SLOVENSKI LIST CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. Dirección y Administración: GRAI*. CESAR DIAZ 1657, TJ. T. 59 - 3667 -Bs. Aires. AÑO (Leto) IX. BUENOS AIRES, 9 DE DICIEMBRE (DECEMBRA) DE 1938 Núm. (Štev.) 99 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. NAŠA NARODNA ZAVEDNOST Sobotna prireditev je spet pokazala, kako velika narodna zavednost je med našim izseljenstvom. Poleg Srhov in Hrvatov se je bilo zbralo veliko število, najmanj polovico, Slovencev in seveda večina Primorcev. Vendar bi si kdo, posebno kar se tiče Slovencev, utegnil delati nepravilno mnenje glede naše narodne zavednosti. Predvsem je treba priznati. da smo Slovenci, izmed ostale jugoslovanske kolektivitete, najkultur-neJši element, kar lahko ugotovimo Po številu društev t§r njihovih kulturnih prireditvah. To pa je tudi najizrazitejši pečat naše narodne zavednosti, kajti če bi naši ljudje ne | bili narodno zavedni, bi tudi kulturnih slovenskih prireditev ne prirejali- Skoro izključno vse drame in skladbe, ki so šle čez naš izseljenski °der so delo naših pisateljev, dramaturgov, pesnikov in skladateljev. ™o je torej pribito. Narodno zavednost pa Slovenci, Posebno primorski Slovenci, ki smo svojo jugoslovanstvo vsi več ah manj v ognju preizkusili, precej na svoj način pojmujemo, ki ne prenese nobenih diktatov in puhlih parad. So "ili elementi ter se še vedno dobijo, ki so mnenja, da je jugoslovanstvo vključno njih monopol in da je z nekoliko besedami in malo parade yse opravljeno, medtem ko Slovenci ne priznajo ničesar, brez dejanskih dokazov. Pravi in zaveden Slovenec '.n Jugoslovan je po našim mnenju oni, ki se po svojih močeh in znanju nesebično žrtvuje za našo skupno stvar, vi tem ni najvažnejše, kakšne politične ali verske nazore zasleduje posameznik, marveč koliko je korist-°ega za skupno stvar doprinesel. Naša skupna stvar pa ni ta, da bi zapravljal čas z brezpotrebnimi frazami, marveč da si viscko zavihamo rokave ter krepko pljunemo v roke 111 delamo vsak po svojih močeh in znanju na kulturnem in gospodarskem polju za splošni podvig našega ^seljenstva. Zato tudi največji naš praznik, kot je Zedinjenje Jugosla-VlJe, ne more biti za nas zgolj pa-rada, marveč mnogo več. Jugoslovanstvo pač ni začrtano v državnih toejah in ni zapisano v potnih listih, marveč je pravo jugoslovanstvo v nasih dušah in v naših srceh. Primorski Slovenci to dobro razu-zato se niso in se ne bodo nikoli obotavljali priti zraven, kadar ®e bo šlo za ta načela. Zg~di pa se ra-kot povsod tako tudi med nami, r Cankar nas razume in mi nj°ga. kar je povsod, na vsakem koraku, ki ga skupno napravimo, vidno. J. K. di, da bo prireditev počastil s svojo navzočnostjo g. romunski minister dr. Nanu, ki je sporočil, da pride zaradi drugih zadržkov nekoliko pozneje, kakor je tudi v resnici storil. G. Sulčič je nato nadaljeval svoj govor v kasteljanščini, da v kratkih potezah obrazloži pomen proslave, ki ga je jedrnato podčrtal tudi v srbohrvaškem in slovenskem jeziku. Zaključil je svoj govor, ki ga je občinstvo ves čas prekinjalo z navdušenim odobravanjem, z naslednjimi besedami: "Mi, jugoslovanski izseljenci v Argentini, danes svečano izjavljamo, da trdno verjemo v bodočnost naše narodne države kraljevine Jugoslavije ter da smo za njeno srečo in obstoj pripravljeni storiti vse, kar je v naših močeh, in to v skjftdu z naročilom, ki ga je v svojihjf poslednjih zdihljajih naslovil na vse verne sinove našega naroda veliki sin kralja Petra I., blagopokojni kralj Aleksander Zedinitelj. In naj nam Bog pri tem pomaga". Z viharnim in dolgotrajnim aplavzom je občinstvo podčrtalo te besede. Nastopil je nato moški zbor Slovenskega doma z dvenu- pesmima, za katera je žel iskreno, fn ¿nanje. Pred nastopom je zastopnik društva s par besedami povedal, da včlani tega društva v svoji ogromni večini doma s Primorskega, tam od Trsta in Gorice, kjer živi en del jugoslovanskega naroda, ter da kot Jugoslovani, skupno z brati iz svobodne domovine, sodelujejo na tej veličastni proslavi dvajsetletnice narodnega zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Za tem je posrečeno in precizno nastopil ženski naraščaj Sokolskega društva Dock Sud-Boca v prostih vajah z venci. Efekt so povečavali stranski reflektorji z menjavanjem barv in so dekletca žela za svoj trud res navdušeno priznanje publike. Izven sporeda je nastopil tenor Anton Svičarevic, ki ga je občinstvo toplo pohvalilo. Sledil je nato nastop Irene Vidmarjeve, ki je s srčkanim plesom brž svojila vsa srca in žela obilo odobravanja. Istotako izven sporeda so nastopili šolarji tečajev iz Ville Devoto s sliko "Lipa"; zapeli so pesmico temu staremu slovanskemu simbolu in ga tudi živo prikazali na odru. Dolge veje prave pristne lipe so zložili sku- paj in tako sestavili drevo, obujajoč spomine na domače kraje, kjer naš rod od nekdaj ceni in spoštuje lipovo drevo. Šolarji iz Villa Devoto so nato skupno z onimi z Dock Suda stvorili živo sliko "Zedinjenje". Poln oder naših najmlajših, iz katerih se je dvignila naša zastava, je mnoge ganil do srca in prelepa živa slika je izzvala spontan aplavz občinstva. Nastopil je nato mešani zbor Slovenskega doma z dvema pesmima. Pevke v narodnih nošah so tvorile pestro sliko in lepo izvajani pesmi sta želi obilno pohvalo. Prvi del sporeda se je zaključil s prelepimi simboličnimi prostimi vajami "Jugoslavija". Poln oder telovadcev in telovadk je ob spremlje-vanju godbe izvedel vaje na vzoren način in bil je to brez dvoma najboljši sokolski nastop od vseh, kar smo jih imeli priliko videti doslej na naših prireditvah. * IZROČITEV ZASTAVE Po daljšem odmoru se je izvršila slovesna izročitfjfp'zastave, ki jo je naše ženstvo poklonilo koloniji kot simbol domovine in izseljenske sloge. Oder je bil poln šolskih otrok, telovadcev in zastopnikov naših organizacij. Ga. Mara Paunovic je na čelu delegacije članic ženskega odbora prinesla na oder zastavo ter jo s primernim nagovorom izročila predsedniku meddruštvenega odbora g. arh. Sulčiču, ki se je v imenu kolonije zahvalil za dragoceni dar tei izjavil, da se bodo naša društva zbirala v bodoče okrog tega svojega praporja ob svečanih prilikah- Razvil je nato zastavo in godba ie za-' svirala našo himno. Predsednik je ¡ takoj zatem v kasteljanskem jeziku i povedal, da se jugoslovansko izsel-jeništvo s hvaležnostjo klanja tudi gostoljubnemu argentinskemu narodu in zato pripenja na svojo zasta-; vo tudi trak z argentinskimi narodnimi barvami, izražajoč tudi ob tej svečani priliki svoja iskrena voščila za blagor Argentine. Vsa dvorana je bila na nogah in z navdušenjem odobravala ta čin lojalnosti napram deželi, v kateri živimo, nato pa spoštljivo poslušala argentinsko himno. SOLIDARNOST PRIJATELJSKIH KOLONIJ 1 Trakove s svojimi narodnimi barkami so nato pripeli na našo zasta- I vo, po vrsti, zastopnik bolgarske kolonije g. S. T. Stojanov; grške kolonije g. Anastazij Damianos, rurnun-j ske g.Tulio Z. Diamandy, in češko-' slovške, g. inž. Zelenka. G. Stojanov je govoril v bolgarskem jeziku, spominjajoč krvne vezi, ki družijo Srbe, Hrvate, Slovence in Bolgare in opozarjajoč na prijateljstvo, ki sedaj srečno veže obe slovanski državi. ' Zelo lep govor je imel tudi zastopnik grške kolonije. Spomnil se je skup. bojev Grkov in Jugoslovanov za narodni obstoj in osvobojenje iz-j pod tujega gospostva ter trajnih pri-jateljskih odnosov med grškim in našim narodom. Podčrtal je tudi željo, 1 da bi se tesnejši stiki navezali tudi ; med vsemi kolonijami prijateljskih balkanskih in slovanskih držav. Za njim je izrazil čestitke jugoslovanskemu narodu za dvajsetletnico obstoja narodne države zastopnik romunske kolonije, nakar je burno pozdravljen začel govoriti zastopnik bratov Čehoslovakov g. inž. Zelenka. Spomnil se je skupnih bojev Čehoslovakov in Jugoslovanov še iz časov predvojnega avstrijskega gospostva, tesnega sodelovanja v vojnem Času in prijateljskih vezi, ki so družile oba naroda zmerom tudi po vojni. Z bolestjo se je spomnil tudi zadnjih ¡težkih preizkušer/.i, k' jih je moral prestati češkoslovaški narod ter je v zvezi s tem naglasil, da so v času, ko je bila Češkoslovaška zapuščena od svojih bivših velikih zaveznikov, Jugoslovani čutili z njo in ji ostali zvesti. Zaključi je svoj govor z zatrdilom, da ne bo Češkoslovaška nikoli ! pozabila svojih jugoslovanskih prijateljev in izrazil je upanje, da bo prišel čas, ko se bosta obe slovanski državi spet skupno borili za pravico in za boljši svet, n-jgo je današnji. Po govoru vsakega izmed zastopnikov bratskih kolonij, je orkester odsviral državno himno dotične države. Med publiko je vladalo takšno navdušenje, kakršnega ni bilo doslej še nikoli na naših narodnih manifestacijah. Ko so bili že vsi trakovi pripeti na jugoslovansko zastavo, je predsednik izročil prapor kolonije, s primernim nagovorom, g. poslaniku dr. Izidorju Cankarju, s prošnjo, naj jo poslaništvo prevzame v varstvo. | Navdušeno pozdravljen je nato spregovoril g. poslanik. Zahvalil se Pogled v dvorano in galerijo ¿mmmmmmmBMBmmBttmam&mmm MBoroa»©»®«©«^^ 'Semamm Argentinske vesti PAMETEN UKREP Pred nekaj tedni je policija pregledovala nočna plesišča "dancing", katerih je prav veliko v Retira. Pri tem je zalotila kakih 10 mladoletnih deklic, ki so bile madžarske narodnosti. Policija jih je lepo vzela s seboj. Ko se je natančno uverila o njih istovetnosti, jih je dala v dobro in strogo oskrbo. Sodnik dr. Tomas E>. Casares je pa med tem poskrbel, da se jih odpravi k svojim staršem. Tako so bile te dni te "nadebudne" madžarske punčke odpeljane na par-niku "Madrid" v Hamburg, od koder bodo odpravljene na Madžarsko. Na parniku se nahajajo pod strogim nadzorstvom ter jim ne bo dovoljeno občevati z drugimi ljudmi ter potuje z njimi v to svrho posebna varuhinja, ki bo skrbela, da se ne bi na parniku uganjala nemorala. 