Razen tega moral je Washington neprestano pismeno občevati glavarji in postavodajalnimi zbori posameznih dežel, s posebnimi zbori in odbori pa raznimi nevojaškimi oblastmi. S takimi opravili se je večidel ukvarjal prvo leto, kajti krvava vojna se prav za prav takrat še ni bila vnela med Angleži in Amerikanci. Ko je na konci leta bila razpuščena stara vojska, štela je nova še le 9650 mož. Izmed teh je bilo več kakor tisoč na odpustu, kajti le s tem pogojem so bili pripravljeni b novi vojski pristopiti. V teh žalostnih razmerah bil bi obupal manje pogumen mož, nego je bil Jurij Wasbington. Preglejte vse knjige zgodovine, je rekel Washington, in pokažite mi le en primer podoben našemu; 6 celih mesecev smo brez smodnika branili imenitno mesto proti najboljši britanski vojski; med tem smo razpustili staro vojsko, ter sovražniku navzoči skušali izbrati novo." K sreči se je bilo leto uže zelo naprej pomaknilo, tako da slabo vodjena britanska vojska ni mogla porabiti jej jako ugodne prilike nasprotnika uničiti. Ko je Washington prevzel vrhovno poveljništvo, upal je, vsaj nekoliko časa v letu živeti pri svojih v Mount Vernonu. To vendar ni bilo mogoče; zato je njegova žena navadno po zimi pri njem živela v taboru; ko se je pa na pomlad vojna pričela, vrnila se je v Mount Vernon. Tudi svojega gospodarstva ni zanemaril. Cel6 med najimenitnejšimi vojaškimi opravili je redoma občeval z Lund Washingtonom, kateremu je za ta čas bil izročil oskrbništvo svojega posestva. Po dva-ali trikrat na mesec mu je Lund Washington natanko sporočal o vsem, kar se je v Mount Vernonu godilo in storilo; enako natanko in redno mu je Jurij Washington odgovarja na vsako pismo. Konec leta 1775. seje pripravljal general Howe (r. Hau), ki je mesto generala Gage-a prevzel nadpoveljništvo britanske vojske, da bi napadel severno Karolino. Waskington je hotel napasti Angleže v Bostonu, a vojaški svet ga je določil mesto tega rajši se polastiti višin dorchesterskih (r. dorčesterskih.) Ko so Amerikanci 4. sušca 1776. res posedli rečene holme, zbali so se Angleži v Bostonu, ter 17. sušca mesto zapustili. Tega ne krvavega vspeba so se Severo-Amerikanci silno veselili. Skupni zbor se je pismeno zahvalil Washingtonu, ter njemu na čast dal kovati zlato svetinjo v spomin osvobodjenja Bostona, najimenitnejšega mesta v Massa-chusettsu. General Howe je Boston zapustivši z svojo vojsko na ladijah nekaj časa brodaril blizo primorja semtertje, ter se pripravljal napasti Novi Jork. 28. rožnika gre pri Sandy Hook (r. Sendi huk) na suho. Washingtonova vojska je bila takrat v tako slabem položaju, da bi se Angležem ne bila nikakor vspešno ustavljala. Ko so se ti povlastili Long Islanda (r. Long Ajlenda), moral je Washington zapustiti Novi Jork, ter se umakniti za reko Delavvare. Ta čas je Washington znova nasvetoval, amerikansko vojsko popolnem prenarediti iu ponoviti. Takrat je znova pisal predsedniku skupnega zbora: „Zuova sem se prepričal — kar sem pismeno uže večkrat razložil skupnemu zboru, — da se smemo le na take brambovce ali vojščake zanašati, ki dalje služijo, nego dosedanjč naše postave zahtevajo. Bolje, kakor o katerikoli dogodbi prepričan sem o tem, da je naša svoboda v največi nevarnosti, da jo bodemo popolnem izgubili, če ne izročimo nje varstva stalni vojski t. j. takej, ki bode ves vojni čas pripravljena jo braniti.1' Vsled takih opominov se je skupni zbor resnobno pečal z vojaštvom, ter skoro vsemu pritrdil, kar je Washington nasvetoval. Meseca decembra mu je skupni zbor izročil oblasti, s katerimi je postal skoro neomejeni vojaški samopovelitelj. Prava vojska se je še le začela 1. 