Štev, 8* TRST, v soboto 3. aprila 1909 Tečaj XXXIV ISSAJA VSAiil DAMf ^ «% aeitllih In prizaiklh sfe 5., eb ponedeljkih eb 9. z]trtraj. StCT. se prodMtjo po 3 nv6. (o stot.) v nanogik y*J»«k»raa.h v Trstu" in okolici. Gorici, Kranju, Si. Petru. Sežani, Nabrržini, Sv. Lucgi, Tolminu. Ajdov-J&hti, Dombergn itd. Zastarele SteT. po 5 cvč. (10 Btot). Izdajatelj im odgovorni urednu; ŠTEFAU GODINA^ Lastnih luniiinrr li?ta „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcij* lista „Edinost" ▼ Trutu, mL Giorgio Galatti 3.8. MBO-hratđM^I rafcin 5L 841 652. TELEFON Si. 1\-Sf Brzojavne vesti. Oarinska vojna m Srbijo. BUDIMPEŠTA 2. Uradni list objavlja naredbo poijedel skeg.i ministerstva, s katero se pripoveduje uvoz živali in živalskih proizvodov iz S-bije. Glede konaerv, tovarniškim načinom prane volne, loja, svioska masti, jajc, masla in sira s? dovoljuje u?oz samo na obmejne kraje ZjmuQ in Oršova. Glede neoprane volne, kosti, rogov in nerazpuščensga loja se zahteva spričevalo srbikaga državnega živino-zdravnika da no vlada v Srbiji nikaka orijen-talska kužna bolezen med godejo žlviuo. — Uvoz živali in živalskih surovin je tudi v cb-mejnem prometu prepovedano. Trgovinski promet s srbijo. BUDIMPEŠTA 2. Uvodni liat objavlja naredbo miniiterskega predsednika dr. We-karla od 1. aprila gierk- uporabe postavk avtonomnega carinskega tarita za blago srbskega izvoza. Baron Rauch v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 2. (Ogr. biro). Ban baron Rauch le prispel seaikai. Imel je razgovor z ooiniaterskim predsednikom in ministrom za Hrvat*ki Jo3ipovićam- Novo miniateretvo na Portugalskem. LIZBONA 2. Kralj je pomeril Vence-ilfivu Lima sestavo novega ministerstva. Novi licški škof. DUNAJ 2. Cesar je imenoval linškim škofom dr*. Rudolfa Hittmaira, profesorja bcgoaloTja in ravnatelja škofijskega semenišča t L ecu. Novi angleški vrhovni vojni poveljnik v Indiji. LONDON 2. General Creag jo bil ime-novau vrhovnim vo;nim zapavednikom vshodne Indije. Zopelinov zrakoplov. MONAKOVO 2. Danes je plui nad tu-kajdnjim mčssom Zapeiin v svojem novo zgra'enem zrakoplovu. Ljudstvo je Zepelina navdušeno pozdravljalo. Divenda alpinskega montanskega društva DUNAJ 2. Na današnjem občnem zboru alpinske moutanake družbe se ie sklenilo razdeliti čisti dobiček v znesku 17,167.572 K sledeče : I p ača se delničarjem 5°/o dividendo in 15e/o naddividendo, prideae se reservnemu fondu 700.000 K, za pokojninski in ustanov-oki 2alog se nakhže 150.000 K a ostanek 652,243 K ee prenese na nov račun. „Veleizdajniški" proces v Zagrebu. Zagreb, 1/4. Nemški rveleizdajalcr v Hrvatski. Današnji „Pokret14 javlja iz Stare Pazove (Srem), da so preiskovrini sodniki, ki ae mudijo tam že reč dni. da zapirajo Srbe, osumljene radi .veleizdaje", tudi pri nekaterih Nemcih izvršili hišre preiskave radi „vsenemške" veleizdaje. Med Nemci v Sremu je zavladalo radi tega velikan sko razburjenje. Mnogo tam naseljenih Nemcev je pobilo steklenice in čaše, opremljene z drža^no-nemškimi barvami, poskrilo slike cesarja Vilielma II. itd., in to iz strahu, da bi *e jih ne osumilo radi „veleizdaje". To hlastanje po veleizdajaicib, ki je v vseh objektivnih krogih strogo obsojajo, si dobroobveščeni krogi tolmačijo kakor obupen posltu? 7lade barona Raucha, da bi se vera v pravičnost tukajšnjih sodišč, ki so je po „veleizdajniškem" procesu proti Srbom močno omajala, zopet okrepila. Baron Rauch da hoče s tem podati dokaz, d i ga ne vodi le sovražtvo proti hrvatsko-srbski koaliciji, ki jo je hotel zadeti s srbskim „valeizdajniškim" procesom, marveč da jednako postopa glede „veleizdaje" z vsemi „nebrvatskimi" elementi. se je razvijal na vshodu pod imenom Srbi, drugi na zapadu pod imenom Hrvatje." — Državni pra/d-nik Accurti: „Vi pa lil širite srbstvo in Če tli delate za širjenje srbskega imena, potem je v Belemgradu, tora] izven monarhije, iz- Na ta način da hoče pomoči tudi vodatvu hodna točka vašemu delovanju!" — Toženec klerikalne skupine radikalnih Hrvatov in vod- Zivković (smehljaje) : „To ni res. Pa tudi če stvu Frankove stranke, ki je pri pristaših po bi rea „Sirili" srbsko ime, vendar še vedno ne deželi močno kompromitirana po svoji morem uraeti, kako bi mogli s tapeti in ču-očitni zvezi z vlado. Barona Raucha j tararai delovati za nasilno odtrganje teh da se bo potem slavilo kakor „velikega Hr- i dežel od monarhije ?! A to je potrebno za vata", kar da omenjenima radikalnima hr- j veleizdajo." Državni pravdnik Accurti: rTo vatskima strankama, ki pa tvorita le raz-!vam že dokažem." Na vprašanje branitelja merno manjšino Hrvatov, dovede novih hrv. idra. Lukinića je odgovoril toženec Gjnrič, radikalnih elementov. da ima tudi v Srbiji znancev, ki so Hrvatje Ta novi čin vladnega