43. številka. Trst v ponedeljek dne 23. februvarija 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST1* izhaja enkrat na 'lan, razun nedelj in praznikov, oh 4. uri pop. — Naročnina zna>a : za vse leto J4 K. za pol leta 12 K. za četrt leta 8 K in za en mesec 2 K. — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravni>ke cerkve v gr^ko-katoli^ko cerkev. (Dalje.) Tema pa ni tako, temuč ravno poli-tiČDe obivtt I. in II. instance so atorile vse, kar je b io tuogcč-, da bi se Btvar zavlekla ad caiendas graecas io da se potrpljenje prebivalstva zlorabi do sa c. kr. narnest-ništva ne odgovarja nti zakonu niti pravičnosti sploh, ker se ne sme noben: vasi pri-s tdit", da b> skrbela za duhovne tuje župnije, od katerih ne j>otrebuje in ne jemlje noben h poslov in cerkven b funkcij, p »leg svojega domačega župnika. T z devna protizakonita prizalevan;a in dokazovanja okrajnfgi g avarja iz Kopra, ki je nnlašč zarad« teg* prišel v sej > občinskega sveta dne 19. jul:ja 1900 v Dolino, so se veda ostala brezvspešna, in njegovi nasveti so se zavrnili z vso odločnostjo, ker so prebivalci uvideli, da vlada posreduje le v in teresu dolinskih župnikov, ne pa t interesu K cmanjcev, in v ta namen, da se napravi z ipet m r Ur da h če K cmanjce le pnsiliti v nadaljnje protizakon to vzdrževanje duhovnov v D. L ni. R cmanjci so prišli do prepričanja, da ne morfj > najti svojih pravic niti na cerkvenih niti nt polit čuih oblast h, in da se ne b *io mogli nikd r in nikoli odkrižati nadvlade d linskih župnikov vkljub pismeno zajamčen m pravicam od cesarja J žefa i I To je b 1 povod, da se je začelo v Kičma nj h premišljevati iu pretresovati vprašanje o veroizpoved inju, in da so po mirnem prevdzrku v*b razmer prišli do prepričanja, da se v rimiko-'iatol ški cerkvi abaolutio ni kakor ne more več najti dušnega miru. Trmoglavost in goipodatvaželjnost do linsk h župnikov je privedla tako daleč, da potrpežljivemu kmečkemu prebivalstvu v Ricmanjih ni preostajalo druzega, nego da se odloči z* spremembo veroizpovedanja, oziroma obreda, in tako s "i je zgodilo, da so R C-manjci, dne 4. avgusta 1900 p:sm**no nazn;. nili akofiskemu ordinarijatu v Trstu in tudi c. kr. namestništvu v Trstu, da izstopijo i z rimsko-katoliške cerkve t*r vstopijo v grško katoliško cerkev. Od tega trenotka pa se je začela zopet nova trnjeva zgodovina za Rcmanjce. C. kr. ministerstvo za bogočastje je bi-cer z naredbj od dne 3 septembra 1900, št. 24606, v pr ncipu odobrilo ustanovitev samostojnih dušjhrižnh post ij v Romanjih, Klancu, Podgorju, vendar si je pridržalo nadaljnje odloke gled-j sest tvljeaja ustanovnega pisma župnije in glede odredb z ozirom na dohodke dolinsiegi župnika in aktiviranja novih duaobriž lih postaj. Ta mmister-ika naredba pa je ostala do danes neizvršena O i tedaj s > se začeli tudi jurisdiktičnt prepiri v R cananjih. Da-si je bil novi župnik v Dolini vsled škofovega dekreta od dne 2. maja 1900, št. 56/pr., umeščen le pogojno za ves nekdanji župni okol š v Dolini, ker se je že tačas piič«kovala formalna izločitev kapelanje v Romanjih, ni hotel ški f pozneje več priznati tfga ter je izjavil, da je bil dolinski župnik absolutno inštaliran, kar pa je v očitnem pro tivju s konkurznim razpisom in pismom o umeščenju. Tržaški škof je skušal doe 30 septem bra in 4 novembra 1900 R cmanjce pregovoriti, da se vruejo v katol ško cerkev ter jim je cel<5 obljubil, da povrne vse stroške, ako dovolijo, da se zopet napravi status quo. Ta škof jv predlog pa se je odločno zavrnil, ker je sklep Ki';manjcev bi! trden in mirno prevdarjen. Rlcinanjce je vsied tega štof Julij Dro-hobeckv v Križevcu obvest i z dekretom od dne 16 novembra 1900 št. 1215, da se je občina Ricmanje definitivno vsprejela v gr-ško-katoliško cerkev, o Čemer sta bila obveščen tudi tržaški škof in o n-dotnoc. k. n a m e b t n i š t v o. Da, tudi c. kr. ministerstvo za bogcčistje je bilo uradno obveščeno o tem. (Pride še.) Politični preg-lea. V Trstu, 23 februvarija 1903. O položaja. V soboto smo bili na tem mesto po raznih listih prinesli vest, da je g. Koerber konfjriral z načelnikom mla-dočeškega kluba, dr. PaesCkom, da li bi se ne dal doječi arrangement v zagotovljenje delavnost' zbornice, in pa za parlamentarno rešitev proračuna in nagodb9 z Ogr3ko. Vest je dodajala še, da se b:>do pogajanja nadaljevala čez te pustne dni. To vest popravlja predsedništvo mlado-češtega kluba v tem zmislu, da je bil pogovor le o nekih justičnih vprašanjih in da ni res, da bi se pogajanja nadaljevala čez pustne dni. Mi bi imeli k temu popravku pripomniti le toliko, dam ni šlo toliko za vprašanje, ali se je g. Koerber res pogajal z