GEOGRAFSKI OBZORNIK SLOVENIJA IN OBMEJNA OBMOČJA Vladimir Klemenčič UDK 911.6 (497.12) SLOVENIJA IN OBMEJNA OBMOČJA Vladimir Klemenčič, dr., Oddelek za geografi- jo Filozofske fakultete, Aškerčeva 12, 61000 Ljubljana, Slovenija Prispevek prikazuje pomen odprtih meja za najrazličnejše spremembe obmejnih pokrajin in vlogo Slovenije in njenih pokrajin kot obmej- nih regij. UDC 911.6 (497.12) SLOVENIA AND BORDER AREAS Vladimir Klemenčič, dr., Oddelek za geografi- jo Filozofske fakultete, Aškerčeva 12, 61000 Ljubljana, Slovenia The task represents the changes in the func- tion of the international border caused by its opening, some geographic changes of the bor- derlands and role of Slovenia and its lands as bordering regions. Območje, kjer lahko opazimo vpliv meje v podobi, procesih in funkciji pokraji- ne na obeh straneh meje, označujemo kot obmejno regijo. Med državami Zahodne in Srednje Evrope, pa tudi med Slovenijo ter Avstrijo in Italijo, so z obeh strani meje pod vpli- vom funkcije meja nastala urbanizirana obmejna območja, ki se po geografskih procesih razlikujejo od notranjosti države. Pravzaprav lahko celotno ozemlje Slovenije označimo kot obmejno regijo, saj na njenem ozemlju lahko v prometu in drugih gospo- darskih in negospodarskih dejavnostih ugotovimo učinke odprte meje kot rezultat njenega čezmejnega povezovanja s sosednji- mi državami. S hitrim gospodarskim razvojem Slovenije in Evrope po drugi svetovni vojni ter z meddržavnim povezovanjem z evrop- skimi državami z blagovno menjavo, s stop- njevanjem turističnih tokov ter z zelo inten- zivnim celoletnim pretakanjem delovne sile Balkana v zahodnoevropske države in nazaj, je Slovenija v zadnjih dveh desetlet- jih postala osrednji prostor mednarodnega tranzitnega prometa in prvorazredni evrop- ski prometni vozel, zato se v določeni meri lahko primerja z mednarodno tranzitno vlogo obmejnega prostora med državami Beneluksa, Francijo, Zvezno republiko Nemčijo in Švico. Ta vloga je zaradi inten- zivne povezanosti obmejnih območij Sloveni- je z obmejnimi območji sosednjih držav na osnovi številnih mednarodnih dogovorov, ki posegajo v vse oblike človekove dejavnos- ti tako na meddržavni osnovi kot na osno- vi dogovorov med državami skupnosti Al- pe-Jadran, še posebej poudarjena. Prehod- na lega na severozahodu Jugoslavije med velikimi evropskimi pokrajinskimi enotami (Alpe, Panonska nižina, severni Jadran, Dinaridi) in med kulturami romanskih, germanskih, slovanskih in ugrofinskih narodov, daje Sloveniji v njeni prostorski funkciji poseben mednarodni značaj. Mednarodno prometno in prostorsko vlogo omogočajo endogeni (notranji) dejavni- ki obmejnosti, ki so posledica dejavnikov družbenega razvoja Slovenije, ter eksogeni (zunanji) dejavniki obmejnosti, ki učinkuje- jo iz območij zunaj Slovenije. Med zunanje dejavnike lahko štejemo bližino metropolitanske regije Lombardije v severni Italiji, iz katere se ponujajo preko Slovenije na vzhod in v nasprotni smeri tokovi blagovnega prometa, v prvi vrsti preko na novo zgrajenega mejnega prehoda z avtoporti na obeh straneh slovensko-itali- janske meje v Štandražu pri Gorici v Italiji in v Vrtojbi pri Novi Gorici. Zaradi velike- ga blagovnega prometa so bili veliki avto- porti zgrajeni tudi pri Fernetičih pri Seža- ni na obeh straneh slovensko-italijanske meje. Za obmejnost Slovenije imajo velik pomen tudi severnojadranska mednarodno pomembna pristanišča Trst, Koper in Re- ka, iz katerih in v katera prehaja preko Slovenije velik obseg blaga iz severnega Jadrana v Srednjo Evropo in v nasprotni smeri. Za mejne prehode in vso Slovenijo so zelo pomembni tudi prometni tokovi iz Zahodne Evrope preko Zvezne republike Nemčije in Avstrije, ki se pretakajo čez našo mejo prek mejnih prehodov Podkoren, Ljubelj in Šentilj po