0-blasti se sprašujejo, kako je mogoče, da take punčke pridejo v to deželo. NAPADI NA DNEVNEM REDU Ker se zadnje čase dogajajo tako poogsti napadi na ljudi, ki se nahajajo radi raznih vzrokov na ulici, je policija napravila v sredo zjutraj pogon. Ustavila je vsak avto, pregledala vse nočne bare, kavarne in osumljene kraje ter aretirala veliko število sumljivih tičev. ZOPET VOJNE LADJE ZA ARGENTINO Te dni sta odpluli iz ladjedelnice Gravensend v Angliji, dve novi tor-pedovki, ki se priključujejo argentinski vojni mornarici. Novi torpe-dovki sta: "Santa Cruz" in "Corrientes". ŽELEZNICE LAST DRŽAVE V torek popoldne se je sestala komisija ministrstva javnih del in komisija senata za proračun, ter ste obe komisiji skupno pregledali po- je prirediteljem veličastne proslave, članom diploniatičnega zbora, ki so jo počastili s svojo navzočnostjo, in občinstvu, ki je v tako impozantnem številu hotelo izpričati ob priliki dvajsetletnice Jugoslavije svojo vdanost domovini in narodu. Podčrtal je pomen slavja in končno prevzel v imenu poslaništva zastavo v čuvanje, izrazujoč svoje priznanje našemu narodnemu ženstvu, ki je s tako lepo mislijo hotelo dati našemu izsel- Izidor Cankar imel govor za naše izseljence. SPREJEM NA POSLANIŠTVU Popoldne od 5. do 7. ure jc bilo na poslaništvu sprejemanje, ki ga je g. poslanik priredil članom kolonije. Sprejema se je udeležilo izredno mnogo naših ljudi, kakor doslej še nikoli v prejšnjih letih. Tudi to je eden izmed znakov, ki pričajo, da je naše izseljeništvo postalo vse bolj žavedno in narodno. Gospod posla godbo o prevzet ju železnic, ki jih je kupila Argentina od zasebnih lastnikov. Pogodbo sta komisiji odobrili ter se bo še ta mesec o tem razpravljalo v senatu, nakar bodo tozadevne železnice prešle definitivno v last argentinske države. VSEAMERIŠKA KONFERENCA Vseameriška konferenca v Limi je začela v torek pod predsedstvom brazilskega delegata dr. Afrania da Mello Franca zasedati. Hitler in Mussolini se lepo sporazumno vrstita Kar je vsak povprečno izobražen človek že davno vedel, ko sta bila fašizem in nacizem šele v svojih pri-četkih, da z njima ni mogoče sprave in sožitja, tega niso hoteli verjeti državniki evropskih demokratičnih držav. Sedaj pa, ko sta francoski in angleški posesti že sami v nevarnosti, sedaj bodo menda že verjeli. Zano je, kako je Italija ščitila Avstrijo ter rovarila proti Jugoslaviji, Podonavju in na Balkanu, dokler se ni zapletla v abesinsko vojno, ki jo je gospodarsko zelo izčrpala. Hitler je to njeno slabost izkoristil ter je Mussolini brez vsakega ugovora prepustil Avstrijo Nemčiji, z Jugoslavijo je sklenil "prijateljstvo" ter je • -•"'».i—j-......... jv v oic- | vsied pomanjkanja kapitala moral do Federico Lacroze, sin ustanovite--1 popuščati bolj in bolj podonavski in lio t-po m \r o "íelr a rro r-v rv rl ínfio +n ; H0 Ministar g. dr. Cankar govori na radiu ¡ni noši,, spre jemal goste, je pozneje .imel kratek govor, s katerim se je zahvalil koloniji za aktivnost, ki jo izkazuie v narodnem delu v čast in ponos izselieništva in domovine. I Po sprejemu se je g. dr. Cankar z i nekaterimi drugimi člani kolonije odpeüal v Arrecifes, kamor io bil povabljen od tamkajšnjega Jugoslovanskega podpornenra društva in kjer je bil slovesno sprejet po krajevnih argentinskih oblastih in veliki množici naših izseljencev. jeništvu prekrasen trajen spomin na ! nik, ki je skupno z go. Cankarjevo, to veličastno proslavo in na domovi- oblečeno v prekrasni gorenjski narod no obenem. Z nepopisnim navdušenjem se je tako zaključil spored, nakar se je začela animirana prosta zabava. Ples je otvoril g. minister s kraljevskim kolom. Do ranih jutranjih ur je bila dvorana še zmerom polna parov in zasedena sta bila oba bufeta. * Žrebanje dobitkov loterije, ki se je izvršila s posebnim dovoljenjem notranjega ministrstva, se je opravilo proti jutru. Izžrebane so bile sledeče številke: 1896 (radio aparat), 0042 (bicikelj), 0159 (zapestna ura), 1798 (nalivno pero), 1720 (fotografski aparat), 0818 (servis za čaj), 0585 (20-inka božične loterije), 0643 (dvajsetinka božične loterije), 1155 (steklenica konjaka) in 0733 (steklenica šampanjca). Lastniki izžrebanih številk, ki se še niso javili, naj sporoče na naslov Meddruštvenega odbora, Lima 411, Buenos Aires, kam naj se jim pošljejo dobitki, do katerih imajo pravico. CERKVENE SLOVESNOSTI V nedeljo zjutraj ob 10. uri je bila v proslavo 20-letnice zedinjenja služba božja v cerkvi "Santísimo Sacramento" na ul. San Martín 1039. Pri maši je pel slovenski cerkveni zbor, poleg tega pa je neko-ko komadov cerkvene muzilm- KROJACNICA 'GORICA" Hočete biti dobro in elegantno oblečeni Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postreženi. FRANC LEBAN Ul. W ARNES 2191 (Nasproti postaje Paternal.) mmmnkmmk <♦>: ..<♦>.: >»>.. <♦> Hemoroide Najno^eiši način zdravljenja Uzoreč brezplačno. Izrežite in pošl iit.o vaš nar-lcv: Casilla de Correo 1393, B3. Aires Ob - v v - ■ iščite KROJAČNICO LEOPOLD UŠAJ 1 ZA POMLAD ram nndim najmodernejšega blaga iz angleških tovarn. Cene nizke, zato obiščite me in se boste prepričali. O ARMENDI A 4947 La Paternal — Buenos Aires Samo nekaj dni manjka še do Božičnih Praznikov Denar naznačen preko BANKE DE BOSTON. Va ša obitelj bo prejela PRAVOČASN Ne oklevajte... takoj ga pošljite. Naš JUGOSLOVANSKI ODDELEK Vam je na razpolago. BANKA BOSTON jamči, da bo nakazana vsota izročena prejemniku na njegovem domu v gotovini brez kakih stroškov ali odbitkov. Povratnico z lastnoročnim podpisom prejemnika o točno izvršenem nalogu, dostavili Vam bomo na Vaš naslov. Posebne uradne ure: od 9 do 18. Ob sobotah od 8.30 do 11 » 6rez presledka. THE FIRST NATIONAL BANKOFBOSTON FLORIDA 99 Bmé. MITRE 562 Alsina 999 — Pueyrredón 175 — Callao 224 Avda. Oral. Mitre 301 (Avellaneda), Córdoba 1223 (Rosario) POVERJEN JE — VLJUDNOST — SIGURNOST — BRZINA lijanska državna last. Zadnje čase pa čitamo, da zahteva Italija še Korsi-ko, Tuniz in Džibuti, ki so vse francoska posest. Korsiko, Tuniz in Džibuti zahtevajo zaenkrat le naščuvani študentje in italijansko časopisje. Mussolini seveda še vedno molči, a ko bo videl, da črnosrajčniki za vsako ceno hocejo Korsiko, Tuniz in Džibuti, ne bo "mogel" drugega kot postaviti jim na čelo svoje generale, da jih popeljejo do novih zmag. Ali ni to izvrstna komedija! Francoski tisk je krepko odgovoril italijanskemu, da Francija ne bo prepustila nikomur inti pedi svoje zemlje in da bo svoje kolonije bra-nla z vsemi sredstvi in močmi. » tem smislu se je izjavil tudi sam ministrski predsednik Daladier. Kako se bo spor poravnal, ne moremo prerokovati, vemo pa, da J® Mussolini zelo primeren čas izbral za svoje nove pustolovščine, sedaj ko sta Francija in Rusija vsled češkoslovaške pretrgali vojaško zvezo, kar so pravzaprav v Rimu in Berlinu za vsako ceno hoteli. Mi smo že takrat, ob Monakovem zapisali, da se bo Francija bridko i» morda prav kmalu kesala, zakaj ni držala obljubo Češkoslovaški ter jo prav do zadnjega vlekla za nop. Francija je sicer prav te dni hitela podpisati z Nemčijo nenapadalno pogodbo, a bo držala morda samo kar se tiče francoskega teritorija, in se to le do prve priložnosti, nikakor pa ne glede njenih kolonij in še manj angleških, nad katerimi hoče Nemčija polagoma dobiti svoj vpliv. Zato sta tudi Anglija in Francija že par let, odkar sta spoznali nevarnost od strani Nemčije in Italijf» tako tesno povezani v zunanji politiki. A sta prišli do tega sodelovanja zelo pozno, ko sta prej napravili že veliko zahrbtnih napak ena drugi» s katerimi sta se Italija in Nemčija o-koristili. Najprej je Anglija napravila pogodbo z Nemčijo, ki j'i je dovolila oboroževanje, kar je Francijo silno ujezilo in je še bolj utrdila ma-ginotiio črto ter je potem zahrbtno napravila pogodbo z Italijo glede Abesinije. Sedaj je šlo pa za angleška interese in se ji je pa Francija na tihem škodoželjno smejala, čeprav je z Anglijo sankcionirala Italijo, ki je bilo vse skupaj le komedija, Pn čemer so izgubile največ male države, ki so odvisne od svetovnega trga- Nastalo je špansko vprašanje. Tu sta spet Italija in Nemčija obkolje-vali Francijo, a Anglija se ni ganila. Prišlo je potem sudetsko vprašanje, ki se Angliji ni zdelo vredno, da bi vsled "neznatne deželice" izgubljala časa in morda celo riskirala vojno, dasi je morala dobro vedeti, da če bi vse tri velesile, Francija, Anglija in Rusija skupno in resno nastopile, da bi vojne ne bilo, saj Je bilo vse svetovno javno mnenje na njihovi strani. Anglija pa je Francijo še bolj osamila, da se bosta Itali; ja in Nemčija z njenimi kolonijam1 okoriščali, ko bo ona svoje Čuvala ter morda še na Kitajskem kaj vlo-vila, ko je pomagala zlomiti franco-sko-rusko zyezo, ki je prisilila Franj cijo, da je podpisala "nenapadalno pogodbo z Nemčijo, ki jo Nemčija zaenkrat rabi glede Ukrajine, ki J° hoče priklopiti k Češkoslovaški U* krajini, ki je. že itak pod njenim uplivom. Vidik je tak, da bo Anglija razvila vse sile: diplomacijo in silno obo; roženo vojsko, da bo obdržala svoj položaj in če le mogoče nevtralnost vsaj toliko časa, da bo videla, kje bo večji plen, in bo vesela ter celo pripomogla k temu, če bo mogla Nem* čijo zaplesti v vojno z Rusijo, ki druge strani že itak komaj tega čaka tudi Japonska, ki bi vsaka nekaj z Anglijo pograbili na Kitajskem; po drugi strani pa bo z istim ravno-dušjem gledala Italijo, ko se bo morda v Tunezu, Korsiki, Španiji in P0' tem v Afriki merila s Francijo. To so angleški kramarski načrti, ki pa se najbrže ne bodo obnesli, kajti v narodih vre, tudi v tistih, ki jim Angleži gospodarijo ter se lahko zgodi, da se bo skupno z fašističnimi imPe* riji razsul tudi britanski trgovski, k' za današnje pojme, ko se ljudstv0 povsod narodno, kulturno in socialno prebuja, nimajo ne prvi ne drU-ui smisla in bodočnosti, marveč s0 obsojeni v propast od ljudstva sa' mega. Núm. (Štev.) 99 SLOVENSKI LIST Str. 3 rwnwit iimii Vesti iz organizacij Na prireditvi Cehov Preteklo nedeljo so imeli Čehi prireditev v svoji dvorani v ul. San Juan. Odločil se je tudi zbor Slovenskega doma, da vrne bratom Čehom obisk iz prejšnjega večera. Ko se je zbor pojavil v preddvorani, so ga čehi prisrčno in bratsko sprejeli. Ker se je takoj začela prireditev, je zbor kot prvi nastopil. Občinstvu ga je predstavil predsednik društva, ki je povedal, odkod so pevci doma, namreč iz zasedenega jugoslovanskega ozemlja po Italiji ter da je zbor že včeraj na dvajsetletnici Zedinjenja Jugoslavije nastopil in žel zasluženo priznanje in da je danes prišel, da se bratom Čehom pokloni in oddolži za včerajšnji obisk. Dvorana je zbor z viharnim aplavzom pozdravila. Zbor je nato zapel dve pesmi jugoslovanskega in slovanskega pomena, kar je izzvalo val navdušenja, ki ni hotelo pojenjati ter je bilo treba pesmi ponavljati. In ko so pevci zapuščali oder, je češki miinster Dr. František Kadefábek vsakemu pevcu posebej stisnil roko ter se je več časa z njimi razgovarjal. Naši pevci ter vsi jugoslovanski posetniki, ki jih je bilo na prireditvi precej, so odnesli neizbrisen spomin bratske vzajemnosti in spoštovanja s te prireditve bratov Čehov. slovensko društvo v Córdobi ter je bil takoj isti dan izvoljen pripravljalni odbor, kateri naj bi to zadevo izvedel čimpreje mogoče. Preteklo pa je od tedaj že skoro tri mesece, a ni ničesar slišati, da bi se kaj konkretnega sklenilo. Edino je slišati neko nesporazumijenje in bi menda radi vsi vodili, a tega vendar ne more biti in tudi ni potrebno. Slovenci v Córdobi bi morali malo posnemati društva v Buenos Airesu in v Rosariu, ki se niso nekatera samo združila, marveč je opažati vedno več skupnosti tudi med ostalimi društvi. Začela so pridno graditi slovenske domove ter ustanavljati šole. Tu pa se nihče ne potrudi, da bi se kaj koristnega za nas izseljence začelo delati, samo od sebe pa tudi noče ničesar priti. Slovenci v Córdobi kličemo vsem zavednim našim rojakom, da se združimo in da bomo mogli skupno v kratkem kaj lepega in za našo naselbino koristnega pokazati. Opazovalec. rodi, nad njimi se je sklanjala Madre Patria argentinska z^lovorji. Po izpeti argentinski in jugoslovanski himni je Pupi Toplikarjeva z vzneseno besedo deklamirala "Dvajset pomladi". V drugem prizoru so izkazale deklice Cilka Žigon, Stanka Kastelic, Lidija Sirk, Rosita Mire in Estercita Mislej svojo gibčnost v rajanju s trakovi jugoslovanske zastave. Potem smo poslušali ubrani šolski pevski zbor ki nam je zapel: "Tamo daleko", "Oj ti vilo Velebita m vajala težki klasični Štravsov valček "Spomladni glasovi", in bila mu je kos, dasiravno še majhna ajnpak že mojstrsko izvežbana plesalka. V' zadnji točki, — potem ko nam je njegov prihod javila v deklama-ciji Cilka Žigon, — nase je posetil sam sveti Miklavž iz nebes v spremstvu