nasilja obaojajojin da jih tam državna oblast ne sili, da se najodločneje v 7seh objektivnih krogih, to pa I morajo imenovati Srbe. Slično je v Avstriji z tembolj, ker v „hrvatstvo* barona Raucha Italijani, da-ai imajo tudi ti svoje italijansko nikdo ne veruje; posebno pa o*tane brez . kraljevstvo. Na Ogrskem ie tudi tako. Teorija u tis a po izjavi Wekerla, ki je že napovedal! državnega pravdaika, da sejednotnost nov „veliko-hrvatski veleizdaju iški proces". inarodamora pokrivati s t erito- 'rijem, ne velja. Dalje je pripovedoval živahno o bedi naroda v njegovi vasi, ko je prišel cn tjakaj. Kmet mora plačevati drž&Ti davkev krvi in denarju, nima pa ničesar od države. Ni cest, ni poti, ni zvez z vnanjim svetom in pred vsem — ni šo'. Za 1400 za šolo ob- (22. dan razprave.) Predsednik je otvoril razpravo ob 85/4. uri. Nadaljevalo se je zaslišavanje toženca gozdarja Jurija G j u r i ć a. Takoj ob začetku je prišlo do interesantnega besednega! — boja med državnim pravdnikom Accurtijem in veznih otrok je le ena šola z enim učiteljem, tožencem o umc-vanju jedinca med Hrvati' (Gibanje med občinstvom). Razun tega je ia Srbi. Državni pravdnik Accurti je vprašal ljudstvo popolnoma v rokah vaških oderuhov, toženca o bojkotu Hrvatov od strani Srbov, j ki delaio z 200—300%!!! Ta beda je sklona kar je odgovoril toženec, da smatra med-: nila toženca, da je snoval hranilnice in dru-sebomi bojkot Hrvatov in Srbov izključenim j štva. Med oni narod prihajata v letu po en-že zato, ker so obojni goapodaraki prešibki, krat ali dvakrat le fhančni pandur in gozdni da bi mogii izvesti bojkot. „Med Hrvati in. čuvaj. T o j e v s e, kar vidi tamošnji kmet Srbi ne more biti nikake konkurence in mo-' od države, a se ta dva prihajata ie, da ramo obojni skupno mnogo delati, da se j kmetu i e m 1 j e t a. In to nai bi bili „veleiz-ubranimo konkurence tujcev." — Drž. pravd- J dajalci" ! (Veliko gibanie med občinstvom), nik Accurti: Kako pa naj pride do jedinstva ' Celo sedaj v kritičnem času s Srkiio. j e med obojnimi, če pa so Srbi vedno in pov- ljudstvo ostalo ponem mirno. — sodi separirajo? — Toženec: Srbi se ne • Predsednik: „Da mirno, ker jih 53 stoji pred radi veleizdaje." — Branitelj dr. Torej teh 53 tvorijo vse veleizda „separirajo*. Ali mi smo na obeh straneh še sodiščem le na potu do tega jedinstva in za to je prin- Lukinić: ------- „_ . cip „ločenega marširaoja in skupnega boja" J jalsko gibanje ? !" Državni prnvdnik Accurti : za to stanje savstajanja jedinstva najprimer-; „Sedaj morem reči. Predloženih ie nejj, — po dovoljenju predsednika je vprašal mnogo ovadeb proti kmetom, ki državni pravdnik Accurti toženca V a i eri- da so se baje izjavili, da v slučaju vojne ne jana Pribičevića: „Ali ste vi tudi bodo streljati proti Srbom. Vseh bom tega mnenja, da so Hrvatje iD Srbi jedno v tožil radi veleizdaje.u — Branitelj narodnem pogledu V* Toženec V. Pribičavić : dr. Lukinić : „Ako je to res. Meni je znano, .Da Hrvatje in Srbi so en nsrod.dasosev Karlovcu v 96. pehotnem polku z dvema imenoma' PODLISTEK. Z za — Povtat Iz makedonskega življenja. — Piše Niko NlnJć. Kaj je zagrešila Jelica, da sem jo ubil ? Ali ne bi bil lahko odpustil Jelici, ki ni zakrivila ničea r, ter živel srečno ž njo ? Kako lepo bi bilo, ko bi bil sedel z Jelico na ogujišču svoje koče, ko bi bil lepo ž njo kram-U1 ob dolgih zimskih večerih. Ali zopet mn je prišlo na misel : Je-ii bilo možno, da bi bil on mirno prenesel sramoto, ki so mu jo prizadejali Arnavti ? Ali je sploh imel kako drugo pot, nego ono, ki jo je r&stopil ? Ali je mogel ▼ obvarovanj« svoje časti storiti kaj druzega, nego ono, kar je storil ? Ne, on ni mogel, on ni smel drugače, nego tako, kakor je delal, ni smel storiti druzega, nego ono, kar je storil. Državni pravd- širili letaki s takimi pozivi, ali ti pozivi so nik Accurti: „V narodnem pogledu ?a — j prihajali iz driJQih in ne srbskih krogov, za Toženec Pribičević; »V narodnem in etnc- :kar imam dokaze." grafiškem pogledu. Ves narod hrvat- Toženec je izjavil dalje, da priča okrajni ski in srbski je celota," — Državni predstojnik Lobaš pač izpoveduje proti na-pravdnik Accurti: „Govorite jasneje! Ali so i rodu v svoji vasi, ali priča, je bil od nekdaj tudi po p 1 e m e n u j^dno ?" — Brankelj dr.! n a zdola i p«ša, na vzgorsj pa Mazzura (Hrvat): „No, to sovpraša-iplazilec. Radi tega so obsodili toženca z n j a 1" Predsednik mu je dal ukor. Državni dvema dnevoma samotnega zapora na trdem pravdnik Accurti: „Čemu sezate vedno meni ležišču in dvema postoma. Na daljna vpraša-v besedo !" — Predsednik: Proti vara (Maz- cja branitelja dra. Lukinića je odgovoril to-zuri) izzovem aklep senata. — Branitelj dr. ženec, da je videl dovolj geografskih kart, ki Mazzura: „To morete, ali pravo bo vzlicjjih je povsodi najti po madjarskih šolah v temu na moji strani." — Predsednik je z' Hrvatski, na katerih ni načrt a na ni-votanti vred razburjeno stcpil s tribine. Čez Ikaka meja med Ogrsko in Hr-nekaj minut se je senat povrnil in je pred-1 v a t s k o. Utegnejo tudi kje ekzistirati karte, sednik razglasil sklep, s katerim se dru. i na katerih ni n:kake meje med Hrvatsko in Mazzuri nalaga globa 200 kron. — Toženec j Srbijo, ali to je pač le šovinistična karta. V. Pribičević : „Kaj pomenja to „po ple-jSrbska samostalna etranka se je vsikdar bome n u" ? Po plemenu ga ni nobenega či- i rila tako proti jednemu kakor drugemu šovi-stega naroda v Evropi. Po plemenu tudi vi j nizmu. Tukajšnji Srbi so Srbi in hrvatski niste Hrvat, g. državni pravdnik! 0 tem sojdržavljani, kakor n. pr. so Romuni na odločilna uverjenja o pripadno-; Ogrskem Romuni in ogrski državljani. — sti h kakemu narodu. — Državni j Branitelj dr. Lukinić je stavil nekatere pravdnik Accurti tožencu Živkoviću: „Kaj i predloge, ki so pa bili vsi odklonjeni, razun pravite vi k temu ?" — Toženec Živković : j enega. „Da vi pozabljate, da teh dveh imen nismo mi ustvarili. Obe imeni imata svoj historičen razvoj, preko katerega sc ne more kar tako na dnevni red. Mi Srbi smo se razvijali bolj ua vahodu, Hrvatje bolj na zapadu. Jeden del istega naroda A tudi v slučaju, da jje mirno prenesel prizadejano mu sramoto, ali bi bil imel le en sam trenotek mirnega življenja ? Aii ne bi bil vedno v nevarnosti, da pribrume Arnavti ter mu z nova zažgo streho nad glavo, da ubijajo njega in ženo njegovo ? Kako je življenje, Č je imajo drugi seljaki ? Ali je bolje nego njegovo lastno ? Kaj imajo oni ? Imajo pač koče, ki jih jim pa zažigajo Arnavti, imajo žene, ki jih jim onečaščajo tisti poživi-njeni ljudje. Naj je premišljeval tako, ali tako, vedno je zopet prihajal do zaključka, da v danih razmerah ni m op?! in ni smel in ni mogel drugače postopku, m ni mogel storiti druzega, nego kar je storil. Čim pa je zopet zazrl Fatimo poleg sela, je naenkrat pozabljal na vse drugo; njegovi pogledi, njegove misli so veljale aamo njej. Pozabljal je svojo žalostno minolost, pozabljal na tvoje uničeno življenje, pozabljal trpljenje, ki je je že prestal, pozabljal je celo na Jelico in bil je srečen, ker je bila poleg njega ona — Fatims. Predsednik je odredil odmor pol ure. Kakor jako interesantna podrobnost iz popoludandke razprave se nam opisuje is kroga branitelje v : Ko je državni pravdnik stavil vprašanja do toženca G j u r i ć a, rekel je med dru- A Fatima? Kolikokrat je vrgla skrivaj pogled na Trajkoviča, kolikokrat ga je opazovala skrivaj ! Opazovala ga je in si mislila: lep človek, škoda, ker je „giaver". A ipak, da jej ie Traiković rekel, ostani tu pri meni, ona bi se ne btla pomišljala niti trenatka; zamenjala bi bila takoj haremski sijaj za to podzemsko jamo, samo da bi bil veduo Trajkovič poleg nje. — Mej tem je mineval dan za dnevom, teden za tednom, in Trajkovič je popolnoma ozdravil. Sporočil je tedaj, posredovanjem Niko Spasoviča in majorja Hakim-bega, Hu-aejn-begu, da je pripravljen izročiti Fatimo Husejn-begu. Zahteva od njega samo obvezo, da ne da več pobiti nijednega kristjana, niti da ne bo več zažigal kristijanskih hiš ter da bo kaznoval vsakogar, ki bi se pregrešil na imetju ali življenju reje. Husejn-beg je pristal na pogoje, ki jih je stavil Trajkovič. Do-govevorjeno je bilo, da ima Trajkovič izročiti Fatimo Hakim-beju, ki jo izroči Husejn-begu. gim: „Ko že stojite na staliSču narodneg Tedinstva Hrvatov in Srbov, bi izhajalo tpga, da vi v Hrvatski niste Srbi, ampak H?vat]e. Ko p* trdite, da ste Srbi. sledi iz tega, da stremite ia silite v Srbijo." — Branitelj dr. Lukinić je izjavil na to, da tudi Romuni na Ogrskem imajo svoje narodne organizacije in se imenujejo Romune, iz če«ar pa ne sledi, da stremijo v Romuniio. — Državni pravdnik Accurti: „Med Romuni ua Ogrskem in Srbi tu je velika razlika. N a Ogrskem so Romuni poseben političen narod, kar tukajšnji Srbi niso." — Braniteli dr. Lukinić konstatira: „Državni pravdnik gre dalje, nego Romuni sami na Ogrskem, ker ti poslednji ne trdijo, da so političen narod na Ogrskem." Branitelj dr. Hinkonć je vskliknil: „Na, g. državni pravdnik, to vas lepo pogleda dr. We-kerle!" Državni pravdnik (v veliki zadregi in razburjen) : „Priznam, da sem tu preveč rekel." — Čital se je po brani-predlagani članek „Srbo-se Srbi opominjajo, naj ae ne dajajo izzivati od tega se je kritikovaio na- P o p a v z i. telju dru. Lukiniću brana", v katerem bodo mirni in naj frankovce?. Razun čin kakor se je vodila preiskava. Accurti (zelo razburjen) branitelju dru. Lukin-ću: „Ali ste dali ta članek čitati zato, da me