g. Paca som v zmislu g">ri označene in potem dementirane vesti. Marveč se nam je videlo za ves notranjepolitični položaj znač ino to dej3tvo, da 30 Nemci, č m se je razširila vest o pogajanjih s Pacikom, pozvali dra. Koerberja na I odgovor in da se poslednji v svojem odgovoru ni omejil na pojasnilo v smislu gori navedenega češkega dementija, a m p a k j e Nemcem vnovič prisegel zvestobo tistemu svojemu »stališču«, po katerem ne bo dajal Čehom ničesar, ako N e m i ne privole v to!! V tem povdarjanju »stališča«, prikrojenega na telo nemškega nadvladja, je puštam saiiens, ne pa v okolnosti, o Čem ravno je dr. Koerber razpravljal z d.rom Pačit som in in da-li se razgovori nadaljujejo ravno te pustne dni. Koerber in Jugoslovani. Ozirom Da mojstrovanje, ki si je dovoljuje gospod K »erber nasproti jugoslovanskim poslancem, meni spljet*ko »Jedinstvo«, da je v Dalmaciji res lakote, a o tem d? -ve vsakdo, poleg ministerBtva Koerberjevega. In če se je čemu ču liti, čudit' s* ja vladi Koerber-jevi, da njen š *f priznava lakoto v tej pokrajini, a vendar ne st )rita nič ~a njo: neon in ne njegova vlada. Će se poslanci zivzemljejo za Macedo nijo, se s tem nič ne jemlje Dalmaciji. V Macedoniji je bratov, Hr/atov, Srbov, Bjl-gjrov, ki trpe stradanje n ginevajo muče-niski. Bratsi:o trpljenje je naše trpljenja in že dolžnost slovanska nalaga našim poslancem, da posezajo PODLISTEK. 4-2 Na rojstni zemlji. K-a ver-Šandor-Ojaltkl; prevel M. C. XV. — Da — da — al', dragec moj — tud nfcd-rial sem se. — Je bili* skrbi —. jeze — eh — v« š — da včasih vendar m;sl;m na lepe dijaške čase. — So — vendar je bolje tako! in raztegnil se je samodopadljivo, se na-m-jal glasno in objel Leva okolo pasa. Lev pa ni ver -val njegov m besedam o creči, niti ne njegovemu zadovoljnemu smehu, on je videl v njem ie samoljubje sebičneža. Raiocjev obraz, zastarel pred časom, kakor da je bila odprta knjiga i i katere je čita), ko i ko siln h naporov — skrbi — in suženjstva je ztht-val ta njegov vspeh, s katerim se je ponašal. — A kako s* prišel semkaj ? — ga je vprašal sle injič Lev. — Saj ti pravim — po opra/ilu, vedno po opravilu. E ien mojih n»j >dličoejib klijen tov — baron Ivor Siern — ta se je zaljubil v to vašo Hrvatsko — p « sili hoče kupiti tukaj posestvo. Pa ravno ta vaš kot se mu je omilil. Lan' je bil došel semkaj v vaše toplice — in od tedaj nima več miru. Še prijatelj Miicolaš ga je nagjfarjal ca to. Seveda, samo M kolaževo posestvo je pre- majhno za tj. Baron bi hotel z'ož t in urediti grajščino. K M koš ševemu p >Be3tvu bi kupil še kaj — Dragame in vaš L'pnjak. — He — kaj praviš na to? Baron je silno bogat —: on plača [sijajno. M kolaš napravi divno kupčijo. N > — nekako zavlačuje. Baron je že nestrpen.JPoelal je torej mene, da povspeš m. — Težko, da bi moj oče prodal. Ne verujem. — Oh — ko boš čui ponudbo — tudi tvoj gospod oče — in m igoČe, da ne bi pritrdil. Greh b bil to. V ostalem pa, če nočete, baron odstopi. Na vse zadn,e bo Mikalaševo Topolje z Dragancem tudi lepa ekupina. — Torej ste zi Dragance gotovi ? — O gotovi. Mikolas pravi, da se I):a ganci toliko kolikor njegovi — in on prodaje svoje Topolje setno pod pogojem, da se kupijo od njega Draganci. — Oprosti ti meni — kake pogoje more staviti on za Dragance? Hvala B igu, še niso njegovi. — Ali on ima vse hipoteke ! — No, da, da — ali veadar. Zakaj ne bi baron AlbaniČJ plačal ? Tako bi Mlko'aš došel do pokritja svojih tirjatev, a Albaničevi ne bi bili upropašfieni — ostala bi jim lepa glavnica. — Ah — vidim, da sem preveč go /oril. No nič za to. Kakor sem rekel, na stvari se nič ne menja. Baron želi Mikolaševo imetje s katerim bližnjim posestvom, a ne more ga dobiti, ako ne kupi od Mikolaša tudi Dragance. Res je; da se tebi čutln>vidi M'ku'aševo postopanje — a'i povsem naravno je in 1 >gično. Kupč.ja je — kup5ija. — Seveda — on miali dobiti Dragance na javni dražbi za vsako ceno — zato je pokupoval vse t rjatve nasproti Alban:<5a — umejem ga; na dražbi ne bo imel konkurentov. In taKO dobi kraeno imetje za kolikor si bodi, a proda je potem baronu za drag denar — in še Bvoje Topolje odda čim dražje. Uvid am jaz to — ali to je grozno. Ti praviš, da si zastopnik baronov, daj torej — čuvaj njegov interes — in kupi imetje naravnost od Aloaničev. Miku'ašu boš moral več dati. — Dobro — dobro — ali potem nimam Topolja — in slednjič — baron jo že Miku -lasu izročil ves posel, jaz sam pa sem le došel, da pjvBpešim. No — pjjva — da čujemo, kaj poroče oČa ! « XVI. I a približala sla se Bliniev či in Miku lasu, ki sta v drugem kotu sobe živahno razpravljala. Stara gospa ju je motrila ves čas z jako zaskrbljenim obraz