Letno poročilo uršulinske meščanske šole v Ljubljani za šolsko leto 1934-35. V Ljubljani 1935. Iidalo in zaloiilo pradstojniitvo uriulinskaga samostana v Ljubljani. Tiskala tiskarna V. Gali, Ljubljana - Vit. Ko je umiralo cvetje na zemskih poljanah, je v Marseilleu brezvestni atentator pretrgal živ-Ijensko nit našemu blagemu, nepozabnemu vladarju Nj. Veličanstvu Aleksandru I. Zedinitelju. Nema bol polni naša srca, kajti zavedamo se, da je bil blagopokojni kralj kakor božajoče solnce pomladanski naravi. Kot skrbni oče, prežet nesebične požrtvovalnosti za svoj narod, je nosil v srčnih globinah tudi mladino, za katere potrebe je imel vedno velik smisel. Kot moder pedagog in izkušen vzgojitelj je jugoslovanski mladini jasno začrtal pot, ki je pot k lastni izpopolnitvi in sreči. Hvala Ti, veliki kralj! Naj blagoslovi ljubi Bog Tvoje nesebično delo za našo mladino, da bo rodilo v bodočnosti obilen sad. Cvetka, ki jo polagamo kot hvaležen spomin na Tvoj grob, bodi zagotovilo, da bomo vsekdar izpolnjevali Tvojo zadnjo in najsrčnejšo željo: v „Čuvajte Jugoslavijo!“ Naj živi N j. Veličanstvo kralj Peter II.! NI. VELIČANSTVO KRALI ALEKSANDER I. ZEDINITELI Govoril g. direktor uršulinske realne gimnazije dr. Josip Debevec, o priliki žalne komemoracije dne 15. oktobra 1935 v prisotnosti vseh uršulinskih šol v Ljubljani. Včerajšnjo nedeljo so se vile, glasno moleč rožni venec, dolge procesije vernikov po ulicah in cestah našega mesta. Bile so svetoletne spokorne procesije. Globoka resnost se je odražala z obrazov. Vsi, ki smo tako korakali za križem, smo iskreno molili za našo domovino Jugoslavijo, za rajnega kralja Aleksandra I. Prišli smo v stolnico sv. Nikolaja. Med drugim smo ondi opravili tudi pobožnost pred oltarjem žalostne Matere božje. Ko sem tudi jaz tam klečal in gledal mili obraz Matere božje, se mi je nenadoma vrinilo grenko vprašanje: „Kaj ni danes tudi Jugoslavija žalostna, neizmerno žalostna mati? Kaj ne drži tudi ona v naročju takorekoč svojega pr-vega sina, kralja, umorjenega, mrtvega v naročju? Kaj ne kliče tudi ona, naša domovina, nam vsem: O vi vsi otroci moji, pridite in poglejte, če je bolečina, kakor je bolečina moja?“ Zbrana mladina! Kadar nenadoma zadene človeka udarec, je človek prvi hip kakor omamljen od presilne bolečine; šele polagoma se začne zavedati in čimdalje bolj vse velikosti nesreče. Tako se zdaj godi nam vsem Jugoslovanom. Prevelika je naša nesreča, prevelika žalost, da bi mogli že zdaj umeti vso strašno izgubo, ki je zadela našo mlado državo. Rajni kralj je bil naš Zedinitelj. Ob koncu svetovne vojne 1. 