angeljčkov in perkeljev. Silno vesele in sveti strah obenem je pre-šinjal srca naših malih, ko jih je klical Miklavž da jih obdaruje. Tupa tam so hudobni parkeljni hoteli nekatere večje in bolj navihane vkle-niti in natakniti na vile, kar je povzročalo pri drugih manjših strah, — ampak s pomočjo sv. Miklavža, angeljčkov in dobrih gospodov, ki so bili v bližini odra niso nobenemu nič hudega storili. Prvi Miklavžev večer in prvo pra- IZ CORDOBE Pričakovali smo, da nam bodo naša društva v Córdobi vsaj sedaj /M Novo leto napravila kako prireditev, pa menda ne bo nič. Zvedeli smo, da so se bili sestali odborniki "Iskre" in Podpornega društva že dne 25 septembra, da bi iz obeh društev ustanovili eno samo Dopis iz Rosarija Preteklo nedeljo, 4. dec. je zaživelo dvorišče naše mlade šole v Rosa-riju. Šolarčki so v raznik lepih nastopih spet pokazali da delajo, in da jih ne pošiljamo zastonj v šolo. Vsi smo veseli napredka in pridnosti naših otrok, ki so nam letos že trikrat pripravili lep dan razvedrila in uživanja čiste otroške sreče z njimi vred. Prvi prizor je bila živa suka u]e-dinjenja. Združene Srbija, Hrvatska in Slovenija v svojih nošah so lepo predstavljale edinost med tremi na-"Ko so tkali naše trate", — tri pesmi treh ujedinjenih narodov. Manjšine Šolarji v Rosariu ob priliki proslave 20-letnice Zedinjenja NIKAR SE NE KUHAJTE MED MESTNIMI ZIDOVI, V ■> jt, ... marveč pridite na PRVI VELIKI PIK-NIK • ♦ ki ga priredi društvo "Slovenski Dom" V NEDELJO DNE 11 DECEMBRA V San Isidru na izletniškem prostoru RECREO "EL INTERNACIONAL" ob ulici Del Barco Centenera, ob kateri leži tudi postaja SAN ISIDRO R, do katere se je treba prijeljati z vlakom. Od postaje do izletniškega prostora bodo na drogovih in drevesih napisi "SLOVENSKI DOM", ki bodo kazali pot. PRIDITE V PROSTO NARAVO! Pridite, da se navžijete svežega zraka, zdravilnih solnčnih žarkov ter da preživite lep dan v družbi svojih rojakov ob bregovih La Plate! "SLOVENSKI DOM" je pripravil za ta piknik zanimiv spored. Vršile se bodo razne tekme z nagradami za zmagovalce, raznovrstne igre in zabave in teklo bo KOLO SREČE ki bo delilo lepe dobičke med igralce. DOMAČA GODBA BO SVIRALA NAŠE KORAČNICE IN ZA PLES. — Za hladno upijačo in prigrizek bo preskrbljeno. — PRIDITE V NEDELJO 11. DECEMBRA V SAN ISIDRO IN PRIPELJITE S SEBOJ TUDI SVOJE ZNANCE! ODBOR Nato je Bertica Rubeša v hrvatski narodni noši deklamirala "Amo dje-co", — lepi verzi narodne edinosti. Naslednja točka je bila kolo "Za-grebačke frajlice", katera se nam je vsem izredno dopadla, kajti v gibčnosti in skakanju so naši otroci pravi mojstri. Potem je Anita Svetličič zapela svoji punčki v vozičku uspavanko "Tiha noč", in nato je sledil komičen prizor vaških klepetulj, ki nam je izvabil solze v oči. Vsi, od prvega do zadnjega navzočih smo bili resnično ganjeni od ,gn,eha. Nato je zopet nastopila hčerka g. konzula Rubeša in res umetniško iz-znovanje jug. narodnega zedinjenja nam bo ostal vsem v globokem spo- ZALOGA DOBREGA VINA Franc Kurinčič — Ne pozabi GARAY 3910 — telefon 61-5384 BUENOS AIRES KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo Berto Cernic DORREGO 1583 — Gs. Aires U. T. 54 - 3588 CON FRIO, CON CALOR B E B QUILMES ¡LO MEJOR! Prva slovenska tovarna mozaika Velika izbera granitnega, apnenčevega in večbarvnega mozaika. Specialno izdelovanje granitnih stopnic ter vseh v to stroko spadaj očih del Albert Gregorič JOSE P. VARELA 5233 Villa Devoto Buenos Aires minu. Zahvaljujemo se obenem na prvem mestu seveda naši učiteljici č. s. Alfonzi Tratnik, ki uči in se trudi z našimi otroci, ter vsem drugim, ki so pomagali pri prireditvi, tako č. s. Valerijani, gdični Ivanki Špiler, g. Nelly K. de Iturfalde in drugim. Tudi se zahvaljujemo za prostovoljne prispevke, ki so jih prisotni dajali mesto vstopnine, in za obilno udeležbo, ki nam jamči splošno zanimanje in simpatijo, ki obstoja med našim ljudstvom in našo mlado šolo v Rosariju. Za odbor: Jožef Čuk, predsednik šolskega društva. KNJIŽNICA "SLOVENSKEGA DOMA" 709. Gospodična Mici (V. Milčin ski) 710. Človeški izumi (Nande Vrbnja kov) 711. Proti novim svetovom (D. Sv. Mohorja) 712. Sosedov sin (Josip Jurčič) 713. Gozdovnik, I del (K. May) 714- Gozdovnik, II del (K. May) 715. Ovčar Marko (J. Jelen) 716. V petih letih okoli sveta (Jo sip Lavtižar) 717. Za svobodo in ljubezen (N. N.) 718. Rusko-japonska vojna (dr. E. Lampe) 720. Živa voda (Matija Malešič) 721. Na razpotju (Dr. Ivo Šorli) 722. Izdajavec (F. V. Slemenik) 723. Lovrač (Janez Pletersnjak) 724. Rajtarji (Janez Pletersnjak) 725. Sirote (Narte Velikonja) 726. Na krvavih poljanah (Ivo Ma-tičič) 727. Živi izviri (Ivo Matičič) 728. Moč preteklosti (V. J. Križano vska) 729. Junaštvo in Zvestoba (Spili man) 730. Visoška Kronika (I. Tavčar) Oktoberski zvezek slovenske mesečne revije "Dejanje" je prinesel bed drugimi tudi tale članek, ki ga je spisal E. Kocbek. "Manjšine nastajajo kot komio-mis dveh nasrotujočih si načel, na eni strani pravice do samcodločeva-nja narodv, na drugi strani pa eta-tičnega načela. Wilsonovo načelo, ki je po Versail-lesu za nekaj časa zmagalo, je Lras> globokega človeškega načela, po katerem je sleherni človek dolžan izpolnjevati svoje v naravi dano in svojemu bistvu somerno roslanstvo in ki se mu brez škode ne more odreči. Osebno poslanstvo pa izpolnjuje posameznik tem bolj, čim se prerašča in bliža sočloveku ter z n n^im oblikuje naravne človeške skupnosti, med katerimi je narod ena najvažnejših. V razvoju človekovega življenja je narodna resničnost postala neobhodno potrebna sestav na 'socialnega in duhovnega življenja. In ker je povprečnemu človeku da-ties skoraj nemogoče razvijati osebne kvalitete brez sozvočneera in u-godnega narodnega območja, more biti človeku dana vsa dru/abna 'no. žnost, da se svojemu narodnemu ob-unočju priključi in od njega podprt ži^i. Drugo temu nasprotujoče načelo pa pravi; da največja vrednota nsta svoboda in človekovo osebno poslanstvo, ki ga pospešuje na'.odno območje, ampak red, ki ga postavlja država Država pa je zgodovinski,, gospodarski, upravni in strateški spoj, ki se le težko prilagava duhovnim potrebam človekovim in zemljepisno dognanim oblikam narodov. Obe načeli sta po vrednosti evi-dentno neenaki, saj izvajamo prvo iz bistva človekove narave, drugo pa iz zgodovine, iz družabne pral se Dejstvo, da v človekovem življenju ne prevladuje duhovno, osebno načelo, marveč celo vedno o olj podlega, dokazuje veliko človeško krizo. Manjšine so torej izraz največjega sodobnega problema: kake spraviti v sklad človekove osebne duhovne zahteve s snovno organizacijo sveta,. Prepad, ki zija med človekovo temeljno potrebo poo sebnem razvoju, družabni svobodi in življenski zaio-sčenosti na eni strani in mod družabnim redom, ki ne služi tem osebnim smotrom, na drugi strani, je ve lno večji. Manjšinsko vprašanje je potemtakem del velikanskega družbe-no-duhovnega vprašanja. Kadar bo v bistvu rešen socialni problem bo o-mogočeno manjšinsko reševanje. Možno si je namreč zamisliti prihodnost, ko bo svetovna priizvodnja uravnana zgolj na človeške potrebe, da bo to imelo za posledico znižr.no napetost interesov in zmanjšanje državne silovitosti na zgolj upravno funkcionalnost. Ko se bo uveljavil politični federalizem in z njim duhovni pluralizem, bo pravno zavarovana suverenost človeške osebe in njenih občestvenih oblik, odpravila obenem vse razmere, iz katerih so nastajale tudi manjšine." rozor Za načrte, betonske preračune in Firmo, obrnite se do tehničnega konstruktorja FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4351 V ila Devoto U. T. 50 - 0277 ZOBOZDRAVNIKA DRA. S AMOILO VIC de Falicov in DR. FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 'do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Slov. Babica FILOMENA BENEŠ-BILKOVA diplomirana na univerzi v Pragi in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernández. — Zdravi vse ženske bolezni. — Slovenske žene posebno dobro negovane. Ordinira od 9 züitr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389 .«..«..«■■»H« H Ana Chrpova Slov. babica dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38, Mayo 8182 Slovenci doma in po svetu VELIK POŽAR V DUGI RESI Največja tekstilna tovarna na Balkanu, t. j. tovarna v Dugi Resi, je v nedeljo 6. novembra popoldne postala žrtev strahovitega požara. Ogenj je izbruhnil v skladišču, kjer je bile okoli 2000 bal bombača. V trenutku je bilo vse skladišče v plamenih. Prihiteli so takoj gasilci, ki so imeli silno težaven posel. Na pomoč so prihiteli tudi karlovski gasilci. Gasilo ni nič manj kot 42 brizgalnic. Z nadčloveškimi napori se je gasilcem le posrečilo požar omejiti. Pogorelo pa je kljub temu okoli 40 vagonov prvovrstnega angleškega, ameriškega in indijskega bombaža, okoli 6 vagonov cenemta, velika zaloga elek tričnega materiala in drugega oro dja, mnogo pohištva v stanovanjskih objektih tovarne. K sreči je bilo mirno vreme, drugače bi gotovo požar povzročil še neprimerno večjo škodo. Ker je pogorel skoro čisto ves bombaž in ker ni mogoče tako hitro dobiti novega, bo tovarna skoro gotovo morala nekaj časa počivati z delom. Škoda znaša 5 do 6 milijonov di narjev, tovarniški prostori in zaloge, ki so zgorele, so bile dobro zavarovane. ŽELEZNIŠKA NESREČA Deset vagonov se je odtrgalo 7. novembra od vlaka v bližini Zemu-na. Tovorni vlak je potegnil iz postaje Zemun v smeri proti postaji Ze-mun-Novi grad. Sredi proge, ki se tjod vzpenja, pa se je deset zadnjih vagonov odtrgalo in začelo drčati navzdol. Med tem časom pa je iz Ze-muna krenil že drug tovorni vlak po istem tiru. Ko je strojevodja tega vlaka videl, da drvijo proti njemu vagoni, je zmanjšal brzino, vendai pa trčenja ni mogel preprečiti. Dva od desetih vagonov sta se popolnoma razbila, od tovornega vlaka pa sta dva skočila iz tirov. Pri nesreči je bil precej hudo ranjen tudi zavirao vagonov, ki so se odtrgali. DRAVNA BLAGAJNA IMA PREBITEK 135 milijonov dinarjev je prišlo meseca septembra v državno blagaj no več kakor pa je bilo izdatkov. Septembra je bilo vseh dohodkov 1,076.3 milijona dinarjev ali 106 mi lijonov dinarjev več, kakor pa je predvideval proračun. Izdatkov pa je bilo 941,2 milijona din (92.73% od proračuna izdatkov). Lani je bilo v istem mesecu razlike med dohodki in izdatki 65.3 milijona din. V prvi polovici proračunskega leta je priteklo v državno blagajno 5.948.4 milijona din, izdatki pa so znesli 5.323.7 milijona din. Razlika znaša torej 624.7 milijona din. Približno enaka razlika je obstojala tudi lani v istem razdobju. DALMATINSKO VINO 900.000 hektolitrov vina so letos pridelali v Dalmaciji. Vse vino je še doma, ker trgovci ne kažejo za letošnji pridelek nobenega zanimanja. Če pa že kupujejo, pa ponujajo po 20 din za hektolitrsko stopnjo alkohola Lani je bila trgovina dosti bolj živahna. Še preden so vino "krstili", je šlo rdeče vino že v promet. Zaradi nizkih cen pa tudi vinogradniki ne vsiljujejo vina. BEOGRAD BO IZVOLIL PET POSLANCEV Beograjski poslanski seznam JRZ je že izdelan. Nosilec na listi dr. Mi- lana Stojadinoviča bo sedanji beograjski župan. Vlada Ilic. Tako bodo v Beogradu trije seznami: JRZ, Združena opozicija in JNS. Na vsem upravnem področju Beograd, Panče-vo in Zemun je 105.000 volivcev. Zafad i tega odpade na to okrožje