jm. Ona je bila odločno nasprotna prodaji. A vedela je, da je Blinjević jako praktičan človek, pa se je bala, da bi ga sijajna ponudba mogla uklo- tudi v politiko naše države na Balkanu. Mari se smejo v to mešati samo Madjari, Nemci in Italijani ? Balkan je slovanski, .in slovanski Balkan pripada Slovanom ! Iz Hrvatske. Iz Zagreba prihaja vest, ki kaže, da se proces konsolidacije v opoai-cijonalnem taboru dalje razvija. ^Rečena vest naznanja, da je ,čista stranka prava* pristopila k opozicijonalni fuziji. Izvrševalni odbor ■/. dr.om Bre3ztvenskym na čelu ima izdelati organizacijski statut za združenje klubov in rešiti vprašanje skupnega glasila. V nedaljnji bodočnosti pride torej do združenja opozicijo-nalnih klubov in listov. Dotlej bodo vsi trije listi — »Obzor«, »Hrvatska« in »Hrvatsko pravo« — glasila zedinjene opozicije. S tem je dosežen zaželjeni cilj: jedinstvo opozicije je doseženo. Principijeln h diferenc ni torej: nič več — glede vsega druzega pa se je nadejati, da srečno reši izvrševalni odbor. Macedonsko vprašanje. V soboto zjutraj sta avstro-ogerski poslanik, baron Calice, in ruski poslanik, grof Sinovjev predložila velikemu vezirju Ferid paši spomenico, obsegajočo predloge ruske in avstrijske vlade glede zboljšanja administracije v vilajetih Skoplje, Monastir in Solun. Iz Carigrada poročajo, da se vedno več bolgarskega prebivalstva pridružuje ustašem. Oi 24. januvarija do 8. februvarija t. 1. se je na povelje tajnega sodišča macelonskih odborov izvrš lo devet umorstev. Blizu Kaatorije Be je te dni vršila jako huda bitka med Turki in U3taši, katere slednje je vodil neki Oakelarov. Turki so imeli mnogo izgub. Iz Bslegagrada poročajo, da se je pod vodstvom Sarafjva ustanovilo že sedem ustaških čet, ki štejejo po 200—300 popolnoma oboroženih mož. Dne 18. in 19. t. m. se je v solunskem vilajetu dogodilo več spopadov med tuikim: vojaki in ustaši. Tržaške vesti. Dogodki v Ricmanjih. Na sv. maši včeraj pr^dpoludne je bila, razun g. latinskega kapelana in strežnika — ena sama oseba, došla od zunaj. In to vzlic dejstvu, da je bil napovedan »ofer« in zahvalna pesem. Popoludne pa ni bilo nikogar v cerkvi, razun gospoda kapelana in strežnika. Ljudje so pa hodili mimo cerkve in med njimi se je prikazeval tu pa tam orožnik. Mož se je kazal tu pa tam jako prijaznega ljudstvu. niti, da privoli v prodajo. Zato je sedaj Levu, ko je šel mimo nje, namignila in mu šepnila na uho, naj za Boga odvrne starega od prodaje. Mej tem je Mikulaš svojim važnim načinom razvijal svoja načela o gospodarstvu in o nadlogah in nevoljah ekonomskih Svoje ponudbe ni še omenil ni z eno besedo. Ni hotel hkratu z vso resnico na dan, ker, ko je nedavno govoril o tem, prekinil ga je bil stari Blinjević s smehom in ni hotel, da bi ee o tem dalje govorilo : »Pa — kam na bi jaz sedaj tako star — skoro v grobu z eno nogo — pa naj bi se selil — in jaz naj bi šel v mesto živet? - - Kaj mislite — dragi Mikulaš ? ! — govoril je tedaj. Sedaj je začel Mikolaš od daleč nape- rjati. — Pa vzemite — magnifice domine — tisto filoksero. Ste-li čuli o tej najnoveji kugi ? Ako to pride k nam, mi Zagorci (on se je imenoval tako, da-si je še le pred nekoliko leti kupil pojestvo v Zagorju, kjer je imel navaio preživljati le po kak poletni mesec) — mi — mi — Zagorci smo pobiti. Posestva nam ne bodo nič vredna. Ker jedino vino je še nekaj, kar je donašalo koristi; ko torej tega zmanjka — kaj bo potem? A ta vrag ni več daleč. Po Štajerski — po Oger-ski, v Sremu — povsodi ga je že. (Pride še.) Ljudje hodijo dan na dan — v partijah — v Koper, kjer prijavljajo svoj izstop iz rimsko-k atoli ške cerkve. Naš poročevalec nam zatrja, da Be g. kapelan K ran žic čuti v Ric-manjih že jako, jako — nedomačega. Veru jemo, da mora biti svečeniku stanje naravnost neznosno, ako pa ni nienegaraed ljudstvom, ki bi ga vsaj po zdravil na ulici. Včeraj d. pr., ko je popoludne odhajal iz cdrkve, je bilo pred cerkvijo vse polno ljudstva, največ pa žensk. A ni ena teh se ni niti zmenila zanj, kakor da jim je popolnoma neznan. Ali to zagotovilo moremo dati gospodu kapelanu, da se mu ne treba ničesar bati zi svojo osebno varnost, kakor morem » zagotoviti tudi g. okr. glavarja v Kopru, da se nima bati, da bi njegov veliki aparat prišel v položaj, da bi moral nastopati za vzdrževanje miru. To mu potrde gotovo vsi oni, ki prihajajo v Ricmanje dan na dar. Tudi Italijani iz mesta prihajajo in odhajajo povsem zadovoljni. Narod riemanjaki je že tak, da ee jako, jako vara oni, ki pričakuje od njih le za en hip drugačnega nego korektnega vedenja. Nadalje nam poročajo i z R cmani, da je bil v četrtek zopet tam znani »dimnikar«, ki