1918 mu je prisodila Previdnost božja velevažno nalogo, da zedini tri brate Slovence, Hrvate in Srbe v eni državi, da trem bratom, trem velikim družinam zgradi in uredi skupen dom pod enim skupnim krovom, pod katerim naj bi srečno in zadovoljni živeli v bratski slogi in ljubezni. In naš rajni kralj se je res junaško lotil tega pretežkega dela: skozi petnajst let je neumorno gradil in zidal ta skupni dom. Veliko rimsko cesarstvo so gradili kralji, konzuli, cesarji skozi 700 let, Jugoslavijo je moral naš pokojni kralj zgraditi in utrditi takorekoč čez noč. In res jo je utrdil! Kako varne smo se čutili pod njegovim krepkim žezlom. Sedem držav obdaja našo domovino in vse te sosede so s spoštovanjem gledale na to našo državo sredi med njimi. Veselo so rastli zidovi te mogočne državne stavbe iz tal, že smo bili blizu, da bo kralj, zidar, kronal svoje delo z mogočnim krovom — tedaj pa se je zgodilo . . . Naš kralj je padel zadet, smrtno zadet sredi tako uspešnega dela. Zakaj se je moralo to zgoditi? To vprašanje imamo na naših drhtečih ustnicah. Zakaj ? Mar je kralj sam to hotel, hotel doprinesti še to največjo žrtev, žrtev svojega življenja? Znana vam je srbska narodna pesem: Zidanje Skadra. Zidarji so bili uverjeni, da bodo zidovi mesta stali trdno le, če vzidajo živega človeka, kako dete ali kakega drugega človeka. In vzidali so mlado ženo vojvode Gojka. Ali se ne zdi, da je tudi naš pokojni kralj imel vero zidarjev? Vzidal je v zidove svoje države samega sebe! Zato pa upamo, da bodo trdno stali stoletja! Ko je 1. 323 pred Kristusom umrl kralj Aleksander Veliki, je njegovo velikansko kraljestvo razpadlo, ker ni imel pravnega naslednika. Naš pokojni kralj nam je zapustil pravnega dediča svojega prestola, svojega prvorojenca Petra, ki je zdaj naš kralj Peter II. V starodavnih časih so kraljem polagali v grob dragocena darila, najdragocenejša pa so bila človeška življenja, ki so jih žrtvovali — celo vrsto služabnikov — v veri, da bodo v podzemeljskem življenju še dalje služili svojemu kralju. Naš rajni vladar ni hotel, noče, da bi mu kdo od zvestih državljanov sledil v grob, njegov veliki duh ima pač samo to željo: da Jugoslovani živimo, da krepko, srečno živimo v zvestobi do njegovega naslednika mladega kralja Petra II. In to hočemo! Slava, hvaležnost in večen spomin kralju, graditelju, Zedinitelju Aleksandru I. Moja beseda sedaj utihne, razidemo se. Ali nekaj naj se ne razide, nekaj naj ne utihne: naša molitev. Učiteljski zbor a) Spremembe v šolskem letu 1934/35. Ministrstvo prosvete je z odlokom S. n. br. 47.267 od 29. XII. 1934 premestilo učiteljico Valentinčič - Iskra Stanislavo na meščansko šolo na Vič pri Ljubljani. b) Učiteljski zbor ob sklepu šolskega leta 1934/35. OJ -D 6 o a O o o x/) a a» g ■ao 2 Q ° BJJJBJjUpaJZBa a .v * iS 3 N >U ^ «0 5xfl S O V- C a, 3 .5 (d ^ a (O U Sc/i 'C* > "D* O a c «'« S 5* D N 3 >- ed K/5 KJ -2 ^xn S^j Ovh E 3 rv 3.« 3 ed^a a •Ü N ’S w 25 ed cd iv ed C •jr* a •- o 3 S'gS ed g N > *c uapa; en jq 'V v- . PO ž ^ (N N -O 00 *OjO »S? i ed cn ^ r1 Ž rvJD M OjD1“* E 53 S* -QDX) roti r c? E •—i •OZ) J g.* \ (N K ^ . •—• ro s ""• s 1—1 •—H E ■oo E CN a £ rsT -S -PO «U „o > S (N ^ »-. cd^^a ^ S afnjnod *3I osiHOH -o o o a a gin sl &> rt h« ^ O TJ O a cn O OZ) , a) \ fd ' ■—1 =3* §5 'S °~i •& E !”".