1776, ko je 4. malega srpana (1776) skupni zbor za zmeraj odpravil ime „angležke naselbine," ter do-tičnih 13 dežel oklical za samostalno — neodvisno državo z imenom: ,,zedinjene države ameriške." Ta razglas seje popolnem vjemal s prepričanjem in željami generala Wasliiugtona, ki je uže davno z vsemi voditelji v naselbinah sprevidel, da se ameriške dežele nikdar več ne bodo spravile in sprijaznile z veliko Britanijo. Kmalu potem je prišel lord Howe, brat augležkega nadpoveljnika v Ameriko, ter je kot poslanec angležkega kralja skušal z lepega pomiriti razdražene naselnike. Obetal jim je toliko svobode, da bi se naselniki poprej bili gotovo utolažili; a sedaj je bilo uže prepozno. Ko je lord Howe videl, da so vse ponudbe zastonj, se je vojska znova začela. Washington je skušal Angleže oslabiti, ter je prehvatil in vjel mala njihova krdela pri Trentonu in Princetownu (r. Prenstaun). Po zimi 1. 1776/7 se je ameriški nadpoveljnik zuova pripravljal na hujšo vojsko: te priprave so trpele do meseca rožnika, katerega so se pričeli novi boji. Vendar ti boji meseca rožnika in malega srpana niso bili določilni niti za eno vojsko, niti za drugo. Najimenitnejša dogodba meseca malega srpana pa je bila, da je markiz Lafayette prišel iz Francozkega, da bi se na strani Amerikancev bojeval zoper Angleže. Bolj nesrečna pa je bila jesen za amerikansko vojsko; brambovci so bili še premalo izurjeni v rednem boji, zato jih je Howe dvakrat premagal: prvokrat pri Brandywine (r. Brčndivajuu, 11. kimovca), drugokrat pa pri Germanto\vnu (r. Džer-mentaunu, 3. vinotoka) v Pensilvaniji. Potem so Angleži posedli znamenito mesto Filadelfijo, in Washington seje moral pomakniti v Valley-For-ge, kjer je pre/.imoval. To zimo je TVashington moral prebiti mnogo hudega; a ravno ta huda izkušnja kaže z najlepše strani njegovo potrpljivost in njegovo čisto rodoljubje. Sovražni mu Angleži so skovali celo knjigo hudobnih pisem, ter mu jih podtaknili; kajti ž njegovim imenom so prišla v Londonu na svitlo. Nekteri njegovi nasprotniki v Ameriki so ponatisnili rečene liste v Novem Jorku, ter jih razširiti skušali po vseh zedinjenih deželah. Hujša pa je bila spletka, ki so jo mnogi izmed njegovih častnikov z malehno stranko v skupnem zboru snovali zoper nadpoveljnika. Ko se bi jim bila posrečila, sledilo bilo bi iz nje mnogo ziega za zedinjene države. Med drugimi so bili vanjo vpleteni general Conway (r. Konuč), general Gates (r. Gets), in general Mifflin. Nameravali so cel 6 Wasliing-tona odpraviti od vojske. Sprva so se v njih spletke res nekateri vjeli in občinstvo jelo je uže nekoliko mrmrati zoper Washingtona, o nazadnje ste v skupnem zboru vendar obveljale resnica in pravica, in nevarna spletka je bila za zmerom odtirana. Stara resnica se je znova potrdila, da pravo zlato se v najhujšem ognji najlepše sveti. Veliko skrbi mu je ta čas delala vojska njegova, ki mu je zaradi prevelikega