kritikujete ?w — Branitelj dr. Lukinić: „Meni gre za to, da pokažem, kako dostojno se vedejo Srbi v Hrvatski." Po nekih na-daljnih vprašanjih je predsednik pozval 28. toženca, 27-letnega liud-kega učitelja iz okraja Cerkveni bok, Anastazija Oblakoviča star. Toženec je pripovedoval, kiko jo dne 30. julija 1908 prišla v Cerkveni bok sodna preiskovalna komisija in se tam izdajala za trgovce z medom in agente za šivalne stroje. Državni pravdnik Accurti (jako razburjen): „To je" zlagano. Vi lažete namenoma" — Toženec (srdito): „Jaz ne 1 a ž e m (pri tem je udaril z roko na ograjo). Jaz vero, kar vem. Dokažite nasprotno !" — Senat je kaznoval toženca v ea dan samotnega zapora s trdim ležiščem in postom. Predsednik je predložil izpoved obtože-valne pričo Turajlića, na kar je odgovoril toženec: Turjaiić je navtden špijon. — Predsednik: Ne recite tegs, to je vrl mož in dober — čebelorejec. — Toženec: Vrl mož? Sam priznava v tvoji izpovedi, da je okoli špijoniral. In dober čebelorejec ? Splošno znano ie, da čebele — krade ! (Velika veselost). — Predsednik : Sumničiti se more vsakogar. Toženec : To je re;. Tudi jsz sem radi sumničcnja že 7 mesecev v ječi. Predsednik je cdgodil razpravo ni jutri zjutraj ob 8ll- uri. DOGODKI NA BALKANU. Angleško časopisje in Bulowov govor Komentujoč govor nemškega kancelar; a Biilovva v nemškem državnem zboru p:še „Daiiy Telegraph" med drugim, da znači omenjeni govor direktno napoved nemške nadvlade v Evropi. To neprikrito priznanje dolgo sum.je-nega namena sicar ae daje n^posreJnega povoda za vznemirjenje, a ipak prinaša za one, ki stoje izven onega ča rovnega kroga, jasno dolžno« t. da sklenejo svoje vrste. „Daily Graphic" piše : Ako se pomisli, da je nemška vojna mornarica blizo tam, ku bo lahko tekmovala z našo vojno mornarico, se ni čuditi, ako normalen Anglež dvomi na odkritosrčnosti zagotovil, ki jih je dal gospod Bfilow. Zakaj je Rusija priznala aneksijo. Dunajska in peštanska plačana robila pojejo »lavo baronu Aehrenthalu, ker :au sa je po šestmesečni diplomatični b )rbi posrečilo ukloniti Rusijo, da je priznala aneksijo. V Trajkovič je mislil, da se Fatima razveseli, ko jej pove, da jo izroči nazaj Husejn-begu. Ah zmotil se je. Začela je jokati. Ali nisi zadovoljna, da se povrneš v očetov harem in v naročje svoje matere, je vprašal Trajkovič. A ona je samo ihtela. Ali ni lepše v haremu tvojega očeta, ne pa v tej jami ? Tukaj je lepo. V haremu mojega očeta so njegove žene, ki so zlobne, a tu sem imela Danico, ki je tako dobra in... Hotela je reče: in tebe, a spomnila bo je, da t&ka beseda ne bi pristojala niti kaki „gjavrski" deklici, temmanje pa njej, ki je bila vzgojena po strogih Mohamedovih predpisih. Zato je umolknila. Trajkoviču je naenkrat poatalo mehko okoli srca in le s težavo je zadrža^al solze, ki bo se mu s silo prikradle v oči, Ta mož, ki ni več poznal solza, ki je kljnboval že tolikim viharjem življenja, je postal tu kakor malo dete. (Pride ie). Stran II »EDINOST« at 96 V Tratu, dne 3. *Orila 1909 resnici pa t& siava aikak r n* g:e gospoda priznati, da je bila Srbija pripravljena dati Aer^enthalu. On je naprosil svoiega koiega prednost vojni pred sramotnim mirom. To so Bul )WO, naj posreduje, odroma pri-! prepričile velesila v strahu pred Nemčijo, tune na ruski kabinet. Gospod Bii!ow je to j Posledice temo strahopetnemu vedenju mora * udi toni ter zagrozil v Pčtrogradu, da bo ( nositi pred vsem srbski narod. A ni več daleč Ne»ćria takoj mobilizirala tri armad ne zbore; čas, ko bodo kapitulacijo Evropa pred Nem-ob ruski meji. ako Rusija ne prizna aneksije, j čijo ia Avstro-Ogrsko bridko občutili evrop-K r pa Ru 4ja se ni prebolela udarcev, j tki narodi. Način uravnave bosanskega vpra-ki jih je dobila v vojni z Jaoonsko, se Djena! Sanja je dokazal. da evropsko ravnotežje, ki arramda tudi ne nahaja v položaju, da bi te je bilo dosedaj najbolja garancija miru, ne mogla spustiti v vojno, tem manje pa v vojno obstoji več. Potrebno razčiščenje politiškega na dve strani. položaja Evrope sedaj ni bilo doieženo, ampak 3ila Te t jrej prisiljena odnehati. Isto-j od 1 o ž e n o. Na mesto akutne nevarnosti uobno je pa pregovorila Srbijo, naj se uda voine je stopila latentna, ki bo silila zafcte am velesil, češ da se ža ona zavzame o primerni priliki za interese erbakega naroda. Mvd Petrcgradom ia Berolinom je zaviaoala rad: tega velika napetost. Pričakovati moramo tor°% da so bodo posamične države v bodoče še mrzličaveje oboroževale nego dosedaj. Biti maramo pripravljeni na nova bremena za vzdrževanje militarizma. Za vse to pa se imamo evropske države v dal;na oboroževanja. Tako se bo postopanje velesil maščevalo pred vsem s tem, da naloži a tropskim narodom nova fi-nancijeina