•§ •o [O •“ O*«« “ a - o eo «.Ji *2 N i2 a .2 eo v* ed .D W. Sh ed o 2. * ~ > C cx-h »5 aj ° a -d E o.® ^ ° & e fd «c c a g 'S JSs •§ § 6 «2 >u o cö-- ed a> £ ^ •OZI’n ^ ^ dl 0) 3 ■*-* «s •W « « h >u *3 'ST E <8 2 ‘•5 (9 2 U > e Q o Vh a cd a S s <8 U (S O ra C o S <8 a «8 •w ti *5“ M h «B N 'S1 h o CÜ u a g e S (8 J •M ► O •e s nJ h 4 c s (8 M 'A3JS '5RL O (U >o 3 3 >cd T3 'S ° k® a > « «Ofl-r! O- ja “ ü «CJ' • « «S3 a c Q-» k->> tu ca TJ T3 ‘Ji _ ^ >cn «O *T3 >U >5 >u >5 00 Letopis 30. in 31. avgusta 1934 so bili popravni izpiti. Od 1. do 3. sept. se je vršilo vpisovanje. 9. septembra se je začelo šolsko leto s sv. mašo na čast sv. Duhu. Nato je bila otvoritvena konferenca. 10. septembra pričetek rednega pouka. 20. in 21. septembra je bila šolska spoved in sv. obhajilo. 9. oktobra je padel kot žrtev zločinske roke v Marseilleu Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander I. Zedinitelj. 10. oktobra je bila žalna konferenca učiteljskega zbora. Zaradi tragične smrti viteškega kralja Aleksanda I. je bil pouka prost dan. 12. oktobra so poslale uršulinske šole Nj. Vel. kraljici Mariji brzojavko: .Pred štirimi leti ste Veličanstvo s svojim obiskom osrečili naša srca. Danes v najglobljem sožalju plakamo z Vašim Veličanstvom in prosimo Vsemogočnega, naj da duši ljubljenega pokojnega vladarj’a večni mir, Vašemu Veličanstvu moč v težki preizkušnji, naj čuva Jugoslavijo in njenega mladega kralja Petra II. ter ves visoki kraljevski dom.“ 13. oktobra so razredničarke obvestile učenke, da se je vrnil mladi kralj Peter II. v domovino in jih opozorile na veliko važnost trenutka, ko je nastopil vlado. 15. oktobra se je vršilo žalno spominsko slavje s sporedom: 1. Beethovnova koračnica. 2. Govor gosp. direktorja dr. Debevca. 3. Kralja poneso v grob. Deklamacija. 4. Govor dijakinje učiteljske šole. 18. oktobra so se vršile pogrebne svečanosti za pokojnim vladarjem. Pred sv. mašo je upraviteljica prečitala banovo spomenico: „Jugoslovanski mladini“. Nato se je učiteljski zbor z učenkami udeležil sv. maše in pridige gosp. kateheta M. Vilfana. Pod vod-stvom vseh nastavnic so bile učenke navzoče pri žalni manifestaciji na Kongresnem trgu. 30. oktobra je učiteljski zbor položil prisego kralju Petru II. v roke gosp. banskega inšpektorja Frana Vrhovnika. 31. oktobra so učiteljice razložile učenkam pomen dneva 31. okt. 1918, ko so se od Trsta do Kotora na vojnih ladjah dvignile jugoslovanske zastave v znak osvobojenja iz tisočletnega robstva in so vojno mornarico prevzele naše oblasti. 1. in 2. novembra. Vsi sveti in vernih duš dan. 9. novembra trideseti dan smrti kralja Aleksandra I. Žalno slavje: 1. Govor g. direktorja učiteljske šole dr. Josipa Demšarja. 2. Deklamacija učenke narodne šole pri uršulinkah. 10. novembra so predavale učiteljice „o miru“. 