pomanjkanja živeža hotela pokorščino odpovedati. Prevažno je bilo za izid vojske, da se je Francoska očitno izrekla zoper Angleže. Nespretni angležki poveljnik (Bourgoyne (r. Burgoin) je je bil 15. vinotoka 1777. pri Saratogi s celo vojsko, ki je štela 6000 mož, zajet. Uže preje so Francozje skrivaj podpirali Severo-Amerikance. V tem zmislu je delal amerikanski agent Silas Deane v Parizu in Versalju uže od leta 1770. Ko pa 1776. leta še znani Benjamin Franklin kot poslanec pride na Francosko, vzkipela je navdušenost francozkega dvora in plemstva za severo-amerikansko svobodo. Franklina so kot poluboga sprejeli in čestili. In po nesrečnem dnevi pri Saratogi so Francozje 6. svečana 1778. očitno priznali samostalnost zedinjenih deržav, ter ž njimi sklenili nese- bično pogodbo, da jim bodo s krvjo in blagom pomagali popolnem odtegniti se angležki sili. Na^lednega malega srpana je prijadralo prvo francozko ladijevje (štelo je 12. velikih vojnih ladij in 6. fregat) v severno Ameriko, da bi pomagalo Amerikancem zoper Angleže. Bitka pri Mon-mouthu je bila sicer nedoločena, a Angleži so vendar kmalo potem zapustili Filadelfijo, ter se umeknili iz Pensilvanije k morju. Nastopno jesen vojski niste nič posebnega storili, ampak le žugale si druga drugej. Meseca grudna je šel Wasbington z vojsko v zimski tabor na zahodni strani reke Hudsona. Skupni zbor je toisto zimo bil sicer sklenil, da ima Was-bington nemudoma napasti angležko Kanado; ker jim je pa nadpoveljnik z tehtnimi razlogi odsvetoval, odstopili so od svojega sklepa. Leta 1779.se v vojski ni pripetila nobena imenitna dogodba. V obče je bilo ugodno Amerikancem. Napadli so tudi razne amerikanske razrode, katere so bili Angleži za se pridobili in na naselnike huskali. Enako srečni so bili Amerikanci tudi pri Stony Pointu, ktero mesto so 15. malega srpana šiloma vzeli. Malega travna 1780 se je slavni Lafayette vrnil iz Francije ter je prvi poročil, da je francoska vlada oborožila veliko vojsko in močno ladijevje, ki bodete prišli Amerikancem na pomoč. 10. malega srpana so res francozke ladije na suho pritisnile pri Rhode Islandu. Bilo je 8. velikih vojnih ladij in 2 fregati, katere je vodil nadpoveljnik Chevalier Fer-nay; na njih je prišlo 5000 mož, katere je vodil grof Rochambeau (r. Ro-šambO). Nemudoma sta se sošla francoski in amerikanski nadpoveljnik, Rochambeau in Wasbiogton, se pogovorila in določila načrt vzajemnega delovanja. Pa tudi to leto ni bilo nobene posebno krvave in določilne bitke. Najbolje zanimiva dogodba je smrt nesrečnega majorja Andrč-a. ____(Dalje prih.) VI. Ptuj, peč in tuj, 0. Caf. (Dalje.) *) d) In j kakor z spojen s d =z dž; v tej skupini se šče a) nahaja malogda v brv. n. pr. rodžen = rojen; džedžerno m. jedrno; džandžav slov. čanjav in čajav: grozd iz čad; vi d ž sieh!; s m u d ž riba Hecht-barsch, Erjav. „Prirodop. živalstv. za spodnje razr. 133" piše: „prek s i- *) Opazka, V „Vestn." II, str. 121 se pod 2.) mesto Kop&aiov čitaj X0pdXXt0V ali x'oopaXtov; ali se bolje rači misliti na kuril iz sv. Kuril — K6ptXXog, tedaj = znak — pismo tpdjafj.a, tojto?, prim. Miki. L. kurilo vica; — pod 3.) lit. 1516, ne lčbč, estnsk. lel Vatersbruder; — str. 122 — npoxojnj Iz: sčg-n6ti, ne: n6ti; iz sfig; — str. 123 sugrčždati terbare, ne