pel poslancev. DR. MAČEK DOLOČIL KANDIDATA ZA SPLIT Precej težav povzročajo dr. Mačku, odnosno njegovemu sestavljalcu kandidatne liste dr. Suteju, spori med posameznimi skupinami njego vih pristašev v nekaterih krajih. V Splitu se pristaši HSS niso mogli na noben način zediniti o kandidatu, dokler ni nazadnje dr. Maček odlo čil, da bo tam kandidiral njegov namestnik za Bono dr. Sutej. Ker pa je ta določil namestnika, ki ni bil po godu Splitčanom, so se prepiri po novili. Slednjič bo o tem končno odločil dr. Maček sam. Podobne razprtije so se pojavile v Osjeku. Tudi tje je poslal dr. Maček za svojega kandidata dr. Scholla. Verjetno pa je, da bo moral poslati v kak kraj še 'nž. Košutica. Že star je običaj, da se za poslanske kandidate prijavljajo mnogokrat ljudje, ki nimajo nobene kvalifikacije niti upravičenosti za tako mesto. močmi ter 30.000 učenci. Od teh je 660 otroških zavetišč, 110 večernih tečajev, 40 "kmečkih" tečajev nacionalne organizacije "Italia reden-ta", 24 tečajev za industrijsko delavstvo. Nepismenost, ki je bila v tej pokrajini od nekdaj zelo majhna, je padla na 0.8 od tisoč. NESREČA NA JADRANU Silno gosta megla je padla drugi teden v novembru na Jadransko moi je in onemogočila redni promet. To se dogaja že nekaj dni. Ladje morajo voziti počasi in oprezno ter prihajajo zato z velikimi zamudami v pristanišča. Pred dvema dnevoma se je v Pašmanskem prelivu zgodila ne» sreča, da se je jugoslovenski parnik zaletel v neko italijansko jadrnico. Parnik je posadko jadrnice vkrcal aa svoj krov, a poškodovano jadrnico potegnil do Zadra, kjer jo bodg popravili. OBNOVITEV POGORELE VASI Moderno vas grade na zemljišču kjer je svoj čas stala vas Kolaree na Hrvaškem, katero je nedavno vse uničil požar. Razne prostovoljne zbirke so vrgle precej denarja, nekaj je dodala banska uprava in nekaj vlada. Več opekarn je darovale opeko, tako da so inženirji zagrebškega Higienskega zavoda lahko izdelali načrte in takoj začeli graditi novo naselje, ki bo odgovarjalo vsem predpisom higiene in moderne udobnosti. Ko so nazadnje pogrešali avtomobilov, ki bi brezplačno prevažali materijal, se je na poziv v časopisju oglasilo nekaj tvrdk, ki bodo vse opeke in drugo zvozile v Kolaree. 15 MILIJONOV ZA NOVO POŠTO V ZAGREBU Novo poslopje glavne pošte v Zagrebu bodo začeli graditi prihodnjo nomlad. Kredit je že zagotovljen, načrti izdelani, le š gradbeno ministr stvo jih mora odobriti. Stavba, ki ho imela tri nadstropja, bo veljala 15 milijonov dinarjev. , ŠOLSTVO V TRŽAŠKI POKRAJINI Po statistiki, ki je bila objavljena ob pričetku letošniega pouka, .i« v Trstu in Tržaški pokraiini 33 sred-niih šol. od katerih je le 9 državnih, 13 konviktor, ostale pa so zasebne Na teh šolah je okro" 1 ¿ 000 dii*. kov in dijakinj. Osnovnih šol in rednih tečajev je 1063 s 1000 učnimi mMOMMPi^M ISj Trgovina cev liev BELTRAM Vam nudi na izbiro najbolj modernih čevljev in raznovrstnega obuvala; športnih čevljev, poletnih copat ter šolskih potrebščin. Se priporoča ALBERT BELTRAM DONATO ALVAREZ 2288 vogal CUCHA-CUCHA PATERNAL «WMilffiiHHM NOVA CERKEV V ŠKEDNJU Preteklo nedeljo so v tržaškem predmestju, Skednju, blagoslovili novo cerkev. Blagoslovitev je izvrši) tržaški škof msgr. Santin, svečanosti pa je poleg tega prisostvovalo mnogo ljudstva iz bližnje okolice. VZPENJAČA NA SV. GORRO Listi poročajo, da je Mussolini kot prvi podpisal nekaj delnic di'užbe, ki ima namen zgraditi vzpenjačo na Sveto Goro pri Gorici. Vzpenjačo bodo zgradili ob cesti Í2 Solkana proti Kanalu in bo do cerkve dolga skoraj 2 km. Ker obišče to božjo pot letno okoli 80.000 romarjev in izletnikov, ki si ogledujejo nekdanja bo jišča, smatrajo, da bo vzpenjača rentabilna, saj bo sicer dolga, pot skrajšana na pet minut vožnje. ČEŠKOSLOVAŠKA IN TRST Češkoslovaška država bo v tržaški luki dobila svojo lastno svobodno fono. V Italiji upajo, da bi Češkoslovaška mogla koristno sodelovati pri iz. koriščanju abesinskega imperija. "PROSTOVOLJCI" IZ ŠPANIJE SO SE VRNILI V Gorico so se vrnili prostovoljci, ki so se borili v armadi generala Franca. Fašistična organizacija jim je pripravila slovesen sprejem. DAR ZA DVOJČKE Mussolinijevo darilo po 800, odnosno 600 lir sta sprejeli družini Anton Cotl in Ludovik Lah iz Gorice kot pomoč ob priliki rojstva dvojčkov. NOVA BOLNIŠNICA V GORICI Ministrski svet je sklenil, da porabi 9 milijonov lir za zgradbo nove bolnišnice v Gorici. Z gradbenimi deli bod takoj začeli. OLAJŠAVE ZA OBMEJNE DIJAKE Dijaki srednjih in visokih šol, ki prebivajo po obmejnih pokrajinah, to sn Bellvmo, Bol^ano, Reka, Gorica, Pulj, Trento, Trst in Videm, ki so vpisani na vseučilišče v Padovi, i-majo 50% popust po vseh italijanskih železnicah. VOLILNA AGITACIJA Volivni boj se je začel razvijati. S» Veliki zavod "RAMOS MEJIA" Venereas ANALIZE urina brezplnf.no. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. STTUJS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlafri krvno analize (914) KOŽA: Kronfni izpahi, mozoliiki. Izpa-danie In». Ultravioletni žarki. ZLATO SILO: zdravimo brez brez operacije in bolefin. SPOLNA 8TBKOST: Hitra regeneracija po prof. Oicnrellijti. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevraatenija, izguba spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu. PL-TJeA: KaSeij, gibka pljufa. ŽELODEC: unadel. rnzfiiripni, kisline, težka prebava, bruanje, rane. OREVA; colitis, rnzSirjcnje, kroniina zapeka. GRLO, NOS. USES A vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLTENTE $ 30.— PLA6EVANTE PO $ 5.— NA TEDEN NaS zavod s svojimi modernimi naprava mi in z izvrstnimi S^ECIJALTSTI le edini te vrste v Argentini. _ Lečenle zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-OD 0—12 OB NKDELJAH OD 8—12 sečno plačevanje. Rivadavia 3070 PLAZA ONCE •JRZ je svojo listo že sestavila. Medtem ko je preteklo nedeljo predsednik vlade dr. Stojadinovic imel velikansko zborovanje v Petrovgradu v aBnatu, kjer je razložil, kaj je vlada v teh dobrih 3 letih za ljudstvo naredila in kjer je pred 40.000 volivci izjavil, da njegov boj pozna samo zmago, je dr. Korošec imel veli-po volitvah kot močna stranka poga-kansko zborovanje v Paračinu v Sr-jala s Hrvati za sporazumno rešitev biji. Tukaj je povedal, da se bo JRZ notranjih naših vprašanj. SHODI V SLOVENIJI V Sloveniji so se tudi začeli volivni shodi. Dne 9. novembra je dr. Korose'c imel v ljubljanski okolici kar tri shode, in sicer dopoldne na Dobrovi, popoldne v Dolu, zvečer pa v Št. Vidu, prejšnji večer pa shod za ljubljanske zaupnike. Zlasti veličasten je bil shod v Št. Vidu. Dr. Korošec je napovedal, da so te volitve zaradi tega tako važne za Slovence in za Jugoslavijo, ker bo sedanja vlada po volitvah prešla na notranjo ureditev Jugoslavije. NEMŠKI GLAS O VOLITVAH Tudi inozemstvo se zanima za volitve pri nas. Tuji listi obširno poročajo o volivnem boju v Jugoslaviji ter pri tem naglašajo velik pomen teh volitev za prihodnost. Nemški list "Türinger Allgemeine Zeitung" poroča iz Beograda n. pr. tole: "V dobro poučenih političnih krogih v Beogradu menijo, da bo dr. Stojadinovic po volitvah uredil tudi notranja vprašanja Jugoslavije, ki se imenujejo "hrvatsko vprašanje". KRALJICA MATI OPERIRANA Nj. Vel. Kraljica Marija je bila 1. novembra v Curihu operirana. Kraljica je hudo trpela zaradi žolč-nega kamna. Operacijo je dobro prestala. BEOGRAJSKA DELAVSKA ZBORNICA Beograjsko delavsko zbornico je socialni minister Cvetkovic razpustil. Imenoval je nov odbor, ki bo delal bolje, kakor so delali doslej socialisti. JAVNA DELA. V GORIŠKI POKRAJINI V teku 1. 1938 so bila v goriški pokrajini dovršena javna dela za skupno vsoto 14,433.000 lir. Večji del denarja (nad 8 mil i j.) je šel v ceste Zgrajenih je bilo več novih cest, nekaj že obstoječih pa so popravili. V slovenskem delu pokrajine so se izvršila sledeča cestna dela: nova ce sta Planina-Žaga v občini Bovec (3.228.000 lir"), poprava ceste na Sv Mihael (80.000 lir), poprava bivše vojaške ceste Kronberg-Ravnica (184.000 lir), cesta k spomeniku na Oslavju (390.000 lir), poprava ceste Kobarid-Videm (70.000 lir), poprava državne ceste pri Zagodu v občini I-drija (665.000 lir), poprava državne ceste Kanal-Kobarid (3,533.000) lir, cesta iz Grgarja v Bate (40.000 lir) Med drugimi javnimi deli su: obnov-ljen.ie goriškega gradu in ureditev grajskega griča (960.000 lir), stavba otroškega vrtca v Grgarju (60 tisoč lir), nova šola v Zaloščah pri Dornbergu (246.000 lir), preureditev gradu v Štanjelu za ohčinste nisnr ne (120.000 lir), ureditev hiše za fa-šistovsko mladino (GIL) v Vipavi (10.000 lir), nova vojašnica za ob mejno milico v Cerknem (106.000 lir), nova ureditev goriškega muzeja (30.000 lir), razširjenje goriškega Travnika (560.000 lir), novo pokopališče v Idriji (350.000 lir), nov vo-dovod v Robedišču v občini Breginj (100.000 lir), nov vodovdo v Vrh-polju pri Vipavi (20.000 lir), spomenik padlim vojakom na Sveti gori (75.000 lir) in spomenik padlim "» fibesinski vojni v Cerknem (12.500 lir). Za dovršitev nekaterih del J« bilo treba več let. Mnogo stroškov so krile prizadete občine ali pa deželna uprava. Še vedno pa počiva počiva delo pri veliki goriški splošni bolnišnici, za katero je deželna u prava prispevala nad poldrugi milijon lir, goriška občina pa en mili-¡on. Zgrajeno je samo zidovje. NOVA VELIKA KEMIČNA TOVARNA Pretsednik vlade dr. Milan Stojadinovic je 8. novembra spustil v pogon novo veliko kemično tovarno v Šabcu. Družba, ki je zgradila to tovarno, je dobila veliko podporo od vlade, kajti tovarna bo dobavljal» svoje proizvode ne le poljedelstvu in industriji, temveč tudi naši vojski-To veliko delo, ki ga je vlada izvršila v korist napredka jugoslovanske industrije, pomeni v mnogočem osvoboditev našega trga od tujih kemičnih proizvodov. Nova velika kemična tovarna v Šabcu bo proizvajala v velikih množinah razne vrste umetnih gnojil in tvarin za zaščito rastlin, dalje žvepleno kislino in modro gálico ter nekatere surovine, ki jih potrebujejo pri izdelovanju razstreliv-Da bi se tovarna mogla boriti proti konkurenci tujih kemičnih industrij, se je združila z eno izmed velikih čeških kemičnih industrij, katera se bavi s proizvajanjem kemičnih metalurgijskih proizvodov. Sprva je hila tovarna v Subotici, toda tam W imela pfcavih pogojev za plodonosno delo. Zato so jo prenesli v Šabac. Poleg te tovarne ima vlada v svojem programu še gradnjo velike topilnice za svinec v Zvečanu in topilnico za cink v Šabcu. Ko bo zgrajeno še to, bo storjen v industrializaciji naše države tako velikanski korak, kakor ga naša država od svojega obstoja in v vseh letih skupaj še ni zabeležila. Po zaslugi vlade je bila zgrajena tovarna aluminija v Lozovcu, velike železarne v Zenici, topilnica bakra v Boru, tovarna antimona v Zajači io velika vodna centrala na Teski. USPEH SLOVENSKIH BALETNIH UMETNIKOV Slovenska baletna umetnika Pino in Pia Mlakar sta iz Trogira dopo-tovala v Beograd, kjed bosta dvakrat nastopila v znanem baletu "Vrag na vasi". Mlakarjeva imata v Beogradu že veliko svojih čestil-cev in spoštovalcev. Časnikarjem sta povedala, da sta v času svojega bivanja v Trogjiru skupaj s skladateljem Lhotko zasnovala nov balet, k> bo ponazarjal borbo dveh ljudi v življenju. S tem baletom bosta Mlakarjeva nastopila najprei v Berlinu, nato pa še v sedemnajstih