14. novembra so učenke prisostvovale filmski predstavi: Žalne svečanosti za blagopokojnim kraljem Aleksandrom I. I. decembra — Državni praznik ujedinjenja smo proslavili s službo božjo. Spored slavja v telovadnici: 1. Govor suplenta g. Juga. 2. Deklamacija učenke uršulinske meščanske šole. Od 1. do 8. decembra „Obrtniški teden“. Nastavnice so predavale o velikem gospodarskem, kulturnem in socijalnem pomenu obrtniškega stanu. Od 2. do 8. decembra so bila v posameznih razredih predavanja o naših izseljencih. 19. decembra so se učenke udeležile kino predstave: Iz življenja viteškega kralja Aleksandra I. in njegove kraljevske rodbine. Od 23. decembra 1934 do 11. januarja 1935 so bile božične počitnice. 26. januarja 1935 je praznovala šola 700 letnico smrti srbskega pro- svetitelja sv. Save. 31. januarja zaključek I. polletja. 4. februarja se je vršila Strossmayerjeva proslava z govorom in deklamacijami. Od 20. do 23. februarja zdravniški pregled vseh učenk. 5. in 6. aprila duhovne vaje. 17. aprila so učenke obiskale razstavo: Spomini na blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Od 18. aprila do 7. maja velikonočne počitnice. II. maja smo proslavili materinski dan z govori in deklamacijami. 18. maja so predavale nastavnice o vlogi Rusije za osvobojenje Jugoslovanov. Od 19. do 25. maja „Dečji teden“. Predavanje o prehrani otrok. Od 19. do 26. maja so bila predavanja o treznosti in zdravju. 5. junija smo proslavili 85 letnico rojstva nadškofa gosp. dr. Ant. Bonaventura Jegliča. 13. in 14. junija šolska spoved in sv. obhajilo. 6. in 8. junija je ministrski odposlanec gosp. Anton Fakin, upravitelj meščanske šole na Viču, nadzoroval pouk na zavodu. Od 11. do 16. junija so bili završni izpiti. 20. junija konec rednega šolskega pouka. 22. junija zaključna konferenca za šolsko leto 1934/35. 27. junija vpisovanje učenk v I. meščanski razred v šolskem letu 1935/36. 28. junija zahvalna služba božja in vidovdanska proslava s sporedom: 1. Govor: prof. Jurančič Janko. 2. Deklamacija učenke uršulinske narodne šole. Slovenske naloge višjih razredov III. razred 1. Kako je zjutraj pri nas doma. Prost spis. 2. Zadnje jesensko cvetje. Razmišljanje. 3. O vdova, tožna, zapuščena . . . Spomini. 4. Naši izseljenci. Po predavanju. 5. O prihodu vlaka. Iz doživetja. 6. Letošnja zima. Prost spis. 7. Moj rojstni dan. Prost spis. 8. Na Ljubniku. Iz doživetja. 9. Moja mati. Opis. IV. razred 1. Radost. Razmišljanje. 2. Kaj nam je bil kralj Aleksander I. Ob 30. dnevu smrti. 3. Kralj Matjaž gre na vojsko. Po pesmi. 4. Nazaj, nazaj v detinski raj! Prost spis. 5. Starka zima prinaša veselje in žalost. Prost spis. 6. Boj pred Ajdovskim gradom. Po pesmi. 