je znašal v farovž opeko in malto. V petek je prijel zopet v v&b močtn oddelek orožnikov. Slutili so takoj, da bo zopet kaj zrelega, Niso se motili. Kmalu popoludne se je pripeljal v Ricmanje eden kanonikov iz Trsta. Odšel je takoj v kapelaniiče. Na to Bta s kapelanom dolgo krožila po vasi ; iskala sta menda neke ključe. Potem pa sta uodila iz farovža v cerkev. Kanonik je imel seboj še nekega drugega Človeka, ki je bil kovač-ključavničar. Okolo 7. ure zvečer se je kanonik odpeljal iz Ricmanj v spremstvu omenjenega človeka. Odpeljala sta se proti Zavijam. Mejpotoma, blizu Loga, bi se jim bila kmalu dogodila neareča. Voznik je bil namreč v temi zavozil na neko stransko pot proti Boljuncu in le malo korakov je manjkalo, da se ni voz zvrnil pod neki nasip. Id zopet naši latinizatorji, oziroma na>i narodni nasprotniki. — Ko eem dne 20. t. m. kumoval nekemu otroku v cerkvi novega sv. Antona, dogodil se mi je nastopni slučaj : Dotični duhovnik, ki je omenjenega otroka krstil, me je vprašal, katere narodnosti da sem ? Jaz sem mu odgovoril. da sem Slovenec. Potem pa je vprašal kumfeo, katere narodnosti da je ona, na kar je odgovorila, d* je Italijanka. — Iz tega je sledilo potem, da se je dotični duhovnik tako odurno vedel z ncenoj, kakor tudi z babico, oziroma njeno namestnico, in tudi kumico, da je malo manjkalo, da nismo zbežali iz cerkve. Na to se je sicer ta — reformator (drugače bi si jaz ne vedel tolmačiti njegovega vedenja) posluževal slovenskega jezika, a na* je apostrofiral, »kako da more on izvršiti t') funkcijo, ko smo kumovi dvojne narodnosti?!« Ali jasno je bilo, da je njegova jeza prihajala le od todi. ker mu je takoj vsa situvacija pravila, da bo moral slovenski govoriti!! Edinole-ta imperativ ga je tako razljutil. Tudi ta slučaj je v ilustracijo tistega šovinizma, ki jih je zajel vseh v nasprotnem nam taboru : od onih, ki so v frama?onskem taboru, pa do onih, ki nosijo svečen.ško haljo. Če se tako vedejo z občinstvom ceio o podeljevanju prvega in najsvetejšega zakramenta, in to tudi nap p roti bolj inteligentn m ljudem onega občinstva, ki je itak dovolj proganjano od druzih — kulturo-noecev: če se tako degaja ce'6 pri krBtnem kamenu, kaj se le počenjajo ti rt formatorji proti nam, kjer »o manje vezani in inanje izpostavljeni, kjer morejo iz-za zidu metati svoje zastrupljene puščiee na nas sire make Slovence?! (N. pr. v uredn štvu »Piccola« kakor pridni sotrudniki Zidov in sovražnikov vere Krittove. Op. stavčeva.) Ali to hodi povedano gospodom znpet in zopet in na ves glas : ne zgražajte se nad Ricmanji! ! »Jalova berba«. Pod tem naslovom prina-a »Slavenska Mi-ao« lep in času primeren članek o borbah v našem Primorju. Ako jih je ~e kaj ljudi med Italijani, preči-tajo naj ga, oziroma naj si ga dado prevesti na italijanski jezik, razmišljajo naj in morda jim pride slednjič vendar spoznanje o vred Dosti oziroma nevrednosti dosedanje politike njihove nasproti Slovanom v Primorju. Pa tudi našim čitateljem morda ne be škodilo, ako reproduciramo izvajanja v »Slavenski Misli«. Nedavno temu je eden najuvaženejih ita-ltjansKih publicistov, senator Ascoli, izrekel v reviji »Nuova Antciogiac par iskrenih in pametnih besed o borbi med Italijani na eni in Hrvati in Slovenci na drugi strani na vztočni obali morja Adrijanskega. Po dolgoletnem opazovanju te žalostne borbe je Aacoli uvidel slednjič, da ista ne koristi ni Italijanom, ni Hrvatom, ni Slovencem,, ker jih vseh ovira v razvitku, a olajšuje nalogo edino Nemcem, ki se bolj in be lj ppusčajo na jug proti morju. Danes imajo pangermani odkrito na programu, da Trst mora postati južni germanski emporij, kakor je Hamburg severni. Ali njim se ne cede sline samo po Trstu. To je zarje le mal založaj. Po Trstu prihaja vsa I*tra, potem dalmatinsko primorje, a na skrajnem jugu morala bi Boka Kotorska postati njihovo vojno pristanišče velike sredozemske nemške mornarice. Mari nemški cesar-govor-nik ne ptnavlja vedno, da nemška bodočnost je ca morju ? Nu, nismo š«j zvršili s tem. Nemški apetit je še mnogo veči. Nemci hočejo ves Balkan, hočejo Cargrad in Solun, da bosta nemški emporij na Ege-jskem morju, da bosta njihova postojanka, s katere mislijo preplaviti Malo Az-jo, Sirijo, Mezopotanijo, Perzijo, Arabijo. V ta namen zidajo tudi bagdadsko železnico, ki ima biti žila vodnica nemštva v Aziji, ki bo vse njene pokrajine preplavljala z nemško obrtjo. Komur je znana napadalna sila nemštva, posebno po Sedanu, kdor ve, kako so oni svojim dahom in jezikem faktično prodrli v ves jugoiztok Evrope — tako, da ga ni le v mestih Galicije, Ogrske, Hrvatske, Bosne, Hercegovine, Romunske, južne Rusije, vsega