nemških gl®' dališčih. Vmes "bosta gostovala še ' Sofiji in v Curihu. Beograjski Časopisi se zavzemajo za to, da bi uprava beograjske opere ponudila Mlakarjema vodstvo opernega baleta Pravijo, da bi bilo škoda za takega umetnika, če ne bi mogel razviti takih sposobnosti pri nas doma. KLINIKA ZA VSE BOLEZNI RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialist«, za navedene bolezni. Imamo zdmvnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd. Rayos X, Análisis Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 split dobi delavska stanovanja Delavska stanovanja bo začela gra diti v kratkem splitska občina. Že pri svojem obisku je predsednik vlade oblubil Splitu za gradnjo delavskih stanovanj vso podporo, kar se je začelo že uresničevati. Občina bo dobila skozi pet let vsako leto dva milijona dinarjev posojila pri Državni hipotekami banki ter bo s tem denarjem gradila delavska stanovanja. Načrti za delavsko naselbino so že izgotovljeni. nem porabljen kot pomoč pri pozi-davanju pogorelih hiš, ki so bile le skromno zavarovane. DR. PITAMIC PROFESOR NA LJUBLJANSKI UNIVERZI V imenu Nj. Vel. kralja z ukazom kr. namestnikov in na predlog prosvetnega ministra je bil postavljen na pravni fakulteti univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani za rednega profesorja na katedri "ustavno-pravo in teorije o državi", gospod dr. Leonid Pitamie, izredni poslanik in opolnomočeni minister v pokoju v skupini 2/1. nova ljubljana Živahna je letos gradbena delavnost v Ljubljani. Zgrajenih je bilo poleg številnih stanovanjskih poslopij in palač nekaj velikanskih zgradb. Tako je že pod streho štirinadstropna palača banke Slavije oh Dunajski cesti in nasproti nebotičniku, na vogalu Selenburgove in Aleksandrove ulice gradi Bata nasproti kreditni banki in glavni pošti prav tako visok "Dom službe". Stari hotel "Slon", ki je bil lani podrt do tal, je dobil za naslednika veličastno štirinadstropno palačo, v katero se že selijo trgovine. Poleg zasebne gradbene delavnosti pa gradi mestna občina veliko otroško zavetišče v Trnovem, ki je v surovem že dograjeno in tudi že pokrito. Stalo bo 2 in pol milijona dinarjev. Prav tako gradi občina pri pokopališču pri Sv. Križu res sodobno mrtvašnico ali kakor jo imenujemo z novim imenom "Žale". Ta vrst umrlih bo imel poleg glavne zgradbe 1 kapelic, v katerih bodo polagali umrle na mrtvaški oder. Ts zamisel je edinstvena in se moramo zanjo zahvaliti mojstru Plečniku. Nasproti poslopju tehnične fakultete so konec oktobra začeli graditi strojni inštitut naše tehnike, za katerega je na razpolago 8 milijone» dinarjev. Pri odkopih za kleti in temelje so naleteli na lepo ohranjen« zidove hiš iz časov stare Emone. Konec oktobra so prav tako začeli gra diti veliko stanovanjsko polopje Po-Stne hranilnice ob Erjavčevi in Blei-weisovi cesti, kjer je prej stala stara jahalnica. To stanovanjsko poslopje bo iz treh hiš, ki so zazidane v strnjenem sistemu in ki bodo imele skupno 28 stanovanj, samo gradbena dela za to stanovanjsko palačo so preračunana na 33,200.000 dinarjev. nova cesta Začetek novembra so začeli s pripravljalnimi deli za modernizacijo ceste Jeperca—Kranj. Podjetje ing. Dedek, ki je delo prevzelo je začelo meriti novo traso in jo zakoličevati Prav tako že tudi pripravlja zaloge gradiva zlasti stavbenega lesa, peska in kamenja, ki bo porabljeno pri graditvi spodnjega ustroja ceste. Modernizirana cesta bo šla s početka od Jeperce proti Kranju v glavnem po stari cesti, v drugi polovici pa bc temeljito spremenila svojo smer in sla z nadvozom čez železniško progo, ki vodi iz Škofje Loke v Kranj ter se nato priključila že modernizirani cesti na Gaštejskem klancu nad Kranjem. Ta klanec bo do konca meseca novembra že tlakovan ter popolnoma urejen in izročen prometu Cesta od Jeperce do Kranja bo po preložitvah v pomladi vsa betonira-na, tako da bo na jesen zvezana Ljubljana s Kranjem z moderno betonsko cesto. rišče v celoti sedem trgovskih lokalov. V prvem in drugem nadstropju stranskih traktov pa je še 15 dve in tri-sobnih stanovanj s kopalnicami, sobami za služkinje in drugimi pri-tiklinami. največji prosvetni dom v sloveniji 13. novembra se je vselila vrhniška prosveta v veličastni prosvetni dom na Vrhniki, ki je doslej največji prosvetni dom v Sloveniji. Palačo doma si je ogledal v nedeljo tudi notranji minister dr. Korošec, zvečer pa je bila slovesna otvoritvena akademija, pri kateri se je zbralo v glavni dvorani nad 2000 gledalcev, do. čim je moralo stati v stranskih prostorih in zunaj še nad 1500 udeležencev. moderne stanovanjske hiše v kranju V Kranju je v oktobru začel graditi Pokojninski zavod veliko stanovanjsko hišo. Vsa stanovanjska hiša sestoji iz petih objektov, ki bodo v celoti imeli ob glavni cesti skozi Kranj 8 lokalov. Nove zgradbe stoje na križišču ceste Bled—Jezersko Skupno bo v tek stanovanjskih ob jektih 35 družinskih dve- in tri-sobnih stanovanj, ki bodo vsa imela ko palnice in večinoma tudi sobe za služkinje. kim se je v ul. Scoglietto zgodil umor. Neki Alojz Žerjal je z briv-no britvijo prerezal vrat 25-letni Ro-zaliji Godničevi, ki je takoj nato umrla zaradi izkrvavitve. Storilec je po strašnem dejanju pobegnil in policija ga zaman išče. Ugotovili so, da je Žerjal ubil Godničevo, ker mu (liso dovolili njeni starši, da bi se z njo poročil. Žerjal je znan kot večkratni kaznjenec in zaradi tega so se hčerkini starši protivili poroki. KOLIKO JE DOBILA TRŽAŠKA POKRAJINA IZ AFRIKE Trst, oktobra 1938. — Po uradnih statistikah sodelavci iz tržaške pokrajine, zaposleni v italijanskih kolonijah v Afriki, poslali v septembru t. 1. svojcem četrt milijona lir prihrankov. Po teh statistikah bi poslali delavci iz tržaške pokrajine od 1 januarja 1937 pa do konca septembra letošnjega leta skupaj 7.177.000 lir prihrankov! Drobne vesti iz naših krajev Dornberg. — Naš letošnji vinski ! popravljati in vzdrževati po 150 pridelek je prav obilen, kapljica je J tramvajskih vozov. Stavbišče meri o^ prvovrstna. Že do sedaj smo prodali POŽAR UNIČIL VAS LAPORJE Hud požar je zajel 7. novembra popoldne vas Laporje pod Rašico ob cesti Turjak—Velike Lašče. Od 11 hiš, ki jih ima vasica, je pogorelo 7 hiš in 4 gospodarska poslopja s hlevi. Najbolj hudo pri tej nesreči je to, da pogorelcem niso pogorele le hiše, ampak z gospodarskimi poslopji vred tudi vse zaloge krme, živil in pridelkov, ki so jih že spravili za zimo. Večina pogorelcev ni rešila drugega, kakor to, kar so imeli na sebi 9- novembra si je ogledal pogorišče ban, dr. M. Natlačen in že tam izročil 10.000 din za prvo pomoč. Dan za tem pa je odredil g. ban dr. M. Natlačen naj se iz sklada za pomoč pa sivnim krajem nakaže za ureditev pogorele vasi 100.000 din. Iz drugih sredstev se bo v vasi zgradila še cisterna. Denar za asanacijo bo v glav- DR STOJADINOVIČ O ZUNANJI POLITIKI Predsednik vlade dr. Stojadinoviš je imel v nedeljo 13. novembra veličasten volivni shod JRZ v Novem Sadu, katerega se je udeležilo 80.000 ljudi. V velikem govoru je predsednik obdelal vsa vprašanja, ki nas zanimajo v notranji in zunanji politiki ter je očrtal program vlade zá v bodoče. Krepko je odgovoril tudi vsem tistim, ki iz opozicionalnih razlogov širijo vesti, da naše meje niso varne in da tudi morda na nas preže iz tujine. Zagotovil je, da smo v tako urejenih odnosih s svojimi sosedi, da se nam ni treba niti z enim pogajati o vprašanju naših medsebojnih meja. ŠOLSTVO NA KOROŠKEM "Koroški Slovenec" z dne 9. novembra poroča, da so v vseh krajih slovenskega dela Koroške bile z novim šolskim letom na osnovnih šolah ukinjene vse utrakvistične šole. Odpravljena je iz šol slovenska Ma-klinova začetnica in latinico bo odslej nadomestovala izključno samo gotica. Otroci koroških Slovencev bodo torej odslej hodili v popolnoma nemške ljudske šole za kar naj jih pripravijo nemški otroški vrtci. MESTNI DOM V TRŽIČU V nedeljo 13. novembra je bil pod pokroviteljstvom g. bana dr. Marka Natlačeni slovesno blagoslovljen dom v Tržiču, ki je bil predelan h nekdanje čevljarske tovarne Mally Demberger. Občina je za zgradbo tega doma najela 2 in pol milijona posojila pri SUZOR-ju. Vsa zgradba z nakupom stare tovarne pa je stala 3 milijone dinarjev. V mestnen« domu so našli prostor vsi občinski u radi, davčna uprava, podružnica OUZD in sodišče z občinskimi in sod nimi ječami. V pritličju na dvorišču je tudi prva tržnica v Sloveniji. V pritličju je na glavni trg in na dvo izreden dogodek na brezjah V nedeljo 13. novembra se je zgodil izreden dogodek med 10 mašo v romarski cerkvi na Brezjah. Letos že četrtič sta pripeljala zakonca Janez in Marija Krajnik iz Gobešič, župnija Rateče pri Škofji Loki svojo devetletno hčerko Tončko na Brezje. Revica se je pred poldrugim letom prestrašila psa, ki jo je podrl na tla tako, da je popolnoma ohromela in ni mogla več stopiti na noge. Tudi je precej oglušela, zaostala je v rasti in tudi ust ni mogla več dovolj odpreti. Vsa zdravniška pomoč je bila zaman. Zakonca, oba uboga delavca sta upala le še na božjo pomoč, pred mašo je mati dekleta opozorila o. Otmarja Vistnerja, ki naj bi pred mašo obhajal, da njen otrok ne more dovolj odpreti ust in da naj ji da le četrtino hostije, po obhajilu je deklica ležala na odeji za obhajilno mizo, pri povzdigovanju pa je deklica naenkrat ustala in spregovorila, tako da so jo okraog stoječi slišali: "grem k Mariji!" Deklica je res šla sama k Marijinem oltarju, tudi po maši je deklica hodila in videti je, da je temeljito ozdravila. Samostan sedaj išče priče, ki so karkoli v zvezi s tem dogodkom videle na lastne oči. NOV ŽELEZNIŠKI RAVNATELJ V LJUBLJANI Na predlog prometnega ministra je upokojen Franjo Bončina, ravnatelj železniškega ravnateljstva v Ljubljani. Za novega železniškega ravnatelja je postavljen inž. Rudoli Kavčič, dosedanji pomočnik železniškega ravnatelja v Ljubljani. Za novega pomočnika železniškega ravnatelja v Ljubljani je postavljen Josip Hojs, načelnik prometno-komercial-nega oddelka železniškega ravnateljstva v Ljubljani. UBOJ V TRSTU Trst, oktobra 1938. — Pred krat- Rojaki Predno si naročite obleko OBIŠČITE KROJAČNICO Cirila Podgornik bo v vseh ozirih. ki Vam nudi najboljšo postrež- CENE ZMERNE TINOGASTA 5231 Villa Devoto | KROJACNICA MOZETIČ P k Če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si * vzorce in blago v moji krojačnici, «a kar Ti gotovo ne bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj oe sam! o S O R IO 5052 (Paternal) - Buenos Aires Frančišek Hušpaur DIPLOMIRANI LEKARNAH IN KEMIČAR izvrfiuje vsakovrstne kemične analize po zelo nizkih cenah, svojim starim klijentom pa popolnoma brezplačno. Odjemalcem iz notranjosti dežele po-Silja analize potom pošte. Prepričajte se o svojem zdravju, analizirajte si kri in orino! FACUNDO QUIROGA 1441 DOCK S U D preko 2.000 hr mošta. Cena gre preko 80 stotink za liter. Upamo, da se bo kupčija tudi nadalje lepo razvijala in si bomo nekoliko opomogli pri našem gospodarstvu, ki je zaradi številnih vzrokov tako obremenjeno. * Gorica. — V bližini Godoviča so obmejni miličniki aretirali Ivana Krasno iz Vipave, starega 44 let, in Božidarja Krašno, starega 38 let, iz Budanj medtem, ko jim je tretji u-tekel. Pri preiskavi so jima našli 5.000 lir, ki naj bi služile za nakup živine. Odvedli so ju v idrijske zapore. * Gorica. — Blizu