7. Zakaj smo lahko ponosni na naš Jadran. Prost spis. 8. Ali veste, da sem gospodinja? Prost spis. 9. Materina vloga v otrokovem življenju. Za materinski dan. Ekskurzije Učenke so napravile več krajših in daljših ekskurzij. Knjižnice a) Učiteljska knjižnica šteje 4503 knjig. Prirastek v tem letu znaša 148 knjig. b) Dijaška knjižnica obsega 1076 knjig, med temi sta bili letos nabavljeni 32 knjigi. c) Knjižnica za ubožne učenke šteje 95 knjig. Zbirke učil 1. Zemljepisno-zgodovinska zbirka obsega 339 2. Prirodopisna zbirka 976 3. Fizikalna zbirka 166 4. Kemijska zbirka 265 5. Telovadna zbirka 152 6. Risarska zbirka 711 Dijaške organizacije Pomladek Rdečega križa. Pomladek R. K. šteje letos 120 članic. Te so v vsakem razredu za sv. Miklavža obdarile revnejše učenke in siromašne družine iz predmestja. 50% članarine, ki ostane na šoli, so uporabile za nabavo šolskih knjig za revne součenke. V oktobru je poslala meščanska šola iz Velikega Tyneca pri Olomucu (Čehoslovaška) veliko, lepo zbirko pokrajinskih slik in narodnih noš. Pomladkarice tukajšnje šole so jim v zahvalo vrnile zbirko slik naše kraljeve rodbine. Dne 16. septembra 1934 so se članice udeležile proslave Pomladka Rdečega Križa, ki se je vršila na Kongresnem trgu. Dne 14. aprila 1935 je bila na zavodu proslava P. R. K. s sporedom: 1. Poročilo o sedanjem delu P. R. K. Govor. 2. Živkovič: Pomladkarjem. Deklamacija. 3. Kette: Pravljica o ubogi Terezinki. Dramatska predstava. 4. Rajanje s petjem. 5. Gojmir: Pomladni sen. Deklamacija. Pomladek Jadranske straže. Pomladek Jadranske straže je bil pri nas ustanovljen v šolskem letu 1932/33. Tudi letos so pokazale učenke veliko navdušenje za to društvo. V vseh razredih je 145 članic. V tem šolskem letu je dobila J. S. na tukajšnjem zavodu lepo zastavo, ki jo je poklonila botra gospa Franja Hodnikova, soproga lesnega trgovca v Dolnjem Logatcu. Zastava je bila blagoslovljena z zastavami drugih šol dne 12. maja 1935 na Kongresnem trgu. Pri razvitju in blagoslovljenju zastave so bile prisotne: botra ga. Franja Hodnikova, predsednica Majda Hodnik, zastavonoša Vik. Zajec, pribočnika Milena Mikolič in Milena Bezeric. Učenke so imele enoten kroj P. J. S. Zastava je dobila tudi lep trak v narodnih barvah, ki ga je podarila gospa kumica. Za velikodušni dar ji izreka še enkrat na tem mestu tukajšnji P. J. S. iskreni .Bog plačaj!“ Ferijalni savez. Ferijalni savez šteje 12 članic, ki so včlanjene pri podružnici Fe-rijalnega Saveza na uršulinski učiteljski šoli v Ljubljani. Šola in dom. Sola in starši so delovali vzajemno. Razredničarke so obveščale vsak mesec starše o uspehih oziroma neuspehih njihovih otrok. Na mesečnih roditeljskih sestankih so imeli starši še posebej priliko, razgovoriti se z nastavnicami. Sestankov so se starši ali njih namestniki redno udeleževali. Pri sestankih so nastopale tudi učenke z govori, deklamacijami glasbenimi in s telovadbenimi točkami ter s kratkimi igricami, kar je bilo za starše še posebno privlačno. Imenik in redovanje učenk Debeli tisk znači odličen, razprti prav dober, navadni pa dober uspeh. I. a razred Razredničarka: nastavnica Mavri m. Helena a) Izdelale so: Bakovnik Ivana Belič Gabriela Boltar Brigita Boneta Zofija Dobovšek Milena Dolničar Pavla Engelmann Marija Fon Justina