bremena« Srbska skupščina. BELIGRAD 2. Predsedujoči podpredsednik Stojkovič poroča, da je izročil vladi od 72 poslancev podpirano prošnjo, da te zahvalit! goapodu Aehrenthalu. Da sedanji ese pre8to!nico T notranje dežele, poiozai v Evropi m ravno tak, da nam bi! Po rešitvi došlih vleg se je skupščina radi nudit vspešn9 gara&ciie za sta.en mir, priznava velikonočnih praznikov odgodila do 15. t. m. tudi „N. Fr. Pr.", ki zaključuje neki članek, posvečeni razmerju med Avstro-Ogrsko in Srbi-o 7 besedami : Mnogo nesoglasij je še nakopičenih v Erropi, mnogo mržnje in malo mejsebojnega zaupanja «o znaki v; like politike. Prihodnjost ne bo lahka. Vendar, sedanjost je mir. Nemčija ni grozila. BEROLIN 1. „Nordd. Allg. Ztg." piše : Ruska vlada se je, kakor znano, izjavila pred nainovejšim korakom velesil v Belemgradu pripravljeno, da z ozirom na avstro-ogrsko-turški dogovor glede Bosne in Hercegovine privoli v potrebno spremembo člena 25 bero* iinskega dogovora. Kljubu opetovanim protivnim zagotovilom v nemških listih, se ipak v ecsm delu inozemskih časopisja širi bajka, da je bil sklep ruske vlade posledica nemških groženj. Trdilo se ie celo, da je Nemčija grozila z mobilizacijo. Temu nasproti smo pooblaščeni v izjavo, da o kaki grožnji ni bilo niti sluha; zato tudi ni bilo možno popustiti pred grožnjami. Nadejamo se, da preneha polemika o tem dogodku, ki se je izvršil v obliki prijateljskega razgovora. (Koliko je ljudij v Evropi, ki verujejo tej nemški — bajM ?!!) Znamenja miru. CARIGRAD 2. — Kot znamenje, da je mir zagotovljen, se smatra okolnost, da ]e nastopil italij. pes), markiz Iuiperiali daljši dopust. dalje da nastopi ruski poslanik Sinovjev po Vehkinoči daljši dopust, ter da nameravajo nastopiti dopuste tudi drugi poslaniki po večmesečni jako napeti službi. Revolucija v Grški. Med grškimi častniki so odkrili zaroto, kateri ie bil namen odstaviti kral-a in postaviti na prestol njegovega nečaka Jurja sina prestolonaslednika Konstantina. Tudi sicer se opaža v deželi neko neverno revolucionarno gibanje. SRBIJA Dinastija Karagjorgjević. Z Dunaja prihajajo trdovratna poročila, da bo vrše med kraljem Petrom in srbsko viado posvetovanja radi odpovedi dinastije Kfirpg'orgjevičev, a :z Beiegagr&da ae vae tskd veeti istetako trdovratno dementujejo. že bo k^kor hoče, vendar se nam dozdeva, da ut:;gue biti takrat — izjemoma — E.s dunajskih vesteh vendar-le nekaj resnice. Z oziroaa na te ve*ti pri.;aia „N. Freie Presne" članek, iz katerega naj navedemo samo sledeče stavke: rTo je bila kr?ava svatba, v kateri so se zarotniki zvezsii z dinaatijo Kasagjorgje-vićc-v..,. Osvajalec gszi ekezi krv do moči, ne da bi prašfvol dosti po sredstvih.... Prišel je kakor kak kordetiere (condoiieri so se imenovali vodje plačanih vojaških čet, ki so jih najemali rsz:ii talijanski vladarji v srednjem vekn op. ur. Ed.) in stopil trdno v kr, avo m ^ko.... Moral bi bil ziotmti one, ki j: h ]e porabl;al za s roje orodje ter slediti iiglciu kend'tierov, ki so imeli trdne živce, močne mišice in nemo vest,.,. Konak je kakor hi&a Atridor. (Po fctarogrški pravljici so bili Afcriai rodbina, kjer so *e posamični členi med e>3boj uničevali. Op. ur. „Ed.") Pokrit a krv o, omazan s Lud dalatvem, — preže okeli njf. boginje maščevanja s tragiko, ki nače ko..ča i....- Ne pada nfcm na mnel, da bi branili kr si Petra, ali njegovo dinastijo, niti da bi branili umorstvo Aleksandram Drage. Venotr hi bilo čas, da bi so dogodek, ki se je izvr-i. v redaj razrušenem kraljevskem konaku v B len?gradu, v no5i c d 10. na 11. junija 1903, pokrije e plcščem pozabnosti. A ti i,uo e bo, kakor hijene, katere brskajo na za-icritih grobovih. Al: ni pisana zgodovina runo-gokt'ere vladarske dinastije s krvjo in soi-Lum-. ? ! Ali se niso mnoge vladajoče dinastije dokopale do moči in oblasti preko krvavih m' kuž, pušćaoče za seboj plakajoče vdove ;n drote ? ! ! Ali — Karsg;orgievići so — Slovani! Zato pa — udri po njih I Nevolja srbskega časopisja. BELT3RAD 1. Razpravljajoč o avstro-c griko-srbakdm kontliKtu izražajo listi največje razočurauje naroda ter prsfijo, da je b:la 8rbna vsled pritiska velesil prisiljena podpirati strašno in sramotno kapitulacijo. Avstro-Ogrska — tako pišejo iisti — je dosegla najsiiajoeišo zmago, kakor je bila še kedaj dosežena brez orožja. Resnici na ljube treba Nova srbska prestolnica. BELIGRAD 2. Govori se, da namerava vlada premestiti prestolnico v Niš. Trgovinska pogodba s Srbijo. V včerajšnjem listu smo navedli izrek „Arbeiter-Zeitung", da je način, kakor postopa Avsto-Ogrska s Srbijo pro&to plenjenje da hoče torej Avstro-Ogrska Srbijo opleniti. Način, kakor naša vlada postopa z Srbijo je tudi naravnost nelep. Srbija je pravočasno rešila trgovinsko pogodbo z