Balkana izobraženejfga Človeka, ki ne bi poznal nemškega jeznjki JoHip ptbit in m« lčeč. Prodal je svoje lepo posestvo na Pristavi pri Šempasu in životaril nekako samo'arsko. Mož je vreden spomina, ker se je večino svojega življenja dejansko udeleževal narodnega napreiika na Goriškem. B 1 je mnego 'et deluječ sotrudnik »Sloge«. V svoji visoki sterosti se sicer ni več udeleževal javnega življenja, a ob vsaki dani priliki je kazal gc rko ročutje za pravi narodni napredek. Ves čas Bvrjega gospodarstva je bil v izgled pravega gospedarja, k?jti n: tanj ko je vodil račune svojih o dthodkih in streških, kar še dandanes le rfdko oprav jajo naši p se%tniki. Radi svjega tihega in mrrnega znučaja je bil med ljudstvom jako priljubljen. To ee je videlo tudi Da dan njegovega pr g eba, katerega so se občinami prav v obilnem številu udeležili. X V sv. Križu pri Sežsni so zasno vali bralno društvo »Mlaelina«, katero otvori Bvtjo čitalnico z dnem 1. marcija. V odbor bo izvoljeni Josip Gomizelj predsednikom, Jo< i p Macarol, podpredsednikom, Josip Fi-lipčič blagajnikom in Kar. 1 Bole tajnikom. 1 Odborniki pa : Josip Macarol, Fran Bole, Anton Stare in Avgust Škrl. Društveni členi ' bo skoro sami mladeniči in ker je društvo ! brez sredstev, pripor« ča se rodoljubom, Ha bi mu izvolili podariti knjig bodi zabavne, bodi g( spodarsko poučne vsebine. O d b o r. X V Opatiji je bilo od dne 1. septembra pa do vštetega 18. februvarja 1903 7548 oseh. Od dne 12. fcbiuvarja 1003 do vštetega 18. februvarja je prireatlo 543 oaeb. Dne 18. februvarja 1903 je bilo navzočih 1507 eseb. X Se o razpuščenem društvu >Unio-ne« v Zadru. Iz dalraaun-kih listov posnemamo, da je b la tudi lani, povodom plesa tega društva dvorana istotako dek >rirana, kakor so jo h teli Iet03 in d a so se lani državni uradniki udeležili plesa! Ves svet je letos videl iredentar-sko demonstracijo v sporazumljen; u s členi-uradniki, vlada pa je videla v prvi vrsti lojalno ovacijo v izstopu uradnikov iz društva ! V tej razliki umevanja se izraža modrost vladine politite v našem Pr morju. Sej je vladina »Smotra« v Zadru — lagala, da so vsi v Zadru proti dru. Milcov:chu ! Proti posledn;emu je baje uvedena pre skava radi veleizdaje, ali poslednji je na svobodi. Ne nrigovarjairo temu. Obdolženec še ni obsojenec Tn le prav ie, da se mu ne krati svoboda. Ali poudarili fmo to z oz:rom na slu Saj, ki »e je dogodil nedavno temu ravno v Dalmaciji, ko so pr »ti štirim osebam (Srbom) uveli preiskavo radi ene nedolžre pesmice, a bo tri takoj utaknii v zapor, četrtega pa niso zaprli zato, ker ga — ni<»o imeli. L. Zore je bil na njegovo srečo na Cetin u. Vesti iz Kranjske. * Veliki ruski koncert v »Narodnem doma« ▼ Ljubljani. V pohoto, dne 7. marca pviredli slavna pevka, primadona ce-carske dvorneopere Petrogradske in s o l i s t i n j a Njega Veličanstva cara ruskega gospa Marija Ivanovna Gorfenko Dolina, operna pevka svetovne elave, v »Narodnem domu« v Ljubljani samostojen ru-ki koncert. Na katerem bo sodelovala tudi »Glasbeni Matica«. Vesti iz Štajerske. — Gla^ovitega morilca >Vaidin-gerja, radi katerega je živelo v velikem str;- h u vpe prebivalstvo v S!<-v. Goric; h, in radi katerega je bilo orožništvo po koncu dan in noč, »o končno vendar ujeli in seer pri gv. Lovrencu v -Slov. Goricah. Skoro štiri tedne se ga iskali, da-ei je vse prebivalstvo šlo orožnikom ua roko. Waidinger je imel svoje skrivališče pri svoji materi in zato je pr šel kmalu v roko pravice, ko so mu pred nekoliko dnevi odvt-li mater v zapor. Ni treba pripovedovati, da se je prebivalstvo kar oddahnilo, ko je čulo, da je zločince aa varnem. — Skoro brez izjeme korektno...! Dr. K<-erber se je že večkrat izkazal mojstra v govorn>škth figur> h, ki bo — prazne in nič ne dokazujejo. Dne 4. f«! ruvarja so ga poslanci Berks, Žičkar in »ov. interpeiirali radi pomanjkljivosti v višen u prav oso Jstva. Tvakor je že tako običaj, je g. Koerber tu li v tem cdgo veni pril zamorca in gaje seveda pral tako temeljito, da -i je pridobil popolno priznanje vs» h nrmSkih nacjocalcev. Ali resnica o kričeč h razmerth v pravosodstvu na arskem — kdikor se dostaje jezikovnega vprašsnja in - tem tesno spojenega vprtšanja imenovanja tm dni kov —je tako silna in ima govor dejstev to ko dnkazilno moct da si tudi g. Kcerber v svojem rmenjerem odgovoru vendar-le ni upal tajili prav v«-ega. Z trdivši, da se predpisi v jezikovnem jw gledu o se^tavljf nju zapisnikov v civilnih in kazenskih stvareh »skoro brez izjeau« lor^ktno izvršujejo, je pr pozna l, da se le v »prav osamljenih slučajih« delajo pregrfški proti tem pred pisom. Gospod Koerber pa je previdno zamolčal, da se ti »osamljeni s'učaji« redno dogajajo takrat, kadar prihaja slovenja stranka br< z < dvetnika.