Furlan Gabriela Grudnik Majda Hostnik Marija Indof Nada Jakše Mara Koprivec Vekoslava Kofol Iva Kofol Vera Kuralt Frančiška Kurzweil Frančiška Lamovšek Vera Lenče Marija Marik Jaroslava Mencin Egidija Mentoni Leopoldina Otorepec Milena Paljk Cirila Palovec Zdenka Peterlin Božena Poljak Nada Sedej Vera Snoj Majda Stoje Emilija Štrukelj Leona Schmelzer Josipina Schweiger Edeltraute Žerjal Metoda b) Popravni izpit imajo: Gruden Metoda iz zgodovine in računstva Ivanc Majda iz slovenščine in računstva Ivanc Silva iz računstva Jerina Marija iz srbohrvaščine Kesič Nikica iz slovenščine Luštrek Ana iz računstva Papier Ivana iz računstva Turk Tanja iz nemščine in računstva Zatler Terezija iz slovenščine in računstva c) Neredovana: Strickberger Marija I. b razred Razredničarka: nastavnica Dovč s. Matilda a) Izdelale so: Babnik Marija Bizjak Silvija Birsa Alberta Bobnar Marija Bratina Marija Brinov ar Mija Buchta Vekoslava Cankar Milena Cankar Tatjana Furar Antonija Grad Antonija Jakop Marija Jakopič Marija Janželj Julija Jelnikar Bronislava Jež Ana Jurca Ivana Kelnarič Mira Kuhar Jožica Nebec Ljudmila Perme Helena Rusjan Marija Sedej Stanislava Skubic Stanislava S m o n Ivana Šurc Zlata Tonih Pavla Vetrih Danica Vončina Silva Zakotnik Vera Znoj Frančiška Žargi Ana b) Popravne izpite imajo: Dragar Milena iz nemščine Jagodic Danica iz zemljepisa in računstva Jeršan Majda iz slovenščine Kač Danica iz slovenščine in srbohrvaščine Kralj Silva iz slovenščine in srbohrvaščine Križman Vera iz srbohrvaščine Mikuž Ana iz zemljepisa in računstva Pečar Marija iz nemščine in zemljepisa Praznik Marija iz slovenščine in računstva Sintič Ana iz zemljepisa Stražišar Olga iz zemljepisa in računstva Vrhovec Antonija iz zemljepisa Zakotnik Marija iz srbohrvaščine in računstva c) Razred ponavljajo: Belič Vekoslava Kobal Božena Koritnik Ljubomira II. razred Razredničarka: nastavnica Žargi s. Doloroza a) Izdelale so: Auguštin Ivanka Babnik Marija Bernardi Marija Čerin Marija Dečman Štefanija Dovč Antonija Ekert Jerica Ertl Ljudmila F u r 1 i č Majda Hojan Marija Kogej Ana Kucler Dragica Kurent Olga Ličen Natalija Mihevc Marija Mlakar Hilda Mučič Milica Novak Danica Petrič Marinka Pirc Stanislava Podgornik Alojzija Popit Antonija Sedej Majda Sepaher Dragica Stanko Silva Stepic Sonja Subavič Vanda Širca Marica Štefelj Alojzija Telič Milena Tomašič Dušanka Traven Pavla Trontelj Milena Trtnik Ljudmila Vidmar Antonija Zevnik Justina Židan Marija b) Popravni izpit imajo: Bizovičar Valentina iz računstva in nemščine Dragar Berta iz slovenščine Filač Zvonimira iz zemljepisa in nemščine Kokot Milena iz računstva in nemščine Ložar Marija iz slovenščine in zemljepisa Mazi Olga iz zgodovine in zemljepisa Novak Cirila iz računstva Otrin Terezija iz slovenščine Ponikvar Ivana iz slovenščine Vanelli Marija iz geometrije Vrhnjak Ljudmila iz nemščine c) Razred ponavljata: Perovič Hedvika Velkavrh Antonija III. razred