našo monarhijo, mej tem, ko naša vlada ni poskrhela za pravočasno rešitev tozadevne predloge v državnih zborih na Dunaju in v Pešti. To postopanje ni častno za našo monarhijo. Dunajski ofici-jozi govore v enomer, da ne goje nikake jeze proti mali Srbiji, zatrjujejo, da hočejo dobrohotno postopati s to sosednjo državo, kriče 0 velikodušnosti, a mej tem sa poslužujejo tako malenkostnih sredstev, da bi se maščevali nad slabejšim in mu pokarali svojo moč. To je igra nadostoina naše države. Ali ne vedo, da je vse, kar se je dogodilo v zadnjih šestih meiecih med Srbijo in našo monarhijo provzročila v prvi vrsti zadnja triletna carin, vojna?! Še le od one dobe, ko je naša država zaprla Srbiji svojo mejo, se je začelo pojavljati med Srbi stremljenje po gospodarski neodvisnosti vse Avstrije. Postopanje proti Srbiji ne kaže ravno na velikodušje in plemenitost. Sporazum treh carstev? Neki angleški list poroča, da je deloval Izvohkj za sporazumljenje med Rusijo, Av-stro-Ograko in Nemčijo. Zato ga rusko časopisje napada in zahteva njegov odstop. Sestanek med Viljemom in Falliersom. Nekateri iisti so poročali, da se nameravata sestati nemški cesar Viljem in predsednik francoske republike Fallieres. Temu nasproti piše „Echo de Pariš", da se ni na kaj takega nikdar mislilo, ker je nemegoče da bi se se.tai predstal predsednik francoske republike z vladarjem države, katera je ugrabila Frauciji d?e deželi. Tako je od leta 1871 in tako ostane. A tudi ko bi to ne bilo, bi za^znica Rušita tak sestanek v sedanjem trenutku lahko smatrala kot izdajstvo. Dnevne vesti. Posebna izdaja „Edinosti" izide tudi danes popoludne z nadaljnim poročilom o kazenski razpravi proti Juliju Fddranspergu. Povišanje v službi. Ravnateljev namestnik c. kr. sklad šč v Trstu Albert P o z z y je ad per*onen povišan v VI. činovni razred. Češki socijalni demokratje za pravica svojega naroda. — Nemški narodni svet na Čfškam se zopet osramotil s č'inom ne-ču;enega nsrodncga nasilja. Ker je doznal, da utegnejo biti nekatere po večini nemške občine Drisil^ene v u;tanovitev Češke šole za otroke češke manjšine, je rečeni narodni svet razposlal okrožnice na podjetnike v dotičnih krajih s katero j'-h pozirlja. naj češke delavce odalovljajo, torej neusmiljeno vržejo na cesto z družinami vred. Zabfltživii ta barbarski poziv pripominja glavno g.a ilo češke socijalne demokracije „Pr£?o Lidu": „Lihko umevno je. kolikega h e r o i-z m a treba ob takih okolnostih od strani čeških starišer. To je najtežavneji in največi narodni boj naših Časov, ker državni organi ni naimanje ne podpirajo proganjenih čeških proletarcev, vse je brezobzirno proti njim, od občinskega stražnika do avstrijskih ministrov, ki 6icer hdajajo naredbe proti narodnemu bojkotu, a so gluhi in slepi za barbarsko boikotstvo nemškega narodnega »veta. Ali pa je morda gospod dr. T;t:a (predsednik rečeuega narodnega sveta) »eči gospod v Avstriji, nego vsa viada skupaj? Chveku ;e kar rniio pri srcu. ko ču^e take zvoke iz sociialno demokratičnega tabora. „Pri7o Lidu" vidi ▼ taki narodni borbi — h e r o i z e m. A kaj je heroizem v borbi za narodna prava v praksi 1 Kaj druzega, nego narodna odločnost ia neodjeo 1 j i v o s t ? ! To je — narodnjaitvo. Saveda v pravem niega plemenitem in ne v j tistem odiioznem, odkogarsibodi odtaknenem ! pomen ! A kakovih scđeb cmo morali iz na-1 šega socijalno-demokratičnesa tabora navaduo čuti o take a narodnjasfc/u Slovencev?! Malo da se ni našo odločnost ▼ oarodni borbi označalo kakor živalsko pobesnelost, vsakakor pa kakor brezvestno izkoriščanje v nelepe namene. Pod pojim „narodnjak" se je sub-sumiralo vse grde lastnosti. Narodnjak je hujskač, je šovinist, ki negira humaniteto — človečanstvo, bratstvo vseh ljudi. O vemo dobro, da so tudi češki socijalni demokratje nasprotniki narodnega šovinizma ; ali vzlic temu — ne: ravno zato časte narodni boj proti šovinistom in krivičnikom na drugi strani. Našim socijalnim demokratom priporočamo v čitanje ia uvaževanje gornje zlate besede v glavnem glasilu češke socijalne demokracije. „II Proiottore" se zove glasilo „Društva za zaščito državnih slug" v Trstu. Ta list priobčuje v svoji sadnji številki tudi neki slovenski dopis. To bi bilo hvalevredno. Priporočamo pa uredništvu omenjenega lista, nsj pazi nekoliko, da bo jezik ? slovenskih dopisih pravilen in čist. V omenjenem dopisu kar mrgoli elovniSkih, jezikovnih in stilističnih pogrešk. To napravlja slab vtis. Reklamacijo. Mnogo njih meni: saj bi reklamiral, pa ne vem, katere dokumente rabim v tem slučaju. Vsa tozadevna pojasnila se sicer dajajo v reklamacij skih uradih (centralni urad je v „Narodni del. organi-zaciji", via Lavatoio št. 1), ki so vsem, brezplačno Beveda, na razpolago. Vendar, da