-., ko torej menijo g. uradniki, da si in<->rejo legije dovoljevati takepre-grtške. Sevee bavjo že desetletja £ranec«ki politiki in nacijonaJni ekonomi. Si daj se je st pet začela javna diskusija. »Matin« je prijavil d agram o naraščanju prebivalstva v pojedinih državah. Po tem odpada na 10<>0 prebivalcev v set porodov: v Nemčiji 138, na Angležkem 116, v Italiji 107, v Avstriji 10H, a na Franoozkem — 6 ! Ali z drugimi besedami : v Nemčiji je naraščanje prebivalstva 23 krat, na Angležkem 19 krat, v Italiji 18 krat, v Avstriji 17 krat veče, nego na Francozkem. Še početkom minolega stoletja je stala Francija, kar se tiče števila prebivalstva, se svojimi 25 milijoni na prvem mestu. Dane* ima 38 milijonov duš, ali je že na pe*em mestu. Nemčija ima že za 20 mi lijonov več duš, nego Francija. V četrtsto-letju bo števdo prebivalstva Nemčije Še enkrat toliko, nego ono Francije. Naravno je, da »o v Franciji v velikih skrbeh radi tega žalostnega pojava in n gibljejo o raznih vzrokih. No, polkovnik Tou fen je uverjen, da se razplodna sila frpncnzkega naroda nikakor ni zmanjšala in d« bi Fiancozi lahko imeli več otrok, ako bi le — hoteli ! Petleten deček samomorilec. V vasi Grbavec pri Grub šarm polju se je dogodil nastopni veležal^ntn; »bičaj v »le d nepažnje in nemarnosti starišev. Gospodar Stevo Hanže-vački je bil odšel v semeni, a je bil tako je vs'ed vetra hitro širil ter upepelil 00 hiš, Pogubilo se je mnogo živine. Ogenj je pri-zanesel °amo župnišču in 5 al Slavjanskij Vek«, — leto na ko-timnem ple u! Vsak, fci je Listu »Slovj-nski vek«, ki izhaja na Dunaju1 udeležn k< m tega plesa, mota odkr tosrčao in katerrga urej-je Cr. Dimitrij Vergun, je' priznati, da fe je zabaval, eevfda — ako mu rgrrka vlada odfegnila p« štni d* bit za Ogrsko in Hrvatsko Kakt r ra ■/ log navaja r grška vlada, da rtčeni list širi panslav stične tendencije in da piše take stvari, ki bi megle rrotiti mir in r» d med n< madjarskimi državljani na Ogrskem. Samostanu v Krušedolu (v Slavonij ), ki je nekako svetišče vnem Srbom, kjer so po-hrsnjeni tudi zemski ostanki pokojn°ga raz - ni srce vže pozeblo od poljubov časa, ako ne gleda na vsako ztbavo s prsznim filistr-sk m, Rtrram pogledom... Odboru naših narodnih prvakinj pa tudi ne smemo vzkratit' nagega gh.bokega priznanja za njih hvalevredno, rodoljubno delo! Saj one niso mele ca err u ssiro tega, da se bomo v vrtircu zabavali mi »veliki otrcci«, ampfk plemeni-tejš c Ij plaval jim je pred očmi, namreč : smo K 9C X * It X X X X X X X X Svoji k svojim! ZALOGA X X X pohištva« dobro poznane tovarne mizarsie zadruge v Gorici (Mm vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^nton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosarlo) št. 1. hiša Marenzi. Solidnost zajamčena, feajti le9 se osuši v to nalašč pripravljenih proatorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, rao- Xderni sestav. Konkurenčne cena. X Album pohištev brezplačen Trst T>icec 84 87 17 89 73 32 5 2 42 21 70 Kostimni ples. kralja Mi'ana, in k: terega je te dni kraljeva 1 vzdržavanje naših < troškib vr'cev. Mi dvojica srbt-ke poča-tila b sv-jim obiskom, je1 trdno prepričani, da rdrožen mi m< črni do eedaj kralj Aleksander podaril dva tiseč' fežejo tudi one ta svoj svetli cilj, da pa jim frankov. ' moramo v tem blsgonosnem, trudapoluem Loterijske številke izžrebane, dce 21. fe- ' prizadavanju tudi mi, -- ce licem lepim a bruvarija : 1 *rcfm t-lepiro — ampak tudi po svojih mc Čeh ! j o svr;> m ^uhu to kruhu < b strani čvrsto ' stati jo n: ša fveta narodna dolžrost ako h > ' čemo, da »vremena Vocftse jaenila« in tla ! bodo tudi cašetnu morju in nam Jadrsncem ' »mi-ši zvezde kakor i daj sijale«, — Blesteči ' vsreh tega sanjavo, razburkano razvnetcs'jo norie narodu, ako slep zameta j f , , , , Terpeihore boginje blagi dar, zidarvanrga p'eaa bedi našim plemen tim da Za svetnim blsgom vedno spehan letaj a^m v ko zadi šč< nje za njih trud, ob Deiauie vodita mu prid in kvar; i ,. . , , , .i //sveta nižine njemu brza peta 1 em m pa tudi v bodrilo, da mora tako Srca ne dviga, bla i mri nikdar! ' 8 t i m n i pifS ostati najvažnejšim iiorje, Sloven ti. ako plesna vila i ^ . . , šepaje ti kedaj te zapustila! plesom na repertoarju naših KoBtimni ple, tržtških g.,sp8, na korist' P r e d p u s t n i h zabav! Zaključkoma 'naj še rm^nimoj da je na tem plesu igral I različne, toplo zrokrožene | lese oddelek bilo ljubeznivega odbora odzvalo Fe je lepo' Majčenovega t rkestra v pr polno zadovolj-število dam in gospodov ne samo iz Trsta,! »tvo vsega mladega sveta v plesanki; z.to i m pa k tudi z dežele, za kar jim bodi na' ga tudi vsem srcem priporočamo slov. dru tem mer u brečera di ša najsrčnejša zahvala, ^tvom v zasluženo podporo. Ktasni zv( čni ckordi, ki so cim zv«neli XX*XKXV?XXXXX:-■■■K'4 & I Alojzij Miifirtil j nasl. Fr. Hitty ^ I slov. otroškim vrtcem plefal fe je v soHoto v krasnfm okvirju čitalniške plesaloice. Va- nasl. Fr. Hitty TRST.