Razredničarka: nastavnica Kamnar m. Ludovika a) Izdelale so: Arhar Frančiška Böhmerwald Berta Debevec Amalija Erjavec Ivana Grabec Marija Grčar Ana Ivanc Josipina Jež Elizabeta Keše Vida Kralj Amalija Mavser Sabina Novak Dragomira Ožbolt Danica Pezdir Marija Povše Zora Sajovic Ana Slapar Ljudmila Slapar Bernarda Schmelzer Marija Sušnik Bronislava Sušnik Leopoldina Šmon Matilda Štegel Marija Valenčič Gabriela Vrhovec Ljudmila Zupančič Marija Žerovnik Marija b) Popravni izpit imajo: Dornik Ivana iz srbohrvaščine Jaklič Tatjana iz slovenščine in geometrije Kovačič Vera iz slovenščine in srbohrvaščine Kurzweil Marija iz slovenščine in nemščine Majce Marija iz srbohrvaščine in nemščine Pirih Veleslava iz slovenščine in srbohrvaščine Remic Zora iz slovenščine in računstva Ščurk Zdenka iz slovenščine Šteblaj Marija iz zgodovine Teršar Hermina iz zgodovine Zevnikar Marija iz srbohrvaščine c) Razred ponavljajo: Hafner Alojzija Jančič Ivana Justin Dušica Zorman Marija č) Neredovana: Požar Vladislava IV. razred Razredničarka: nastavnica Žagar m. Serafina a) Izdelale so: Bonač Josipina Bremšak Ana Brinšek Jadranka Č o t Marija Furar Marija Gostiša Marijana Hiršman Daniela Hodnik Majda Jenko Silvestra Jerko Ana Košir Varonika Kovačič Rudolfina Krenos Ljudmila Luštrek Marija Matičič Antonija Mikolič Milena Otruba Vera Pirc Marija Pirš Karolina Ropret Cirila Šansoni Marija Schrimpf Herta Simončič Milena Srakar Marija Tavzes Vida Vintar Mihaela Vratarič Ernestina Zajec Vera Zubalič Nada Bezerič Milena b) Popravni izpit so imele: Kregar Frančiška iz slovenščine in nemščine Mišvelj Frančiška iz zemljepisa in zgodovine Rodman Marija iz zemljepisa Tavčar Milena iz slovenščine in zgodovine Zajc Viktorija iz zgodovine c) Razred ponavljajo: Miklavčič Vida Pečlin Kristina Pospišil Ema Tomc Emilija Završni izpit Završnemu izpitu je predsedoval letos ministrski odposlanec gosp. Anton Fakin, upravitelj meščanske šole na Viču pri Ljubljani. Izpit se je vršil od 11. do 16. junija 1935. a) Izpit so napravile: Bonač Josipina Jerko Ana Šansoni Marija Bremšak Ana Košir Veronika Schrimpf Herta Brinšek Jadranka Kovačič Rudolfina Simončič Milena Čot Ma rija Kregar Frančiška Srakar Marija Furar Marija Krenos Ljudmila Tavčar Milena Gostiša Marijana Luštrek Marija Tauses Vida Hiršman Daniela Mikolič Milena Vintar Mihaela Hodnik Majda Pirš Karolina Zajec Veronika Jenko Silvestra Ropret Cirila Zubalič Nada b) Popravni izpit imajo: Otruba Vera iz matematike Pirc Marija iz matematike Vratarič Ernestina iz matematike Zajc Viktorija iz matematike Učni uspehi učenk ob koncu šolskega leta 1934/35. Razred Število učenk, dovrSile razred ki so z (s) Skupaj Število učenk, ki Skupaj Skupaj učenk koncem šolskega leta Opomba •II >«-» u o a prav dobrim uspehom dobrim uspehom imajo popravni izpit bodo ponavljale razred so izgubile pravico do ponav. so ostale neocenjene I.a 3 17 15 35 9 _ — 1 10 45 I.b 2 16 14 32 13 3 — — 16 48 II. 4 21 12 37 11 2 — — 13 50 III. 2 16 9 27 11 4 — 1 16 43 IV. 3 13 13 29 5 5 - - 10 39 Skupaj 14 83 63 160 49 14 - 2 65 225 Statistika učenk v času od 1894/95 do 1934/35. Sola je bila ustanovljena 1. 