Št. Petra pri Gorici se je zadnjo sredo smrtno ponesrečil 24-letni Marij Jug iz Bukovi-ee. Na neki njivi je našel granato in jo takoj skušal razstaviti, pa mu je pod udarci s kamnom eksplodirala Dobil je hude poškodbe po vsem telesu. Sicer so mu ljudje iz bližnjih hiš takoj prihiteli na pomoč, a že po) ure po eksploziji je poškodbam pod legel. * Opatija. — 17-letni Belasic iz Poljan se je s kolesom zaletel v avto bus. Zlomil si je nogo. * * Trst. — Za naslednj[e leto je določilo ministrstvo javnih del 3 mili jone lir za gradbo delavskih hiš. Trst. — Zgradili so veliko garažo za električne lokomotive. * Trst. — Umrli so: Sablič Anton 78 let, Sušič Ivan 71, Lukač Bruno 9, Breziger Hadrijana 2 meseca, Kan te Andrej 60, žužek por. Perin Marija 59, Milič Anton 46. * Trst, — Pred sodiščem je bil oproščen neki Sora, ki je težko ranil blizu barkovljanskega pristanišča Pavlo Petelinovo, ko je plavala. Z veslom jo je udaril po obrazu, tako da ji je spačil obraz za vse življenje. * Trst. — Alojz in Leopold Požar, Josip Digiotto, Andrej Filipič in I-van Požar so bili obsojeni na vsak 6 mesecev zapora pogojno, ker so pretepli v Vremah Perhavca Jakoba, starega 57 let. * Trst. — 80-letni Mankoč Ivan iz Šmihela je bil obsojen na 2300 lir denarne kazni, ker je tihotapil saha-rin. Pred prizivnim sodiščem je bil oproščen. * Trst. — Uslužbenci, ki so vpisani v pokojninsko zavarovanje pri tržaškemu Lloydu, bodo morali odslej plačevati za 30 odstotkov večje prispevke. * Trst. — Na ozemlju med skladišči tržaških ladjedelnic in mestno plinarno, so pričeli pred kratkim graditi nove tramvaiske delavnice, v katerih bodo mogli od leta do leta ' krog 5.500 kv. m. Na njem grade več poslopij, mehanične delavnice, varil- (i ico, mizarsko delavnico, skladišče in upravno poslopje. * Trst. — Pred sodiščem je bil oproščen Gorjan Jakob, star 26 let, iz Vr-hovelj. Obtožen je bil da je 28 februarja 1.1. povzročil gozdni požar v bližini Vrhovelj. Tega dne je namreč pripravljal kosilo za tesalce, ki so delali v gozdu. Zaradi vetriča se je ogenj kmalu razširil s primitivnega ognjišča na suho travo, ki je bila o-koli in potem na gozd. Zgorelo je 20 ha gozda. Gorjan je dokazal, da ni zakrivil požara, k * Trst. — Pred kratkim so tatovi udrli v trgovino urarja Ritoše in odnesli za 60.000 lir dragocenosti. Po licija se je takoj podala na iskanje storilcev in jih je tudi našla. Aretirali so Artura Bastianuttija, stanu-jočega v Rocolu, na katerega je padel sum. Pri poizvedovanju jim je mnogo koristila električna ura, ki so jo politicisti našli v trgovini na tleh in ki je kazala 2.30. Tatova so nam reč izkopali luknjo v zidu in so pri tem pretrgali žice električne ure. Ba-stianutti ni mogel dati točnega alibija za omenjeni čas in je končno priznal tatvino. Bastianutti je končno izpovedal, da je "delal" skupno z Gorcem Viljemom, katerega so takoj na to prijeli. * Trst. — Po ostavki poslednjega tržaškega podeštata Salema so bile v okviru občinskega nameščenstva pod vodstvom sedanjega mestnega komisarja velike spremembe. Med drugimi je bil imenovan Renato Caporali iz Perugije za novega mestnega generalnega tajnika. * PADANJE ROJSTEV V TRSTU Trst. — Demografsko stanje se je zopet poslabšalo. V tržaških listih beremo, da je bilo v prvih sedmih mesecih tega leta rojenih 2179, a u-mrlo je 2296 oseb. Presežek umrlih nad rojenimi znaša torej 117. V i-stem času 1. 1937. je bilo 5053 rojstev in 1850 smrtnih slučajev. Presežek rojenih nad umrlimi je znašal 203. Iz tega je razvidno, da se je stanje silno poslabšalo in da tržaško prebivalstvo stalno in znatno nazaduje. Malenkostni prirast tržaškega mesta pa gre izključno na račun priseljevanja. PRED SODIŠČEM Ljubljansko "Jutro" od 19 pr. m. poroča: Pred goriškim sodiščem je bil obsojen na 6 mesecev zapora in 3.000 lir denarne kazni 38 let stari Ludvik Bedenk iz Idrije. Odpravil se je brez potnega lista po opravkih čez mejo. Nazaj grede je bil prijet Pri njem so našli tudi manjše količine blaga, katerega bi bil moral predložiti carinskim organom, da bi ga ocarinili. Bedenk je bil spričo tega obtožen tudi zaradi tihotapstva. I £ i $ 8 AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA zatecite se k j| Dr. A. G O DE L ¡ AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, j§ ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH £ KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO | Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno -.J perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumatične $ bolezni % ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. § GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANG4LLO 1542 "<-<«<-<♦>::>»:<:<«<>*«<>»>:'sa>x;-»x3aí •:♦> >:«<>»> KROJAČNICA "PRI ZVEZDI" Vam nudi najboljše angleško t. blago (SUPERLAN) Izdelujem moške in ženske obleke. — V zalogi imam za 1938/39 leto tudi vsakovrstnega pomladanskega in poletnega blaga: za moške $ 55.— za ženske $ 45.— Za obilen obisk se priporača rojakom in rojakinjam STANISLAV MAURIč DONATO ALVAREZ 2059 pol kvadre od Av. San Martin — Bs. Aires ■m i S I $ Smmmnrn« <♦> <♦> •»> <♦> >»>■ <♦> <«< f bodo ostali ti trije možje na svoji postojanki tri dni. Imeli pa bodo hrane za vsak primer tudi za dalj časa. V podzemski utrdbi Magino tove črte so posebni hodniki, po katerih bodo mogli vojaki z ene na drugo stran utrdbe, kjer bodo bolj nujno potrebni. Nihče tega preme ščanja čet ne bo od zunaj mogel o paziti. V vojni dostikrat prinese temu al. onemu uspeh iznenadenje. Toda, ali je takšno presenečenje na Magino-tovi črti sploh mogoče? Vojaški strot kovnjaki, ki so si zamislili ta nepremagljiv obrambni zid, pravijo, da ni. Nevidne oči branijo to črto več kilo-metrv daleč. Ponoči gosta mreža in-fra-rdeeih žarkov prepleta vso okolico utrdbe. Če bi se kdo približal s katerekoli strani, bi moral zadeti v to nevidno mrežo. V tem trenutku pa bi že zapeli opozorilni zvonci po vseh topovskih gnezdih. Daljnogledi periskopi preže na_ neštetih mestih, kje se bo pojavil sovražnik. Alarmni zvonci spravijo v trenutku posadko v pripravnost. Niti ptič ne bi mogel preleteti te obmejne utrdbe,- da ga ne bi opazili in da ne bi že zvonili zvonci. Pod zemljo je cel labirint. Za arti Ijerijo so cele trdnjave,30 do 50 m za njo, spojene s predori do prvih postojank. Povprečna širina Magino tove črte znaša okoli 50 km. To torej ni nikak ozek pas, ki bi ga sovražnik mogel kar tako zavzeti. Moč tega 'zidu miru" je v njegovi širini. Posamezni deli zidu so tako pazljivo skriti v zemlji, da se niti sanjati ne more, odkod bo začel nenadoma streljati nanj kak top. Ob notranjem robu pasu so nazadnje še ogromne trdnjave. To so kompletne podzemske vojašnice. Do njih vodijo po več kilometrov dolgi podzemski hodniki Približno predstavo o širini teh hod nikov človek dobi, če pomisli, da so po njih speljane dvotirne proge, po j katerih električne lokomotive vozijo mvuiicijo in druge vojaške potrebščine. Vsak del trdnjave je preskrbljen t toplo in mrzlo tekočo vodo. Zračenje je skrajno izpopolnjeno. V posebnih prostorih so ogromne zaloge hrane. Če bi bila takšna trdnjava kdaj od rezana od ostalega sveta, bi niogla še kljub temu zdržati mesece in mese ce, ker bi imela dovolj streliva za vojake pa dovolj hrane. Ta hrana pa je namenjena tud za civilno prebi valstvo, ki bi se v primeru vojne zateklo v podzeske trdnjave Magi-notove črte. Vzdolž vse te črte je vse polno prostorov, v katerih bi moglo najti zavetišče po 10.000 civilistov. Tudi ta zavetišča so popolnoma var- Z našimi malimi iz San Antonio v Merlo Stoje na holmu hiše tri, pod holmom potok čist šumi, in ribice tam plavajo, po vodi se zigravajo. Orehov, jablan, hrušek, sliv, ob potu je do samih njiv, precvetajo, diše spomlad, v jesen rode okrogel sad. A v senci drevjá sadnega, pod brambo krova hladnega v vročini skače kup otrok, ki golih glav so, bosih nog. Za vsako kočo tam uljnjak šumi od zlate zore v mrak, čebele pridno letajo, medú ljudem obetajo. Razgled je s holma lep tako, da vabi srce in oko. Tam gore so, a tod polje, in travniki tam zelene. Po gorah cerkve so okrog, moleče k nebu v sinji lok, a vsaka ima zvon glasan, ki poje, ko se bliža dan. Levstik. na, ker do njih ne more prodreti niti najtežja granata ali bomba. V primeru napada bi na mah uga snile vse lači, le v topovskih gnezdih bi svetile male električne svetilke. Istočasno pa bi že začeli voziti posebni podzemski vlaki vedno novr strelivo. Napad bi bil brez dvoma v najkrajšem času zadušen. Takšna je v glavnih obrisih fran coska Maginotova črta. Prav takšna pa je zgrajena tudi na nemški s4 rani te meje, nič drugačna tudi vzdolž sovjetske in češkoslovaške meje. To je torej jekleni zid, ki varuie evropski mir. O njem je neki sloviti sodobni strateg dejal nekako takole: "Če ne more nobena vojska prekoračiti meje druge države je tudi vsako osvojevanje nemogoče, ker n-mogoče zavzeti tuieca ozemlja. Voj na letala res lahko bombardirajo so vražna mesta in jih pustošijo. Špani ja in Kitajska pa sta pokazali, da pustošenje brez zavzeti a ozemlja šine pomeni osvajanja. V bodočnost' bo torej vsako osvaianje nemoiroče Tn generali bodo morali poslati cele armade ti?d t.a obrambni zid, da se razbijeio ob njem." In vendar so morali Čeboslovaki svoio. tako nepremagljivo črto, po krivdi svoiih zaveznikov, brez boja prepustiti Nemcem. Komu izmed nas ni v tej pesmi naslikan najplepši spomin davne mladosti. Toda naši mali, katerim tečejo otroška leta na kamenitih ulicah ali med umazanimi jarki v smrdljivih lužah... kako more kak tak nebog-ljenček imeti kako misel ob besedi velikega Slovenca Levstika, ki na tako nepopisno lep način opisuje slovensko vas. Ven, ven iz tega zidovja, nam kliče pesem in zato je pa pohitela pa-ternalska šola oni dan ven v prosto naravo, da vsaj malo dožive otroci tistega, česar smo mi v domovini i-meli v tolikem izobilju. Nismo imeli ne sladoleda, ne karamelov, ne igrač in ne slikanih knjig. Pa prav gotovo ne bi dal za vse te umetne in škodljive stvari kislega mleka, črnega kraha, jagod in češeni. ki smo jih sami nabirali in pa prijetne sence nod domačo lipo... Že dolgo sem bil namenien v San Antonio. Oni petek 2. decembra o poldne sem bil na tam. In glei: prostrani vrt. ali bolje park. je bil poln živžava. Pa prav zares da "živža-va", ker so se preganiali po vrtu slovenski otroci, ki so jih ta dan popeljale na izlet šolske sestre. Ravno prav, sem se domislil. Tako lepo so se mi smejale iz nekega štan-ta čpšnie. da sem si iih kupil. Saj so vendar dobrre češnie nailepši in naiboliši sad. Vsai meni se ie vedno tako zdelo in se mi še zdi. Nisem še vseh pozobal. Le škod«, da iib ie mn- 10. Pa za vsakega ena bo že še. In tile kosi, kaj si mislite. To bi zoba- 11. dokler ne bi Točili. Tako je na svetu. Vsako veselje je le nepopolno. Češeni je bilo le za oči. za usta komaj ena vsakemu, za želodec pa nič. Kaj bo ene češenjce, za takegale ^mmmm^mwmsf^mKymc^m'^ RESTAURANT 1 RECREO ¡"EL CASON"! Izvrstna domača hrana, prvovrstno pivo in vino. — Prostori z vrtom, pripravni za svadbe. — Krogljišče. Postrežba točna. 