se marsikomu prihrani pot, bodi tu navedeno, kateri dokumenti so potrebni v raznih slučajih. Vsak dokument dokazuje to, za kar je izdan: krstni list dokazuje ime, preimek, starost njegovega imetnika, kakor tudi ime očeta odnosno matere istega. Črnovojniška in pa vojaška knjižica dokazujeti: starost in pa državljanstvo. Domovnica dokazuje tudi državljanstvo in starost. Davčna pola daje dokaz o davčni moči. Potrdilo o triletnem bivanju daje v Trstu in spodnji okolici (Škodenj, Sv. Mar. Magd. Sp. in Zgor., Rocol, Vrdela, Greta, Rojan) c. kr. redarstveno ravnateljstvo v Trstu; ta potrdili« poskrblja eventuvelno reklamacijski urad sam. Za zgornjo okolico dajejo potrdila pristojne orožniške postaje. Poleg tega zadostuje potrdilo gospodarja hiše ali pa potrdilo one bolniške blagajne, v kateri je prosilec vphan. Potrebno pa je, da dokaže, kdor ni vpisan: a) da ima 24 let, b) da je avstrijski državljan, in c) da je že 3 leta v tržaški ob5ioi. (Seveda za drugI razred v mestu, oziroma prvi razred v okolici ie treb* do-1 kazati le eno - letno bivanje v občini). Kdor je vpisan v nižjem razredu, nago ima pravico, mora dokazati v reklamaciji svojo pravico, in sicer naj priloži reklamaciji davčno polo ali imenovalni dekret (oe je drž. ali občinski ur&dnik). Če je pri kom ima, priimek, ali ime očeta napačno, zad stuje sretni list, ki se naj ga priloži rek!aoiac:ji. Če je hišna s:evilka pokvarjena, ali neprava, zadostuje, če se priloži reklamaciji p trdilo policije. Vsak, ki Se ai reklamiral, naj se požuri. Nekateri so tudi ža peg edali ia &e prepričal:, da niso vpisani v voiiini li-ti ; vendar nis j prinesli dokumentov ; a brez teh ni možno reklamirati. Da bi se k&kšai dokumenti zgubili, na to ni misliti. Zatorej reklamirajte, dokler še priliko ! Reklama tor. Razpisano je pri c. kr. deželnem sodišču mesto jetniškoga čuvaja IV. razreda. Umri je včeraj po dolgi bole?ni odvetaik dr. E-gen Fieischer v starosti 54 let. Pomagajte revnemu kmetu ! — Prejeli stao: Strah pred vojno ja minil. Grozeči oblaki, is katerih je grozil krvavi daž — ao — hvalabogu — i zginili. Miiiioni src se danes radujejo na zopet vladajočemu angelju miru. Le siromašni km it stoka še pod težo, ki mu jo je prizadejalo poklicanje delavnih moči pod orožje. Zima je bila slaba, da si kmet ni mogel cbdilati zeralie. Sedii ie skrajni čas za obdelovanje zemlje, trt in za sejanje, a ravno v tem Času je mnogi kmečki sin in hišni »ospod.nr daleč od doma. Čitamo v listih, da bo večji del pokli-caoib takoj odpuščen; zato proaimo, naj se jemlje obzir na poljedelce, da ne bo radi pomanjkanja delarnih moči zopst trpelo to, že tako revno našo kmetjko ljudstvo. Ciril - Metodov ples. V p.nedeljek, dne 5. t. m. ob 9. uri zvečer se bo vršila v restavraciji hotela „Balkan" predzadnja Beja. Prosi se, da pridejo vsi, ki so sodelovali, poleg tega pa tudi gg. pregledniki. Danes večer „v Narodni dom4 ! Opozarjamo še enkrat na nocojšnji „Družabni večer" našega »Sokola", ki se bo vršil v veliki dvorani „Nar. doma". Da bo obilo neprisiljene res prave zabave, t?ga nam sploh ci potreba povdarjati, ker zadostuje že to, kedo to zabavo priredi in kako so vspela dosedanje te vrste prireditve. Čuli bomo zopet našo vrlo slavčico — gospo S:ularj6vo in znanega nam izvrstnega solista, gospoda Prunka. Naslajali ae bomo ob krasnem petju tako priljubljenega nam sokolskega pevskega zbora in zabaval nas bo orkester pešpolka št. 97 s samimi izbranimi skladbami. Torej garancija Z3 duševni užitek in 1 izvrstno zabavo — popolna. Sedaj je le še na natem cbčiuBtvu, da te lepe prilike ne zamudi in da se odzovo pozivu našega „Sokola". Zabava bo domača, povsem demokratična, bratska, zato tndi prisrčna. Po dvorani bodo, kakor po navadi, postavljene pogrnene mize. Na svidenje torej, danes ob 9. uri zvečer v velikem številu na zadnjem sokolskeci družabnem večeru te sezone ! „Socijalni odsek" „Učiteljskega društva za Trat in okolico" vabi vse cenjene tovariše učitelje, da se vdeieže zaupnega shoda trz. slovenskih učiteljev, ki se bo vršil v torek, dne 6. aprila ob 5. uri popoludne v zgornjih i prostorih restavracije „Balkan". Radi važnosti sestanka želi se obilne ; vdeležbe. i Triaiku naia Kronika. Zaboden sin. Aretiran je bil včeraj 17-| letni Marij Micopulo, kovač, stanujoč v ul. Sapone št. 5, ker je že večkrat pretepel svojo mater, ko mu ni hotela izročiti denarja. Včeraj i o je celo ranil na obrazu. Tatvine. Ob 6. pop. je bil včeraj aretiran težak Jurii Gorjup, star 18 let, z Trsta, ki je trgo?cn Ivanu Borovec v ul. S. Lazzaro št. 14 vkradel zaboj blaga v vrednosti 30 K Koledar in vrenie. — Danea: Abundij sp. — Jutri: 6. postna (c -etna) nedelja. — Temperatura včeraj ob 2, uri poDC-jjudae -h 11*0 Cela. Vreme