cestah in železnicah. Ker nas iz vseh smeri obkrožajo avto- 17 GEOGRAFSKI OBZORNIK ceste, je razumljivo zanimanje zahodnih držav za čim hitrejšo izgradnjo avtocest iz severne Italije preko Trsta in Gorice, iz avstrijske smeri skozi Karavanški predor in v smeri Graz-Maribor-Zagreb, saj so to najpomembnejše zveze iz Zahodne k drža- vam jugovzhodne Evrope in Bližnjega vzho- da. Med sestavine obmejnosti moramo prištevati tudi veliko koncentracijo medna- rodno pomembnih letališč na obmejnih območjih, ki deloma že usklajujejo porazde- litev svojih vlog (Ljubljana, Maribor, Porto- rož, Zagreb, Krk, Celovec, Gradec in Trst). Zelo pomembna je modernizacija žele- zniških prog, kar bi omogočilo nadaljnje izpopolnjevanje vloge Slovenije kot obmejne in mednarodno tranzitne regije za celo Evropo. Z izgradnjo Karavanškega predora je postal prostor med Ljubljano, Beljakom, Trbižem, Vidmom, Trstom, Reko ter Zagre- bom in Mariborom prometno tranzitni pros- tor Srednje Evrope evropsko zelo pomem- ben. Na to najbolj kaže dejstvo, da imamo na okoli 617 km dolgi bivši jugoslovanske državne meje na območju Slovenije več kot 100 mejnih prehodov različnih tipov - mednarodne, maloobmejne, sezonske za kmete, ki imajo zemljo na obeh straneh meje, ter sezonske turistične prehode. Te mejne prehode uporabi letno okrog 80 mili- jonov potnikov. Poleg tega lahko kmetje, ki imajo zemljo na obeh straneh državne me- je, čez dan prehajajo mejo ob določenem času, z določeno količino blaga, prevoznim sredstvom in kmetijskim orodjem. Med notranje dejavnike obmejnosti Slovenije štejemo poleg velike prostorske koncentracije mednarodno pomembnih prometnih zvez tudi samo zasnovo socialne- ga, ekonomskega in prostorskega razvoja, ki temelji na načelih policentrizma in de- centralizacije razvoja. Prav učinkovitost pri uveljavljanju načela policentrizma v indus- trializaciji in v vseh drugih človekovih deja- vnostih gospodarske in negospodarske sfe- re je uspelo Sloveniji ustvariti prostorska težišča družbenoekonomskega razvoja tudi zunaj večje koncentracije v prostoru med Mariborom, Celjem, Ljubljano z okolico in na Gorenjskem, torej v vseh delih Slovenije, s tem pa tudi v obmejnih območjih ob itali- janski, avstrijski in madžarski meji, zlasti še ob mednarodno pomembnih poteh. Tako so se ta območja zelo hitro spremenila iz agrarno zaostalih v urbanizirana območja. Ker je gospodarskemu razvoju na obrobju zlasti v obmejnih območjih sledil razvoj vseh neagrarnih dejavnosti, ki so potrebne za kvalitetnejše življenje prebivalstva (šol- stvo, kultura ter izgradnja tehnične infra- strukture), so se razvili bolj ali manj razvi- ti obmejni predeli, poseljeni s sorazmerno visoko kvalificiranim prebivalstvom, uspo- sobljenim za izvajanje nalog, ki so pove- zane z regionalno strukturo obmejnih območij, z lastnim gospodarstvom in upra- vljanjem z zahtevno mejno infrastrukturo, ki je potrebna za prenos blaga, prehod potnikov in prenos informacij preko odprte meje za domače in mednarodne potrebe. Razvijanje takšnih funkcij zahteva tudi moderno opremljene mejne prehode in opra- vljanje posebnih dejavnosti, ki so potrebne za razvijanje in usklajevanje življenjskih potreb prebivalstva obmejnih območij in tudi bolj oddaljenih območij. Ob vse intenzivnejši razvitosti obmej- ne vloge Slovenije ter ožjih obmejnih obmo- čij in ob povezovanju le-teh z obmejnimi območji sosednjih držav se odpirajo sloven- ski narodnostni manjšini v sosednjih drža- vah - v Furlaniji in Julijski krajini v Itali- ji, na Koroškem in Štajerskem v Avstriji ter Porabju na Madžarskem, prav tako pa tudi italijanski in madžarski manjšini v Sloveniji, možnosti za vlogo posrednika pri povezovanju Slovenije s sosednjimi država- mi. V procesu odpiranja in povezovanja sosednjih dežel in regij dobiva