8 8 Se priporoča lastnik PETER BASSANESE JUAN B. ALBERDI y Gral. PAZ — Buenos Aires x«o:«< »»x K«-:: >:♦>:: vai zdravega debeluščka, ki bi jih kar z očmi pojedel en koš. No pa saj lačni niso bili. Češenj pač, kruha pa ne in drugih jedi tudi ne; saj je imel vsak s seboj primerno zalogo in opoldne še ni dneva konec. Pozneje utegne priti pa še tudi želja po kruhu.... • Tako so se naskakali do mile volje da tan, v njihovi domišljiji so pa cvetele in zorele sladke češnje, da je bil ves breg najprej bel potem pa rdeč in so debele češnje v bogatih kobljih vesele prav do tal. Kar sline so tekle. In nič se ni bilo treba umikati ne mlekarju ne peku, ne automobilu ne konju. In pa tudi kričali so lahko, kar jim je grlo dalo. Tudi so se namenili na igrišče, ki je polno vsakovrstnih gugalnic in drsalic. Pa jim je prišla nasproti konjska mrcina, ki jim je tako neolikano kazala zobe in še z nogo prah dvigala, da so otroci bolj razumeli, da je ta dan treba skakati in ne drsati in guncati se. Potem so pa sedli k obedu. Komaj je bilo za vse dovolj prostora pri mizi. Pa kaj to. Glavno je, da je dovolj v loncu. Tako so se najedli do sitega. Sedaj pa. na noge. Kdo je kaj junak. Kdor si upa korakati 40 kvader, kar sem. Neodločno so pogledali. Prvi se. je opogumil Trčkov Tonček, potem je bilo pa kar takoj polno drugih. Ka^ vsi bi hoteli z mano. Toda kaj bomo z onimi malimi knofi, če nas po potu kaki razbojniki napadejo... Kam bomo pa šli, so hoteli vedeti. V Merlo, kjer nam bo stric Mario dal sladoleda. Pravega slovenskega sladoleda, ki ga tam dela stric Mario Zobec. To je bil pa seveda halo. Na sladoled pa vsak dan, tudi opolnoči, če ga kdo ponuja! Hm, kako bo sedaj. Anica je dro- bna, pa bi že tekla tisto pot, toda kaj pa z drugimi, ki so manjši? Jadranka in Ida bi tudi radi korakali 40 kvader. Kdo gre pa z mano? je vprašala sestra. To je. bilo pa teško sedaj. Sestri se ne kaže zameriti, tako je pomislila Irenca in z njo druge deklice. Saj gospod nune mora odpustiti. Tonček in Boris in Koko in Angel so pa bili drugih misli. Moški moramo skupaj potegniti, in tako se je zgodilo. Naj ostanejo "babe" kjer hočejo, tako smo odločili. Mi smo junaki korenjaki, kako nas gledajo ljudje, in pravijo, to so junaki, ki se nikogar ne boje.... Tonček, dva Borisa, Koko, France, Lojzek, Jožek, Angel in Rajko in še jaz, da nas je bilo ravno deset smo se vzdignili na pot v deveto deželo, kjer stric Mario dela sladoled. Kako se je ženska stranka zadržala, to je njihova stvat. Naložile so se na voz, da je pramček kar pihal. Saj je bilo treba vleči kar 16 človeških bitij. Kar je ostalo, se je naložilo pa na drug voz. Pravijo, da so se smejali izpod strehe v grdega moža, ki je začel zlivati dež v deželo. Sestre so bile pa v skrbeh kaj bo z nami, če nas dež dobi. Mi smo pa šli kot Samova vojska. Brez večjih nevšečnosti. Le kako stvar ki je padla v šolen, je bilo treba ven vzeti in rože smo študirali pa nismo poznali ovsa, in malega konjička smo videli in drugega konja, ki se je valjal tam na travniku in vse štiri pomolil od sebe, kot da crčava. In veter mi je odnesel klobuk, da so imeli potem lov za njim, videli smo zvon, ki visi v lini in ne v turnu in še sto drugih zanimivih stvari. Dežja se pa nismo nič bali. Še za mar ga nismo imeli. Saj smo hodili pod streho obpotnih dreves. V katoliški cerkvi ob priliki 20-letnice Zedinjenja ZGODOVINSKI ROMAN Caričin ljubljenec Nadaljevanje 117 — Poslušaj me torej, — reče Katarina po kratkem molku, ter mu ponudi roko, ki jo je Orlov poljubil. — Strašna nevarnost mi preti, — nevarnost, ki je morda večja kakor pa je bila Pugačeva vstaja. Orlov posluša. — Ko je šlo za Pugačeva, sem poslala nanj Potemkina. Potemkin je upornika uničil, ja2 pa sem si mogla oddahniti. — To pa bi tudi vsakdo drugi na njegovem mestu storil. Poslala sem Potemkina, ker sem mu hotela pomagati k slavi in časti. Radi tega sem mu zaupala svoje čete. — Sedaj pa gre za nekaj čisto dru gega. Sedaj gre za nevarnost, ki je razen enega človeka, ne more nihče v državi odvrniti. Ta človek pa si ti — Orlov! Katarina je videla, kako je Orlov pordečel od veselja, ko je slišal, da mu je rekla: ti! — Pojavila se je neka nova tekmovalka, — nadaljuje Katarina po kratkem molku, — sedaj ne gre za surovega kozaka, ki bi mi rad ugrabil krono in zasedel prestol, temveč «a veliko bolj nevarnega nasprotnika. Ta človek je mlad, moder in močan — to je ženska! — Katera ženska, — vpraša Or lov, — hi mogla zahtevati carsko kron 7ase? — Gre seveda za sleparko, — od-Rovori Katarina. — Vsake sovražnice na rte moremo tako hitro premagati. piti moramo pretkani. — Č" bi mof Or^ov. i"rr>!>ila vam bom npVsi lfldii. s katerimi boste odpotovali v Benetke. _Ven rn'"*" kakor ma- npvpr püo'ino-iSo Vin manevpT nnr>«l. tPm hol^RP ^P r»at¡ ka^ti r»rp enmo za to, da bi slenarko osle-narili __irr> V>octp TVi^lnli v T*pnnflre op Vrve+p í^Vrpnlí ín nl->icl>-(ili i+nliion. pl-o otvine+i t>riili jinctp v v,onp5vf| o^lipnr, ^-rnSVip in «p >nš vi/tpla v r«s!n tpmni«i, potem p" ^o odšla v Sibir' io aü pa na moriš^p! O n^pni usodi i^o na ndlncüa moia carica! Katarina stopi k njemu, mu položi roko nn ramo, drugo pa dvigne ka-wor k ■prisegi. — Orlov, ali mi pri«pžnš, da boš dpnqvVo rvrinpl^al v Pptrofrad. da mi in izročil. r>a na-i ho 1-dorkoli, —nni rp Ri-r?va pod to krinko kdo ve ,ratpra nRpha? _ P»-icprrnTYi ti prisPfom ti! - ""VVVnn Orlov, ki rti sedai vidpl ničesar drugega, kakor samo to lepo, zaželjeno ženo, — pa če bi bila ta ženska tudi hčerka kakega carja, jaz bi kljuboval celemu svetu in je ugrabil s svojimi lastnimi rokami! — Če pa bi se zgodilo, — zašepe-Če Katarina Orlovu, — da bi iz komedije nastala resnica, da bi nastaia prava ljubezen — kaj pa potem? Oh, moja carica me želi, — vzklikne črni grof, — iskreno sem vedno ljubil samo eno ženo, še vedno jo ! iubim in jo bom ljubil do groba, — nobena druga ne more postati vladarica mojega srca. — Katarina, ti veš kdo je ta žena, nadaljuje Orlov in strast mu je vrela iz besed, — ni treba^ da bi ti povedal njeno ime, — ta žena stoji pred menoj in je prav tako lepa, ka-l-or v sanjah moje mladosti. — Oh. Katarina, sovražil sem te! Kako pa bi bilo tudi mogoče, da bi te ne bil sovražil, ko pa sem te videl poleg drugega, čeprav sem te še vedno neizmerno ljubil? — Če pa bi bilo to sovraštvo zares tolikšno, bi te nikdar več ne mogel ljubiti. Jaz pa te ljubim, ljubezen pa mi daje poguma, da ti rečem: — Katarina, bodi moja, — bodi zopet moja, kakor si bila nekoč! Ja¡r pa bom zopet tisti Orlov, ki si ga poznala nekoč in jaz ti prisegam, da ti ne bo treba pred nikomur trepe tati, če bom jaz pri tebi! Oh, kako ie Katarina vztrepetala, ko je zaslišala njegove besede! Ka-l.-o ie vztrepetalo njeno srce, ko je slišala s strastjo prežeto govorjenje ! Katarina je Orlova prav dobro poznala. vedela je, da govori v takih trenutkih samo to, kar občuti v svo-ii duši, v takih trenutkih se Orlov ni pretvarjal. Vedela je, da je vsaka beseda resnična in da lahko brez vsega ga verjame njegovim prisegam. Ko pa se je spomnila na Potemkina, na svojega enookega ljubljenca, ki ga je Orlov pohabil, je njeno srce postal trdo kakor kamen in niti ena njegova beseda ni našla v njem odmeva. Ne! Ta človek, ki je klečal pred njo, ji je povzročil preveč hudega 1 Zlorabil je njeno dobroto, sedaj pa mora pasti, zginiti mora s površja on in njegova hčerka. Oh, kako izvrsten je bil Katarinin načrt! Če bo grof Orlov spoznal v grofici Pineberg svojo hčerko in če je ne bo hotel izročiti carici, tedaj je prelomil prisego. Tedaj ga bo Katarina lahko pregnala v Sibirijo, njegova utranka pa bo morala molčati! Če pa bo izpolnil svojo prisego in ji izročil sleparko, tedaj bo pogu-i,il svojega lastnega otroka, svojo lastno kri, — iz ruske temnice pa je ne bo mogel rešiti! — Potem pa bo carica že našla pot, po kateri bo očeta in hčerko spravila v prepad! Katarina je mahnila z roko, Orlov pa se je hitro dvignil. Carica se je dostojanstveno vzravnala. Niti z eno samo kretnjo ni izdala viharja, ki je besnel v njeni notranjosti — Grof Orlov, sedaj ste slišali, za kaj gre. Prisegli ste mi, da mi boste izročili tekmovalko, — upam, da vas ničesar ne bo odvrnilo od prisege Saj veste, da bi se vam v tem slučaju strašno maščevala! Orlov položi svojo roko na srce. — Orlov, reče Katarina, — Orlov, če me osvobodite te nasprotnice, če izvršite to nalogo, tedaj bova sklenila mir! — Kdo ve, če ne bo zopet vse tako, kakor je bilo prej, ko še ni bilo med nama nobenega nesporazuma. Te besede so dale Orlovu novega „ SLOVENSKI LIST List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ Najprej smo stopili do Ferligoja v "La Colonial", kjer stoji krasen dvorec sredi divnega parka, katerega oskrbuje g. Ferligoj, ki je bil svoj čas vrtnar pri nadškofu Sedeju. Našim potnikom se je pa mudilo k sladoledu. Prav poleg postaje v Merlo na ulici Ituzaingó je sladoledarna "Mario". Na pragu je stal on in začuden gledal, kakšna družba prihaja. Ta nepričakovana družba je kmalu priklicala tudi gospo Pino in mamo. Kar verjeti niso mogli, da imajo pred seboj slovensko paternalsko šolo. Zares prav vsi so beloglavi. Ali znate kaj slovensko, so vpraševali. Seveda znamo vsi, tako so hiteli mali. In smo napolnili vse stole. Kar po dva ali tri smo posadili skupaj, da bo še kak stol ostal za druge goste. Sedaj pa sladoleda! Ne tako hitro! Najprej se je treba pohladiti, ker smo razgreti. Potem je pa prišel res sladoled, tisti dobri, sladki, ki ga dela stric Mario. Le otroke vprašajte, kako je bil dober in kako lepo je bilo na izletu. Irenco je pa le bilo malo sram, ker ni bila dosti moška za 40 kvader, pa sladoled je vseeno teknil. Da bi le kmalu bilo spet tako lepo, v te mso si bili vsi edini. V tem se pa še do danes niso zedinili, ali je bilo lepše tistim, ki so se vozili ali onim, ki so hodili. Hladnik Janez CERKVENI VESTNIK 11. dec. maša na Avellanedi. Molitve na Paternalu. 18. Maša na Paternalu ob 9 uri za Antona Prezelj- Molitve na Pater, nalu ob 4 uri. Prvo sv. Obhajilo otrok bo 18. dec. ob 9 uri. Vse otroke naj pripeljejo v kapelo na Av. del Campo 1653 (pri bolnici Tornú) v soboto 17. dec. ob 1. uri in pol (ob 13.30 uri), da se bodo lepo pripravili. 18. dec. naj pridejo že ob uri in pol v slovensko šolo (Paz Soldán 4924) ali pa kar naravnost v zavod, kjer je kapela. Popoldne ob 4 uri pa se vrši popoldanska slovesnost v istem zavodu, kjer bo tudi prisrčna otroška prire-ditvica, na katero ste vsi toplo po- * Mladinski k Šolarji iz Villa Devoto ob priliki proslave 20-letnice Zedinjenja KRALJ IN BERAČ Pokojni danski kralj Kristijan se je nekega dne sprehajal po mestu. Nasproti mu je prišel star berač in mu ponudil klo"buk, da bi mu kralj kaj daroval. Kralj ga je vprašal: "No, kako je kaj, prijatelj?" Berač ga je milo pogledal in rekel: 'Tako rad bi imel vašo sliko za spomin.'' "Prav rad bi ti ustregel, prijatelj," je odgovoril .kralj, "ampak svojih slik ne nosim s seboj." Berač se je zvito nasmehnil in rekel: "Veličanstvo, če bi hoteli seči v svoj žep, bi nemara vendarle dobili svojo sliko." Šele v tem trenutku se je kralju posvetilo v glavi, kaj hoče berač. Segel je v žep in mu daroval cekin, na katerem je bila njegova slika. HUDA KAZEN Prijatelj je srečal prijatelja, ki se je vračal iz zapora. Vprašal ga je: "Zakaj so te zaprli? Kaj si storil?" "Nič takega,' je odgovoril tat. "Videl sem na tleh kos stare vrvi in jo pobral". "Zato so te zaprli?" se je začudil prijatelj in ga sočutno pogledal. vabljeni. Na božič bo polnočnica na Paternalu. Ob 10 uri bo maša na Avellanedi in popoldne pa v kapeli bolnice Alvear. Hladnik Janez "Da, zato," je odgovoril nesrečni mučenik in pristavil: "Imel sem pač smolo. Slučajno je bila na vrvi privezana krava...." ZVITI LISJAK Guverner iz Minnesote je v vasi, ki so jo zgradili naseljenci, nekega dne zagledal Indijanca, ki je zadovoljno kadil svojo pipo in opazoval bele može, ki so bili zaposleni pri gradnji nove hiše. "Hej, prijatelj rdečkar," je zakli-cal guverner, "zakaj samo zijala prodajaš in nič ne delaš?" Indijanec "Zviti lisjak" se je nasmehnil in rekel: "Zviti lisjak počiva. Toda zakaj pa ti nič ne delaš?" "Saj delam", je odgovoril guverner. "Z glavo delam." 