tarb —. vega hrbta ima mnogo „črnih pasov", tedaj bi slov. bilo s moj iz smoditi; r i d ž Kristian. II 50. Beloszt. gilvus srbsk. r i d j fuchsroth , kakor štaj, ob spodnji Dravi; odsoda tukaj ridžek, ridžko Fuchs (konj), v Halozah r i d ž a n a = rdečka, krava, in ondi ob Dravi r i d ž e k Hohl-dotter myagrum = češk. ryzec; a Sul. Bilj II. 320 ima za to r i e a k, kakor zapadnji Slovenci r i č e k in gore smuč = smudž riba itd. j3) iz skupine dž je d izpadel? (kakor gore iz dj) = ž, kakor v rusk. načeloma in spodnjeluž., redko v bolg. in v lotv. vseli; in 7) je ž v dž svoj d preskočil v skupino žd, kakor staroslov., redkoma v srbsk., rusk.; a večkrat v bolg.: tedaj s a ž d a Russ, (sadža), saža = sacžaa = saza = sad/a = saja,; ravno tako v skupini gore c, tš = št, kakor redko v srbsk. in rusk. morti le po vplivu crkv. jezika, a najbolje v bolg.; v srbsk. in bolg. tudi kakor Šc, in v starosl. praviloma št. Nekoliko enakosti iščejo v starogrčk. C, ki se tudi v oŠ razvija iz §£: dor, oSso? = Cso? = Ssoc, prim. Milad. bolg. pesn. dzunica cingulum, pas 440, 534 in zunka 422 = Miki. L. 233 z u n i c a „vestis q u a e d a m", iz Cwvtj. To razgrajanje s d pa je uže prastaro in v sanskr. n. pr. od kraja: 1. sanskrt. div splendere — naš d i vi t i se, sckauen, sich vvundevn, odsod d i vin (Maribor) = češk. luž. divizna, srbsk. divizma, lat. verbascum, slov. tudi papeževa sveča Himmelbrand, Kiinigskerze! res divna rastlina; divji, kakor lat. di-rus, Sispo?; 2. sanskrt. dju-t splendere iz div, in djautram Glanz slov. jutro (Pott. Et. Forscli.), samo gornjeluž. tudi ran je Mor-gen, ker se je tu po spodnjeluž. jatšym. jastry Ostem (prim. tu spodnjeluž. wotšy der scliarfe (ostiv in gornjeluž. wotry) vzetem iz anglo-sask. aster, easter Ostern, jutro, tudi spodnjeluž. jutšo: Zwabr 141 = jutro, v jutry plur. mase. krivo sprevrglo; a i gornjeluž. je jutro znano (Pful 240); ju prehaja v ji, kakor v spodnjeluž.: Zwahr 141 „vitše aus wejutše = v jutre = vitre, a gde li v ja?? ali je morti spodnjeluž. j a s t r y praprastari v a s t r a iz vas = uš? prim. Miki. L. vesna 61 in ustr" 1070, pitanje! Dalje — ali mora jutro — utro ravno iz sanskr. uš biti? prim. Morgen v slovansk. mrgati; lit., lotv. rytas Mor-gen, v Zendsk. r splendere rta itd., in šče to na dolg eni pisarski hibi, kakor je tiskarskih dovolje! Je pa tudi ogrskoslov. Klizm. 2 Tim. IV, 13 „m e d r a" membrana (po Koss., Trpi. in Cip. p i s m.) hiba m. mezrfra, prim. lužičk. Pful mjadro . . . Beloszt. II, 222. m e z d r a: pa ravno m e z d r a iz mes(d)ra = (na Pohorji tudi = me.^ra) je dala pogon, da je mezga ~ mezgra in jedro = jezgra v srbsk., kakor je gornjeluž. v „jutry" iz „j u t r o" spol in broj premenjen! O tem pretehtaj znatne besede Miki. Fremdw. 38 pri „melja". V spodnjeluž. res nekoliko besed skupino str, pa samo kedar se r v s razplosne, spremenja v tŠ, ker bi stš pre-okorno bilo izgovarjati, in le v tem primerku najdeš v gornjeluž. tr, po- glej gore wotšy = wotry iz ostry., potle spodnjel. t š u g a, tšuna itd. in gornjeluž. t r u h a (= truga), t r u n a iz struga, struna; spodnjeluž. t š o k a Ilitzblaschen, Schweinsfinne = slov. hrv. srbsk. stroka (pa ne stroga kakor imata po Murk. krivo Cig. in Janež. II.), ali itak spodnjeluž. in