slovenska, italijanska ali madžarska manjšina, ki obvlada jezik in kulturo dveh sosednjih držav, vse večji pomen. To pa velja še pose- bej tedaj, kadar se nacionalna manjšina, kot na primer slovenska, vključuje in pove- zuje v gospodarske in kulturne tokove svo- jih držav, med drugim z ustanavljanjem lastnih zasebnih podjetij, podjetij slovenske nacionalne skupnosti in mešanih podjetij, ki so v obmejnem območju zgrajena tako s kapitalom iz Slovenije kot tudi s kapitalom iz Avstrije, Italije in drugih držav. Tako je slovenska manjšina s svojim vključevanjem v čezmejno sodelovanje na področju gospo- darstva, kulture in znanosti postala po- memben dejavnik za razvoj Slovenije. Med Slovenci v sosednjih državah imamo danes nad dvesto znanstvenih delavcev, ki imajo zato, ker živijo v tehnično bolj razvitih državah, funkcijo povezovanja na kultur- 18 GEOGRAFSKI OBZORNIK nem področju in pri prenosu znanja. Poseb- no funkcijo imajo pri tem gospodarskem povezovanju mešana industrijska podjetja, ki so razporejena na nacionalno mešanih, tudi s Slovenci poseljenimi obmejnimi obmo- čji v Italiji in Avstriji. Ločimo lahko tri tipe obmejnih obmo- čij, ki se med seboj razlikujejo po stopnji urbaniziranosti, propustnosti meje, regio- nalni povezanosti z obmejnimi območji sosednjih držav, času nastanka meje, fizič- no-geografski podobi (zlasti reliefu), družbe- noekonomski razvitosti, intenzivnosti preto- ka ljudi, blaga in informacij preko meje ter po medsebojnem prekomejnem vplivanju človekovih dejavnosti na razvoj, vlogo in podobo kulturne pokrajine. Primer obmejnega območja, ki je doseglo najvišjo stopnjo urbaniziranosti in čezmejne regionalne povezanosti prebival- stva, gospodarstva in kulture, predstavlja v Sloveniji obmejno območje v zaledju Trs- ta med Koprom, Hrpeljami, Sežano in Novo Gorico. Posebnost tega območja je tudi v tem, da se je razvilo ob novo nastali meji v sorazmerno kratkem štiridesetletnem obdobju. Primer nižje razvitega obmejnega območja je prostor na obrobju Avstrije in Slovenije, stran od velikih centrov, brez lastnih centralnih naselij vzdolž slovensko- avstrijske meje, ki je že več stoletij pred prvo svetovno vojno predstavljala obmejno območje ob zgodovinski avstroogrski meji na slovenskem ozemlju. Tretji tip obmejnega območja Sloveni- je predstavlja obmejno območje ob sloven- sko-madžarski meji pri Lendavi v Prek- murju, ki je bila po prvi svetovni vojni na novo postavljena med Jugoslavijo in Mad- žarsko. Tako je Lendava izgubila del svoje- ga gravitacijskega zaledja, ki je pripadel Madžarski. Zato je to ozemlje ostalo neraz- vito vse do zadnjih dveh desetletij. Pod vplivom bolj ali manj uspešnega uveljavljanja policentričnega družbenoeko- nomskega razvoja na obmejnih območjih Slovenije lahko spremljamo večji ali manjši gospodarski napredek, ki ga omogoča za- snova načrtnega razvoja obmejnih, nerazvi- tih, hribovskih in narodnostno mešanih območij Slovenije. Bolj ali manj lahko ugoto- vimo vpliv odprte meje v eni ali drugi obli- ki na vseh obmejnih območjih Slovenije, kjer že sam občutek možnosti vsakodnevne- ga prehoda meje, ne glede na gospodarske koristi, vzbuja pri prebivalstvu obmejnih območij prijetno psihološko razpoloženje, kar ugodno vpliva na zadrževanje prebival- stva in ohranjanje kulturne pokrajine (1). 1. Klemenčič, V. 1987: Državna meja na območju SR Slovenije in obmejna območja kot nov geografski fenomen. Ràzoprave in gradivo - Treatises and Documents, št. 20. Ljubljana. Slika 1: Nekatere značilnosti obmejnih območij Slovenije. J Maloobmejno območje S Slovenci poseljena narodnostno mešana območja v Italiji, Avstriji in na Madžarskem Z Italijani in Madžari poseljena narodnostno mešana območja v Sloveniji Avtoceste Ostale pomembnejše ceste Pomembnejše železnice RlSftfl: n. RFEHT. D. PCPM 19