1703. Preosnovana je bila v meščan-sko šolo 1. 1894/95 z odlokom štev. 2388 dne 16. III. 1894 avstr, mini-strstvo za uk in bogočastje. Prvič je dobila trirazredna meščanska šola pravico javnosti leta 1902, drugič je avstrijsko naučno ministrstvo obnovilo šoli pravico javnosti dne 5. julija 1915 z odlokom št. 24.128. Leta 1921/22 je šola otvorila še nastavni ali četrti razred z raz-pisom Viš. šolskega sveta z dne 12. IX. 1920 št. 10.004. Ministrstvo prosvete kraljevine Jugoslavije je podelilo šoli pravico javnosti dne 8. avgusta 1924 z odlokom št. 7601. Učni jezik je na šoli vsa leta slovenski. | Šolsko leto Raz redi Skupaj I. 11. III. IV. 1894 1895 I. m. i. 57 Vil. r. 28 Vlil. r. 28 111 1895 1896 I. m.r. 55 II.m.r. 32 VIII. r. 27 — 114 1896 1897 I.m. r. 45 li. m. r. 23 III. m.r. 22 — 90 1897/1898 47 31 18 — 96 1898/1899 31 30 32 — 93 1899/1900 36 23 21 — 80 1900/1901 41 32 29 — 102 1901 1902 47 34 35 — 116 1902/1903 54 29 30 — 113 1903 1904 59 36 33 — 128 1904/1905 55 33 37 — 125 1905/1906 73 38 38 — 149 1906/1907 64 52 37 — 153 1907 1908 61 43 31 — 135 1908^1909 62 39 37 — 138 1909/1910 65 42 43 — 150 1910/1911 63 44 42 — 149 1911/1912 63 43 41 — 147 1912 1913 69 53 43 — 165 1913/1914 66 45 41 — 152 1914/1915 61 48 46 — 155 1915/1916 — — — — — 1916/1917 48 34 39 — 121 1917/1918 48 46 38 — 132 1918/1919 51 48 47 — 146 1919 1920 58 49 45 — 152 1920/1921 53 54 41 32 180 1921/1922 54 44 45 47 190 1922/1923 45 46 47 57 195 1923 1924 55 46 46 42 189 1924 1925 55 53 46 49 203 1925/1926 I.a 50, I.b 48 52 49 41 240 1926 1927 54 55 48 54 211 1927/1928 32 43 44 42 161 1928 1929 53 30 35 43 161 1929/1930 50 44 34 35 163 1930/1931 44 42 36 31 153 1931/1932 57 39 34 39 169 1932/1933 59 52 29 25 165 1933 1934 59 44 51 27 181 1934/1935 I.a 45, I.b 48 50 43 39 225 Naznanilo za šolsko leto 1935/36. Šolsko leto se bo pričelo 1. septembra 1935. Vpisovanje se bo vršilo 1. 2. in 3. septembra. V prvi razred se spreje-majo učenke, ki so dovršile 4. razred osnovne šole brez slabe ocene ali ki so naredile razred višje narodne ali srednje šole in ne bodo v letu 1935 izpolnile 14. leta. V 2. 3. in 4. razred lahko vstopijo učenke srednjih šol, morajo pa napraviti predpisane dopolnilne izpite iz onih predmetov, ki se jih v srednji šoli niso učile, a so na meščanski šoli obvezni. Vsaka učenka naj prinese k vpisovanju zadnje šolsko izpričevalo (izkaz o šolskem napredku) in krstni list. Popravni izpiti bodo za I.a in I.b razred dne 30. av-gusta 1935, za II. in III. razred pa 31. avgusta 1935. Prijave za popravni izpit kolkovane s kolkom za Din 5 — in s kolkom za Din 10'— za vsak predmet je treba oddati do dne 15. avgusta 1935. Učenke se opozarjajo na člen 39. disciplinskih pravil.