Gospodarske stvari. Saje izvrstno gnojivo. Saje, ako se previdao rabijo, se smejo izvratao gaojivo imeaovati, ktero ae le rastliasko rast aa prav dober aačia pospešaje, aiapak saje so prav dobro sredatvo zoper črve ia drage razae mrgoliace, kteri raatliaam ško.dajejo. Na drugi straai pa je aiogoče, da saje v rokah aevedaega kmetovavca ia vrtaarja, ki ae zaa z ajimi previdao ia aaiao ravaati, rastline posmode ia kakor škodljivi strup aa aje delujejo. Odtod tadi pride, da imajo aekteri kmetovalei pred sajami aeki strali tako, da se tega muogo vredaega gaojiva izogibajo ia ga na ravaost zametajejo. Toraj ae bode aa škodo tukaj aavesti aektere opazke. kako je treba s sajami kot gaojivom ravnati. Pred vsem dragim je treba skrbeti za to, da se saje na auliem kraji hraajujejo. Ce so pa bile pred porabo od dežja premočene ia izlužeae, j!gubijo aajboljše gaojivae moči. Že aekaj let sem, pravi skašea vrtaar, potrošam v spomladi grede, aa kterih sem zelje ali belo peso posejal, ia sicer prvikrat, ko so rastliaice iz zemlje polukale, dragikrat pa 8 dai pozaeje z zmesijo, ki obstoji iz jedaakih delov saj ia pepela. Potrošati se mora o vlažaem vremeaa. Mlade rastliae so bile tako ae le zeljaih bolh, arapak tadi polžev obvarovaae ia so po ti aaglavai pogaojitvi prav bujao raatle. Neki aagleški vrtaar je saje pri pridelovaaji čebule ali lnka z velikim pridom rabil. Dal je spomladi aekoliko gar saj aa polje zapeljati, ktero je bilo za posajeaje čebule odločeao. Ko je bila zemlja do dobra pripravljeaa t. j. dobro steptana ia z grabljaaii poravaana, so jo s sajami potroaili, tako, da je bila vaa površiaa z ajirai pokrita. Cebal se je potem kakor aavadao po vrsti sadil. Mlade sajeaice, ktere &o drugekrati orvi ali gliste in pa še drago mrčesje hado poškodovale, so takrat ostale popolaoma aepokvarjeae. Na isti aačia ia z istotako dobrim vspehom se saje obaašajo pri posejatvi koreaja, pastiaacije, kolrabe ia drugili rastlin, ktere v mladosti aiaogo od mrčesja trpijo. Prav priporoča se saje kot gaojivo rabiti, za rastliae v loacili. To je zanesljivo sredstvo proti glistam, ki dostikrat dao prevrtajo ia potem rastliaam koreniae poškodajejo. Za tak gaoj ae vzame 1'/, kilo do 2 kilo saj v debelo zavito platno, ktero se potcm v vedro vode podrži ia tako dolgo iztiskava, da je voda popolaoma črna. Isto tako ae saje z aajboljšim vspe- aom rabijo za pokoačaaje mrčesov aa breskvah in drugih obsteaakih drevesih. V ta aaniea se vzaaieta 2—3 kilo žveplovega cveta ia vse to se pomeša v primerai posodi v 18 litrili apaeaega raleka, s ktero tekočiao se potem 8 čopkom pomažejo špraaje ia razpoke aa ateai, ob kteri je drevje in v kterih zakotjih se mrčesja aajrajse vzdržaje. Če se jeaeai debla saduaosnih dreves z mešaaico iz vode, saj ia apaa pomažejo, prežeae ta maža mrčesje ia pokouča mabovje ia lišaje. Drevje dobi lepo gladko kožo. Priporočajo se aaje v pokoačaaje goseaic ia jihove zalege. Poaieša ae 10—12 litrov aaj z aekoliko vode, da postaae aekov črai močaik. Na to se vljije 190—200 litrov vode ia vse se pusti 3 dai atati. Na to se tekočiaa skozi debelo zavito platao precedi ia drevesa z vrtao brizgalaico poškropč. Škropi se zvečer po solačaem zahodu. Drugo jutro je pre vse debelo mrtvih goseaic