gornjeluž. stroua, Seite, spodnjel. kostrjova Trespe in gornje!. kospiti, Škremen = kremen', srbsk. &anj = kanja, kor. kaniti; srbsk. kopiti; luž. Škorodvej = s k r a d a — krada; luž. Škreč ~ kvreti — creti, cvreti: — tu ne ominam o golemem čisli glagolov s s v sredini n. pr. lokati = losfcati, trkati = tresfcati, prkati = prs&ati, srbsk. vikati == Miki. L. vis(k)noti, češk. vyskati itd.; s v Š se tudi pred č rad stavi : scene = Šte ne c a n i s, žcirovac rezian. = čir Miki. 1117; rusk. ččeka Backe, \Vange = angležk. c^eek itd.; zatore ima prav Walt. Zeitschr. XII 376: „Den Vortritt oder Abfall des s vor k (č) hat man als eine rein lautliche Erscheinung aufzufassen" — j — zdaj šče le v ješče—ješte tri življe: je, s = S in če vidimo: je — a — ja — os sanskr. je a, d und, auch, ferner dazu, prim. Miki. L. 2. a et in 1141 ja et, lit. o, lotv. a et; prim. k temu lat. adhu c = je — Šče — jeste; dalje če v ješ-če pa je p ris ta vek iz pronom. k — čessansk. Sa, lat. que — (&(v)e) prim. lat. a c, n. pr. Miki. L. 984 ta Se tunc, („Vest-nik" I. 6), in šče Miki. Sa, Se-, Š iz s v j e — s - če pa bodi v r i n e k: tedaj ješte v to vrsto ne ide, a tudi v drugo ne. (Dalje prih.) Narodne priče, navade, stare vere. Priobčuje v izvirnem govoru Mat. Valjavec. Kuca i gospodarstvo. / (Dalje.) 92. Gda pastir oče, da mu krave bliču, govori škiijakom v ruci: Sika tika potrpika pet šest babzzzzz ... i to tri put. Vidovec kod Varaždina. 93. Ako pastir oče, da krave daleko od njega ne beže, načini s kosturom križ na zemlju in zabode sred križa svoj nož. Vidovec kod Varaždina. 94. Na 'se svete dobi pastir pri saki hiži štrucu i na vuzem i tro-jake takajše mora nekaj dobiti, ali jajca, ali mašče, mele ali mesa. Da na pašu dojdeju zideju se 'si skupa pa 'saki da nekaj, kaj je dobil pa onda skupa pečeju pa jeju a koj si po putu poje pa nikaj na pašu ne donese, njemu se dragi smejeje gda jeju pak mu govoriju : božji melini meleju a vražji stojiju. Gda se koj posvadi pa neče ž njimi biti nego odide na stran, onda mu kričiju: ljudi na kupu, pes na straui'. Varaždin. 95. Če keri na pašo pozno že prižene, te vsi pastir i pal'ce vujška držijo pa pojejo jemi: svetiti, svetiti, ob šestib na pašo. Sv Juri S t. 96. Pastirska igra ,liodmo domu'. Pastiri se zeberejo a dva se začnete razgovarjati: A. Hod'mo domu. A. Golobi so ga popikali. B. Kaj 'mo dom&? B. Ge so tisti golobi? A. Žtipico mo kuhali. A. V trje (= trnje) so zletali. B. Š čim mo mešali? B. Ge je tisto trje? A. S ktthačikom, A. Sekira je posekala. B. Ge je tista kuhačika? B. Ge je tista sekira? A. Na polici je; A. Kovač je razkova. B. Ge je tista polica? B. Ge je tisti Kovač? A. Zgorela je; A. Prek Miire, prek Drave; B. Ge je tisti ogen? Keri prvi blekne, debeli drek A. Pepel je ž jega grata, požrekne. B. Ge je tisti pepel? 