'Daj mi delo!" je rekel Indijanec. "Tudi jaz znam delati." Guverner mu je ukazal, naj zakolje telička. Obljubil mu je, da mu bo dal šiling, kadar bo delo dokončal. Indijanec se je kmalu vrnil z zaklanim teličkom. "Zakaj pa ga nisi iz kože dal?" je vprašal guverner. "Obljubili ste mi šiling, če telička zakoljem", je odgovoril Indijanec. 'Dajte mi še en šiling in potegnil mu bom še kožo s telesa." Guverner se je vdal. Čez dobre pol ure je Indijanec spet stopil predenj in mu povedal, da je drugi šiling ponarejen. Guverner je bil prepričan, da ga je Indijanec osleparil, pa mu je vseeno dal tretji šiling. Potem je napisal pismo upravitelju jetnišni- tiček IZLET V soboto dne 10 dec. priredi šolski svet otroški izlet v Lujan. Bodite vsi točno na mestu, kot vam je naročila ga. učiteljica. ce v Sv. Pavlu. Zapečatil ga je in izročil Indijancu z besedami: "Nesi to pismo v mesto in ga osebno izroči upravitelju jetnišnice. Dobil boš za to pol krone. " "Zviti lisjak" je z žarečim obrazom vzel denar in odrinil na pot. Spotoma je srečal nekega zamorca, ki je bil guvernerjev sluga in je potoval v mesto. "Tukaj imam pismo od tvojega gospodarja", je rekel Indijanec. "Naročil je, da ga moraš takoj ne-sti v jetnišnico!'' In tako se je zgodilo, da je ubogi zamorec kmalu nato dobil lepo število skelečih udarcev po grbi. V pismu, ki ga je izročil upravitelju jetnišnice, je bilo namreč napisano, naj izročitelju pisma naštejejo 50 ba-tin... Teden dni na to je guverner spet srečal zvitega Indijanca in ga ves jezen ozmerjal. Indijanec pa je mirno odgovoril: "Kakor vidiš, dela tudi "Zviti lisjak" z glavo, kakor ti!" pa je dal car napraviti knjigo, kjer so bili listi sami 100 rubeljski bankovci in jo izročil Nareškinu. Ko sta bila nato prvič s carjem skupaj, je car vprašal: "No. Nareškin, kako ti je bila moja knjiga všeč?" "Tako me je vsebina zanimala", je odvrnil , zviti Nareškin, "da komaj čakam, da bi dobil še drugi del v roke." Car se je nasmehnil in Nareškin je drug dan dobil drugo, prav tako dragoceno knjigo, kjer je bilo pa pod naslovom napisano: "Drugi in zadnji del." ANEKDOTA Nareškin, igralec in intendant carskega gledališča v Petrogradu, ki je bil navzlic svoji visoki plači zadolžen, je dal natisniti zbirko raznih rečenic in jih posvetil svojemu dobrotniku, carju Nikolaju I. Potem SLOVENSKA ŠOLA Slovenska šola na Paternalu zaključi letošnje šol. leto dne 17. t. m. Naslednji dan, to je v nedeljo dne 18. decembra ob 4. uri se pa vrši kakor lansko leto prireditev, pri kateri bodo sodelovali šolski otroci in sicer v dvorani Kolegija na Av. Del Campo 1653. Vsi prijatelji Slovenske šole na Paternalu, poskrbite, da boste ta dan prosti in pridite, da s svojo navzočnostjo podkrepite naše male ter tudi moralno, kakor materij alno podprete isto pri tej zadnji prireditvi tega leta. Na svidenje v nedeljo, dne 18. t. m. na Av. Del Campo 1653. Odbor OBČNI ZBOR V nedeljo dne 18. decembra t- 1. vabi šolski svet v Villa Devoto vse starše na občni zbor. Starši! Udeležite se tega občnega zbora za gotovo, da boste določili vodstvo šole možem, ki imajo pri vas največ zaupanja. Občni zbor se vrši v prostorih GPDS. Odbor. šolarji z Dock Suda ob priliki proslave 20-letnice Zedinjenja poguma in zopet se je videl na nekdanjem mestu, ko je bil še najmočnejši človek v Rusiji, videl je, da mu zopet pripada naplepša žena Evrope. Da, to je bil še stari Orlov, ki je zopet hotel pokazati Rusiji, da zna se vedno vladati. Tu je bil Orlov kratkoviden kljub svoji prekanjenosti! Mar je mislil, da užaljena žena sploh kedaj pozabi, — mar si je do-mišljeval, da mu bo žena, ki ji je pohabil ljubimca, oprostila in morda celo pozabila? — Prepričan je bil, da je Katarina prišla k njemu, da bi jo zopet vzel v svojo zaščito in ni videl zanke, ki mu jo je ta žena nastavila. — Veličanstvo, — zaČen grof Orlov, — kedaj želite, da bi se podal na pot? — Še danes vam bom dostavila zapoved, — odvrne Katarina, — čez nekaj dni pa bo pripravljena mala mornarica, da bo odplula iz Kron-stadta. — Kar pa morate storiti v Benetkah, to itak veste 1 Storite vse, da bi tej ženski ugajali. Svoje mreže raz-predite tako, da vam ne bo mogla uiti, pripeljite pa mi jo živo ali mrtvo. Rajše pa bi imela, da bi mi jo pripeljali živo, da bi jo z mučenjem prisilila, da bi priznala, kdo so bili njeni zavezniki in kdo ji je dajal denarja? Pripovedujejo, da živi grofir ca Pineberg zelo razkošno in da razpolaga z milijoni. — Veličanstvo, — odgovori Orlov, — morda pa ji pomagajo Poljaki. — Sicer pa kdo ve, če ni to tudi francoski denar. — Vem! — odvrne Katarina. — Če bi vas vsaj ubogala, ko ste mi svetovali, naj ne zaupam Francozom. — Sedaj pa: Zbogom! Vaša carica je prestopila prag vaše hiše, to pa naj vam bo zadosten dokaz moje 1 hvaležnosti. — Orlov, verujte mi in zanesite se name! Medtem pa, ko vas ne bo v Petrogradu si bova dopisovala z najinim tajnim jezikom. — Moja velika carica, — vzklikne grof Gregor Orlov, — na kaj me spominjate? Na tisti lepi čas, ko sva ta tajni jezik uporazljala še za najina ljubavna pisma! Katarina se nasmehne in odhiti k vratom. Orlov je odšel hitrih korakov za njo in poljubil rob njene obleke. Ka tarina mu je ponudila roko, grof Orlov pa je pritisnil nanjo vroč poljub. Mar je zares pozabila na vse, kar ju je nekoč medsebojno vezalo? Še enkrat je pogledala postavnega grofa, ki je nekoč cedel sleherno skrivnost njene duše, potem pa je odšla. Ista kočija, ki jo je pripeljala v palačo grofa Orlova, jo je odjeljala tudi nazaj in tako je Katarina prispela v svoje sobe, da je ni nihče od dvora videl. Katarina se je hitro slekla, legla na divan in začela čitati neki francoski roman. Ko je odprla knjigo, je zagledala na prvi strani stavek: "Človek se vedno vrača k svoji prvi ljubezni!'' 100. POGLAVJE Beneški dož Benetke! — mesto sanj. — Nekoč so se imenovale gospodarica in kraljica morja, ker se tedaj ni skrivala za ogromnimi zidovi samo modrost in moč, ni bila razvita sanu» industrija, temveč sta cveteli tudi znanost in umetnost. Poglavar mesta je bil dož, ki je vladal skupno s senatom in odloče val o vseh važnih vprašanjih. V pristanišče so prihajale ponosne ladje iz vseh krajev sveta in vsi tujci, ki so imeli mnogo denarja so prišli v Benetke ter jih občudovali. Tudi v času, ko se je godila naša povest, so bile Benetke središče znanosti in umetnosti. To mesto na Jadranu je bilo še vedno mogočno in ponosno kakor nekoč. V zadnjem času je bila v beneški odlični družbi grofica Pineberg središče, okrog katerega se je vse vrtelo. Bilo je prav za prav čudno, kako se je mladi ženi posrečilo, da si je v tako kratkem času pridobila odlično stališče. To pa je bilo tembolj čudno, ker grofica Pineberg ni bila Benečanka. To bi si morda lahko razlagali, če hi videli njeno izredno lepoto, ki je bila tudi temu vzrok. Kdorkoli jo je videl, kako je ol) lepih, svetlih večerih, ko luna razliva svoje srebro po gladini, ležala v gondoli in sanjavo gledala v luno in naslonila svojo lepo glavo na drago ceno blazino — ni mogel nikoli pozabiti te lepe mlade žene. Bila je lepa kakor Venera in vsi so jo smatrali za najlepšo ženo Benetk. Razen te ga pa je bila Indi zelo duhovita, do-bra in usmiljena. Ko so v njeni palači ugasnili luči, ko so se odlični gostje razšli — je grofica odšla v svojo ladjo in se odpeljala tja, kjer so stanovali siroma šni ribiči. Tu jih je obdarovala, pomagala je bolnikom in ti reveži so jo imenovali svojega angelja. Ta žena. pa, ki je znala biti tako velikodušna in usmiljena, je bil« mnogokrat tudi zelo kruta in trdo nrčna. Pripovedovali so, da ie pogubila mnrsikaterega m'ndnii'ča, sinove najodličnejših patricijskih rodbin da so že tri beneške plemiče radi nje ubili. Javna tajnost je bila, da obožuje dožev sin grofico Pineberg. Imenoval se je Francisco Armidore, mladenič, ki je bil star kakih dvajset-sedem let. Oboževal jo je in. strastno ljubil. V Benetkah ni bilo žene ali deklice, ki bi zavrnila Francescovo ljubezen, kajti Francesco je bil izredno lep mladenič in je imel na žene prav poseben vpliv. Zakaj ga torej grofica Pineberg ni hotela? Zakaj je odlašala z odločitvijo od dne do dne? Zakaj ga je mučila t Zakaj ga je pritegnila v svojci družbo, če ga je nameravala pozneje zopet odbiti? Zakaj ni hotela postati njegova žena? Mladi Francesco Armidore se je nahajal v obupnem položaju. To mlado ženo je neskončno ljubil — vedel jo, da je izgublien, če ga mlada grofica ne bo uslišala. Pravkar se je o tem pogovarjal s svojimi starši katerim pa ni ta ljubezen prav nič ugajala. Oče in sin sta bila v neki razkošno opremljeni sobi. Dož je bil visok človek, beli lasje so mu padali do ramen, njegova siva brada pa je segala do pasu. Fran-I ees"o ie bil po postavi podoben svo-i jemu očetu. Dož ie pravkar pripovedoval svojemu sinu. da je n ierro va ljubezen napram grofici Pineberg izzvala v | vseh Benetkah silno začudenje. — S'ii moi, — ti veš, — reče dož / I «rlobol-im glasom, — da moramo j nredvsem paziti na moi položaj. Ni-I če.far «e no sme zemditi, kar bi naši ! obit o1 ü utegnilo škodovati, i — Toda oče. — vzklikne France- '•oí. — pr>?a obite'j bo uostnla vendar S" močnejša, če se oženim z gro- fico. — Zares, sin, odvrne dož strogo, — ali pa si prepričan, da velja plemstvo grofice Pineberg prav toliko kakor naše? Misliš, da je značaj te žene — — Ničesar lepšega ni od njenega značaja! — prekine Francesco svojega očeta. — Njena duša je vsa svetla in čista kakor obzorje, ki ga solnce pozlati s svojimi čistimi žarki! Oh, oče, ti si že star, če pa bi jo samo enkrat videl — bi se prepričal, da ni na svetu ničesar lepšega in plemenitejšega od te žene. Grofica Pineberg je 'vredna, da jo človek ljubi in obožuje. — Sin, na svetu ni žene, ki bi bila vredna, da bi jo človek oboževal! — odvrne dož. — Niti tvoja mati, — ki je bila krepostna in nedolžna, ni bila vredna oboževanja. Saj ona ni niti zahtevala, da bi jo kdo oboževal, ker oboževati je treba samo Boga. — Oh, zakaj ne živi več moja mati — vzklikne Francesco Armidore, — ona bi takoj spoznala da je grofica čista in plemenita. Oh, oče, prosim vas, obiščite samo enkrat z menoj palačo Trientino. Vem, da je najtoplejša Klarisina želja da bi spoznala doža in že nekolikokrat mi je rekla, nikdar obiskal, medtem ko ji leže vsi da se zelo čudi, da je moj oče ni še ostali odličnjaki pri nogah. — Sin, — odgovori dož in si po-gladi s svojo lepo roko sivo brado, — jaz sem že šestdesettri leta star in sem že videl marsikatero nevihto na morju. Moj pogled me ne vara. Mene ni lahko prevarati in zato sem se vedno obotavljal, da bi prestopil prag palače Trientino. — čemu oče? — vpraša mladenič. (Nadaljuje)