pod drevesi. Posledajič ae morejo aaje tudi aa kompostai kup zaaašati, kjer se kompoat posebao po ajih vzboljšuje. Tak kompostai gaoj služi posebao dobro vrtom, travaikom itd. Ker ao toraj saje tako izvrstao sredatvo za pogaojitev ia pokoačaaje mrčesja, zato jih gre v kuhiaji ia peči aabirati ia aa povedaai aačia aa vrtu ia polji rabiti. Rožmarin dobro razkuživno sredstvo. Maogi strokovajaki priporočajo rožmaria kot izvrstao razkuživao sredstvo. Navadao se z briajem kadijo ia tako sobe, po kterih ao boleaiki ali okrevajoči se ljudje, razkuživajo. Ce se par vejic rožmariaa sožge aa loparji žerjavice, je to dosti bolje od briaja, kerje dah prijetaiši. R,ožmaria tudi varuje razao kožuhoviao aevaraih moljev. Nekaj vejic rožmarina po kožahoviai potakajeaih jo poleti varuje moljev. Vrli konjerejci na Slovenskem. Ves Štajer je koajerejsko društvo razdelilo aa 5 koajerejskih okolišev, ker ima vsak okoliš avoje posebaoati ia tudi vzreja tem premeraih koaj. Sloveaskemu Štajera pripada 3. 4. ia 5. okoliš. Letos ao v teh ogledovali koaje ia delivali premije V aaaledajem objavimo iaieaa odlikovaaih sloveaskih koajerejcev. I. Za 3. konjerejski okraj dobili so premije v Radgoai: a) za k o b i 1 e: Jaaez Drvarič iz Žetiajec 25 fl. Fraac Trojako iz Žetiajec 20 fl. Fr. Klemeačič iz g. Izvaajec 15 fl. Jaaez Zemljič iz Šavaice 15 fl. Jakob Misleta iz Maate 10 fl. Jož. Krajac iz Poterae 1 0 fl. Jož. Padarič iz Poterae 10 fl. ia Aadrej Zemljič iz Radiajec 10 fl. b) za žrebice: Aatoa Sattler iz Graboaoš 15 fl. Marija Hojs v Poterai 15 fi. Fraac Kraajc v Poterai 15 fl. Jaa. Kolmaaič v Zetiacih 15 fl. Alojz Žitek iz Maute 10 fl. Janez Drvarič iz Cajn- kovec 10 fl.^Jož. Rovtar iz Žetiajec 10 fl. Jož. Adamič iz Zetiajcc 10 fl. Jaaez Piatarič iz Poterae 10 n. II. Za 3. koaierejski okraj promijo dobili so v Ljatomcm: a) za kobile: Blaž Babič v Maleški vesi 40 fl. Jeraej Vraz v Mauti 30 fl. Fraac Kraajc v Mauti 25 fl. Martia Safarič v Budišovcih 20 fl. Fraac Horvat v Baaovcih 15 fl. Jož. Zimmerraaaa v Stročji vesi 15 ii. Fraac Stahec v Logarovcih 15 fl. Jaaez Domajako v Mauti 10 fl. Jaaez Horvat pri sv. Križi 10 fl. b) za žrebice: Martia Golob v Priatovi 20 fl. ia 15 fi. Alojz Fereac v Novi vesi 15 fl. Mat. Krajac v Babincili 10 fl. Fraac Vraz v Pristovi 10 fl. Mat. Zupaac v Brkovcih 10 fl. Marko Vaapotič v Lukavcih 10 fl. Jeraej Vraz v Mauti. Za vsem se je todaj razdelilo v Ljutomeru 280 fi. v Radgoai pa 225 fl. vkap za celi 3. koajerejski okoliš 505 fi. (Dalje prihodajič). Hmeljarsko društvo v Žavci je sijajao obhajalo avoj ohčai zbor 9. t. m. Prišlo je okolo 100 ljudij. G. "VVilhelm je govoril o hmeljarstvu aemški, g. Hauseabichler pa aloveaski, kar je veliko več zdalo, ker ao ga vsi razameli. Tudi je iz lastae skašaje govoril ia aiaraikaj povedal, česar še teoretičai hmeljarji niso vedeli. Predaedaik g. Haupt je aa«vetoval sejme za hmelj v Zavci. G. Wilhelra je obečal, da bode kmetijska dražba hmeljarstvo v Saviajakej doliai podpirala, kar je itak jeaemu aameaa primerao. Sejmi 20. aov. Ivaik, sv. Jurij aa Peaaici, Podsreda, Ljubao, sv. Martia pod "VVurbcrgom, g. Polskava, Soštaaj, Slov. Gradcc; 21. aov. Podčetrtek, sv. Barbara v Halozah, sv. Jurij pod Tabrom, 25. aov. Kaaiža, Ptuj, Dobje.