-ul, Barriera vecchia 13-TRST. - Zaloga snovij za moške iz tu in inozemskih tovarn. Perilo — Platnina — Pletenine — Pleteno spodnje zimsko perilo. Izbor drobnarij. i > Sprejema naročbe za obleke meri. po Naj ram na la način tudi oni pomagajo zi dati našo narodno, živo trdnjavo ! V lahkem plesa zibala ee je ves č^s zabava in diha'a sv* že življenj", dokler ni temu veselemu, v n, izbrisen .pomin, in zato gojimo mu rajanju raztrgal *eljo « "«dejo. da se fnidemo nn bodr čem animiraremu in neprisiljene plašč reusmiljeni raztavlja »i m io i v ul o, ki i o ta tem plesu po !ahko v naše srce padali v o1 me v, ostanejo gotovo vs^m toplo ni - kon.c, ki ki uto roko kostimnem pbsu ne samo stari znanci, ampak drago c nam al°ven8^a Terp'-ihora privabi v svoj objem še več plcsavih udeležnikov. d« pr-n- čim naro ški vonj na nas »etiroc«, — eaj nas tako radi imenujejo tako! In k< stimi ? Naše ž« nstvo odlikovalo se j ee je takrat s pr znano svojo fino žen s t ven ostjo; nj h umetniško-dov šeni polni ukus v kostim h pokazal se je na tem ple? u v smelem bogatstvu in harmoničnem tonu ; tu so one vjedinile svojo razvito, ra*ko=no moč, ki je na nt še medlo oko podražaj no in t: godno učinkova'o, z vso svojo drzno silovit »stjo in slikovitostjo. Katera med kostimiranimi da mami je prvakovala in earstvovala, katera je »SpinczE «. poreci Papežev jubilej. DUNAJ 22. (B.) 25 btcica pontifikata prez^ovala tu nenavadno sijajno. V vseh oerkvsh niidš-%' fije ao bile slo* esne službe božje s propovedmi. Službe božje v cerkvi S/. Št« f na so te udeležili cunoij Ta gi i a ni, členi stolnega kapitelja, mnrgo dam iz aristokracije, podžupan Net m yer, mnogi občinski svetovalci in ka&.lidka društva za stavami. Požara. HURSTGEN pri DURENU (Pru-i a). l ila zvezda nam je t žko reči; zato pre-'22. (B.) Včeraj ;e navstal tu požar, ki se SMemnief Levi lini Prva ta torama poklao fesi Tre t. m •J T R S T ® TOVARNA Via Ten. vogal Via Ualttaca ZALOOSE j Piazza RoffiH« i! 2 (Šolsko poslcpft) In Via Ribari* ŽL ti TfcUfou it. 670. --OM- S Velik irb® akp-ft- surij, treni .t Iz- Triaj* u[*£b« tud- p« posebnih b&čvtUi & Ctae brts kooknra^dt. iS ILUJTIOTASi CIIU U3T0IJ IS fUiiB & Predmeti poetavio se na pa. o'?rosS ail žel&zn:co franko. m SJj m ^ m m m m Vaak <*l«m ima j»o preteku petih let pravico do dividende Sprejem* zavarovanje človeškega življenja po najraznovrstnejiih kombinacijah pod tako ugodnimi j^ogoji. ko nobena druga zavarovalnic* Zlasti je ugodnr) zavarovanje na doživetje in fwrt z zmanjšuio^imi vplačili. 99 SLA VIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti dros:a vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavarj e poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenju.e takoj in najkulantneje. lrživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izda-ne podpore v narodne in občnokoristne namene. Mala oznanila. fo rubriko prinašamo oznanila po najnižjit .■enat. Za enkrutno insercijo se plača po 2 stot. zj> oenedo: z« večkratno insercijo pa se cena primerno zniža. Oglasi za vwe leto za enkrat na teden stanejo po •> I K. te/ *e plačujejo v četrtletnih anticipatnib obročih. >ajmanja objava 60 stoL V Trstu. £hoitm »ik^rtev * M>dfih in budilkah Pftrh^lT l^iinh ulica delle Acque 12 roniabU Jdivuu /jlloga VšakoVTtstnik n buteljk l'Orftrežb* točna, cene zmerne. kavarne. An trm Snrli PriP°roć* kavarco Hlllvll WUIII »Commercio« kjer je 9 »flisče SI »vencev. Na razpolago ho v*i slo /eaaki in uoogi -nijiilij. vsakovrstnega «»1 ju _ navadnega in najfinejša. Najfinije Testenina po jako nizkih cen:ih t<«r moke, žita, ovsa in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. Cenike razpošilja franko. Gusta? Boiima v Trstu. Piax/a Harriem vecHiia. (v<»gal Androna deli" Olmo). Velika zaloga pohištva. ogledal, okvirjev in tapeearij. - Popolno opremljene sobe. - Konkurenčne cene. Naročbe se dostavijo razven embalaže franko na -.....kolodvor ali b-od v Trs u...... Pekarna in slasčičarna Antona Peternel v liliei Solitarlo št. 25. Po i i pisani pri|w»r«>ća svojo pekarno in slaščičarno, v katerej se dol>iva trikrat na dan svež kruh in s'saSice v^ake \r"t«. Proda a tu^i : vsakovrct ie moke i/. > grških mlinov j»o najn z; n cenah, in pristni najfineji ref<»§k v steklenicah. Sprejema se tudi do na'' kruh v pecivo. Udani A. Peternel. Obuvala! Pri Pepetu Kraševcu iraves cerkve sv. Petra prostori in pr i ležeči m koŠee-kom zemljišča v Rocolu st. o S fj. {^>ri čevljarju ..Kanarinir4). Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST prp« roč« gvoiim c> nien:ai rojakom nvoj*- in trpežno pohidtvo, bodisi svetlo t»'Li no p« Lt.roiio. fMki r i« spalne, jedilne in vizitne sohe. Sprejema tudi <•> ročl.t- vftikuvraiD^ ie>i«-|kt r»o nacrtu ali [»oprave, krt^re »zvrši v i.ajK rajš» ui ču">u 'n v poi.to /.adovoljnoft naročilelja. Cene brez konkurence. Za ohdne nar"«*^«- s- iop'o priporoča avojitn ro?nk«»iri v U'enui, okolici m ua dežel: v ^rnif- u tfc&lu : Svoji k svojim ! TRGANJE v rokah in nogah preneha vsa- komu v treh dneh ako se po- ^ želodčne bolezni. težka preba vijanja pri poS te9a caja. Ceua , poštnino KAŠELJ preneha ako se uporabi steklenico trpotčevega soka in franco- sluzi antirheuminega mazila. < v»;i Steklenici > točnim navodilom ^ in poHiiiiio, ak«> t*- «i«-tiar ua]>r»'j glil 1.*> . - ak<> s<* denar uftv t>.išii<-manjkanju teka. končanju, rezavic-i cl(1 l l0_ Pri' autM_ ~ in bruhanju grče in prenapeti želodec, zasliženje, naval krvi v glavi, črevesne bolezni o o o o o zdravi o o o o o o relih bol e e i n ah trelia uatlaljne " t r oŠ k e. O S ŽIVOTNI BALZAM A L V A T O čisti Vri tfr je najbolje zdravilo za notranje in vranje bolezni. Cena omotu 12 stekleničk 2 gld. 50 nvč.. 24 stekleničič 4 gld. 50 nvč., s poštnino, abo se denar naprej^r,lso A« O^V onini^od ni niojipoAtm z iiMonoj 'oftmn cn |-imI ofija.-! OJliq anvH rn -if] mil' , da m- n*- oho iti nik-ikih Rt'j Um j h /m« rc «> l>rez HkrMj v ž v^t tudi troci. J. Pserhoferjeve odvajajoče kapljice, L-»j- imenuje navtdm <»bč iis \ <» »Pt»eih< f-r pin le« -e zdHu:«j'» cad 100 let ed no in (>< istne v J. PSERHOFERJEVI lekarni na Dunaju, I. Singerstrasse 15. Zavitek s 6 škatljicami stane K 2.10. Manje od en9*i zavitka ss ns m>re psslati. Ako r" denar predp1«*«, pe d.'p >Sl|e postn ne prost»: 1 za v'te k........K '2 »*>0 4 zavitki.......K 8 i»0 '2 r.«vitka........„ 4.70 5 zavitkov ......„10 50 3 zavitki........^0 80 10 „ ......r 1H50 Po-ebno priporočljiva zdravila: J. Pserhoferjev balzam proti ozeblinam, 2 U.m-ka st n^ta frank.., ak<- H*- pr*-d;. ačH . ..................K 2.15 J. Pserhoferjeva grenka želodčna tinktura, krep'ujoč^a učinka z-> želodec, fr.mk«» 12 - ek.»n^ic ako »h predpltča.....K 5.— J. Pserhoferjev balzam zoper rane, 12 -reklenčc f »uko, »ko se predjda^a.....................K 3.40 Naznanjam slavnemu občinstvu, da j sem odprl gostilno v ul. Bel ved ere št. 23 B. Točil bom izvrstna iu pristna vina, in sicer dalmatinsko vino po 32 nvč., istrski refošk po 36 nvč.f belo vipavsko po 40 nvč. I Kuhinja bo vedno preskrbljena z dobrimi jedili. Prip >ročam se za obilen obisk Fran Va letič. TOVARNA POHIŠTVA IGNACIJ KRON Dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848. H 'Ji 04 H H W f H ulica Cassa di Risparmto Tovarna na Dunaju. Sovi ceniki, izvirni narisi, načrti za sobe na zahtevanje — - — — — — brezplačno — — — — — — ___ j A. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev ; tapeearij vseh vrst, ročnih kovčekov in velikih kovčekov vseh vrst po načrtih železnic. Naročbe sprejema za kompletne I sobe toli v mestu koli za odpflšiljanje po železnici ali morju. OBUVALA. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Tsti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. i Lastnik : Peter Reliar. 00—00-0009 l M. Aite o 0 trgrovfna z nianffakturnim blagom ( ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro št. 8 8 podružnico ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro št. 5. ai dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in cenj. -Q odjemalce, da je jako pomnožila svojo zalogo 0 kakor tudi povečala prostore s tem, da je A ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, ¥ Q da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam ( ce ij. odjemalcem. V obeh prodajalnicah vdobiva se razno blago najbolše kakovasti in najmodernejše iz 0 prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in A ženske obleke, srajce, o\ratnike, ovratnice, tu T Q je velikanski izbor platnenega in bombažnega Q Oblaga, prtov in prtičkov ter vsake vrste perila, A bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile- ^ nine raznovrstni okraski za Šivilje in kitaičarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake. Sprejema naročbe na mo*ke obleke po meri, katere izvrši najtočneje in najnatan- 0 a neje po cenah, da se ni bati konkurence. q q Poskušati, za se prepričati ! q -------------OOO0 Od c. kr. finančnega £jublj