140 - Zdaj morejo vsi viista zapreti pa keri se prle nasmeje, tisti debeli drek požrekne. Na Murskom polju v Str 97. Pastirska igra ,bobičkanje'. Zbere se eden bog pa eden vrag a drilgi posednejo. Vrag se mora skriti a bog pa si vzeme eden kamenček pa ga vsakemi v roko dene ali dere vsem po rokah potegne pri enem ga pUsti pa zapita vraga: ge je bog? Vrag če trufi keri ma boga to je kamenček, to je prvo krat vražji, če pa ne trufi te je božji. Te pa vzeme kamenček pa pita: ge je bog? — Vsakši more biti ali tri krat vražji ali tri krat božji, dokič se vsi razdelijo. Keri so vražji grejo z vragom, keri pa so božji, grejo z bogom. Za tim se naredita mejo pa na enem kraji je pekel a na drugim so nebesa, pa se vsi keri so vražji primejo za vraga, a keri so božji, primejo se za boga te pa se vrag no bog ze vsemi kaj jih je vlačijo. Keri te preoblada, tistega je vse; to se dogodi, ka vsi v pekel pridejo ali pa v nebesa. Na Murskom polju v Str. 98. Če ma pastir ali pa hlapec oliipano pal'co ali pa šibo ali bič-jak, te je jegova živina sloka. S t. Juri Str. 99. (Pes). — Kad pes v hiži cvili, samo se pantofliu obrne i mam prestane. Židovinjak. 100. Gdo oče imeti hujsnoga psa, naj mu samo v Stefanje da tri zrne prpra pojesti, onda se nebu ni hudič k njemu vufal. Toplice. 101. Ob zdravo Mariji su negaa ludi fučkali i tak su vile iz naše zemlje pretirali, ko, se su ludem vuogo na polju opravile. Varaždin. 102. (Prasec, prašiča, svinja). Imena prascov: belak, sivak. žutak, zajček, javurček, čimerek, pajac, živec, palček, hrček itd. Imena svinjam: braduga, praka, čuka, sivuda, beluga, pikuša, černula itd. (Var. Toplice.) Pikača, beluča, klapača (koja ima duga vuha). (Vu-k ovci), a tam imaju za krmke ova imena: rfljak, bagtim, sivak itd. Poljedelstvo začetek izomike. Različni načini življenja in stopinje izomike človeške imajo svojo trdo podlago v pojmu „vlastuine". Narodi brez vlastnine in svojbine, koji se samo ob divjih rasltlinah in zverinah živijo, kakor se jim ravno ponudijo in prikažejo, ribiči iu lovci, ki živali voda in gora umetno in navlašč zalezujejo iu lovijo, si morajo sredstva zadovoljitve svojih potrebnostij vedno z nova pridobivati, in se tako ne morejo do stalnega premoženja povz-dignoti. Brez domovine in strehe se plazi lovec po temnih gozdih, zalezuje speča žival: na njo strelja. Njegov krvavi zaslužek se zedinjenju z drugim istega rodu k veči družbi zoprstavlja. On potrebuje daljnih krajin za rejo divjine, koja 'mu kožo za oblačila, meso za dobro jed podaja. Narodi „z vlastnino" so pa ali nomadi, kočniki ali pa naseljenci. S temi, bi rekel, se že začenja izomika. Živinoreja je prva stopnja omike človečke. Pastirska ljudstva se žive ob takih živalih, ki žive koristijo. Pa-stirjevo rokodelstvo ni več krvoločnost in nevsmiljena ubijalnost. On oskrb-Ijuje, preživlja, kroti žival: že poganjajo mili čuti krasne kali. Živinoreja meči človeške srce. Kdor je za živino skrbel, skrbel je tudi za svojo družino, nekoliko že po naravnih nagibih, nekoliko pa tudi, da bi mu pomagala, živino oskrbovati. Marsikteri sosedje saj mehkejega srca so se modrega in junaškega živinorednika poprijeli in se mu podvrgli. Pomagali so mu pri živinoreji, da jih je s potrebnim preživil. Tako se je učila domača, tako so se učile tuje družine enemu gospodarju podložnost in pokorščino skazovati. Tako so se pa tudi pri njih prvi zapopadki vlastnine in pravice izcimili. Vendar stalnih sel še pastirska ljudstva niso imela. Kajti preseljevala so se še s šotori ali kočami, v kojih so stanovala in s čredami, koje so imela, iz enega kraja v drugi. Temu nevkretnemu preseljevanju je poljedelstvo dobrohotno v okom prišlo. Lahka je stopinja od živinoreje do poljedelstva, in z