včeraj : oblačno, veter. — Vremenska napoved za Primorako : Oblačno s posamičnimi padavinami. Burja. Miio. Počasno razjašnjenje. Naše gledališča. Burka „Njegova hišna' (Nelly kozi er). ki si jo je izbrala gospa Danilova za svojo v nedeljo vršečo ee b e n e f i c o, je slična vsem onim lahko prebavljivim, a vseskozi duhovitim in po neizpljivih humorističnih situacijah velezabavnim burkam, ki izvirajo iz francoskega dramatičnega tržišča. Kljubu vsej svoji pikanteriji hočejo vendarle imeti avojo moraino tendenco in naša burka hoče poučevati, Kako naj se kurira moško nezvestobo. Kakor ae vidi, ni malo atrakcije za naš ženski svet I Dali bodo potem znale kurira ti, je seveda drugo vprasan;e, a imele bodo z moškim svetom vred zabaven več^r in smeha v izobilju. Glavno vlogo igra beneficijantinja ga. D a n i i o v a. N en partner-bonvinant bo g. Daniio iz Ljubi,aae. Poleg tega nastopijo le najboljše silo našega gledališča. Upamo, da bo vrla umatuica D.-tnilova v nedeljo ravno tako zadovoljna a tržaškim občinstvom, kakor jo biio to vedno zadovoljno z njo. Trć&Ska giedaliid«*: VERDI. — D.*nt8 Strausaova muzikalna drama „S a 1 o ni e". FENICE. — Nocoj ob 8. uri predstava c:rkusa Besmi. Jatri bo zadaja popnlud^n»ka predstava. EDEN. Vspored, ki ae sedaj proizvaja I v tem zabavnem shajališču, naakriljuje v ; vsakem ciru svojega p:\ datka. Na* več ugajati 1 Ste.ilbi 11 „Gr;ff Brothers*1, telovadci, ki 1 telovadijo svoje težavne vaie, izključno iia ! zobeh, in pa trojica Ru3ov, en gospod in dve ' dsmi, ki proisvajbjo narodne ruske pesine in | ^le>e v krasnih ia bogaiih ruskih nošah. Pa tudi drugi *o mnogo ugajali in mnogošfe7i!no občinstvo jim ne š:edi na aplavzih. Nocoi jo tnd' "redstava. — (^ej orjlas). GLEDALIŠČNA DVORANA .APOLLO' ulica Domenico Ros»eti 4. M rltoneti tična družba. — Daa:šs (jobota) predstava ob ! 5. uri in pol. ^^ ruš*vene vast<» Členom ^Delavskega podpornega društva" se naznanja, da sa bi vršil v n deljo : dae 4. aprila ob 4. uri pop. v sokolski d?o-r^ni izredai občni zbor. Na dnevnem redu je edin?, točka : Spre-1 memba pravil. Dramatično društva v Tr.ta. — K^r n» izrednem občnem zboru izvo jena anketa do •ponedeljka ne more izvršiti naloženega ji daia. zato so od^ov, duje zu pon deijek dn j 5. t. i m. skhcam II. izredni občni zb >r. rD.aiu. društva". Prod3tdaik. TRŽ. KOL. DRUŠTVO „BALKAN" priredi v nedeljo (v slučaju lepega vremena) izlet v Nabrtžino. — Zbirališče: Kavarna „C jmmercio". — Rtduli:: M<*rušič. — Oibcd točno oo 'J. uri pop. Kuiesrrski „Zdravo" ! Odbor. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu najuijidu^)e vabi Vaše blagorodje na V. družabni večer, ki se bo vr5u danes, eno 3. aprila 1969 v veliki dvorani „Narodnrgi doma" v Trstu. Iz prijaznosti sodeluje s ,3P* Štnlarjeva, brata Prank in D slak. Društveni pevsti zbor nastopi pod vodstvom pevovedje b. ita M a h k o t o. Vojašk; orkester c. in kr. p-špolka št. 97. Prome-nadna obleka. — Začetek točno ob 9. uri zvečer. Po oficijelnem vsporedu prosta zabava in ples. Vstopnina za člane 60 st., za nečlane 1 K. — Na zdar! Veselični odsek. V Trstu, dne 3 aprila 1909 »EDINOST« štev. 96 Stran IJT Ffidransperg pred porotniki. (N o* -airr. GHej včerajšnjo posebno izdan.ie „E3»no3ti"), Z * I . ;il dua 5. ali 6. no?embra 1. 1907 ob 1. uri in p vi popoludne napaden v ulici Ruggero Ma-nt«. Bil je tedaj v službi krojača Schči-berrerjs, kjer je še sedaj. Takoj ob napadu je bi napadalca spoznal za enega odjemalcev svojega gospodarja, a ker je bil tam v *iužbi še le malo česa, mu ni vedel imena. .Na cesti ni bilo žive duše razun njega in nekega človeka, ki mu ja prišel nasproti. Komaj yta bila prišla eden mimo druzegi, ko je i o u človek skočil za njim in g* prijel za: vrat. O a da sa ga je re5il, a oni d i ga ja i vgriznil v prst in ga pocem tak i v laril s i pestjo po glavi, da ie prišel ob za-;i3t. Ki je j zopet prišel k zavest, je klečal pri zida, a napadalec je bil že izginil. Dal se jo prepeljati na zdravniško posta; o, ker da se je bil pobil v noge. A na siravniški postaji, da so mu rekli, d* mu ni nič, na kar ae je dii prepeljati v bolnišnico. Prijavil je bil dogodek tudi policiji. | Ko je bil napaden, da je imel pri sebi j 40 kron v listnici, a v teiovnikovem žepu j nekai čez 5 kron drobiža. Napadalec mu ni j vzal denarja, ampak 2 pismi, ki jih je imel v zunanjem žepu suknje. Preda.: Tega niate še nikdar poredali;' niti preiakovalvemu sodniku. Priča: Da, jaz sem povedal tudi ta, a morda ni zapisal. I Dalje je priča Prelc povedal, da policija; ni mogla najti njegovega napadalca, a ko je. on videl Fodraspergovo sliko v listih, ga je ; takoj spoznal in šel na policijo povedat, dai je Fodransperg oni, ki ga je bil napadel. Preda.: Poglejte toženca, iu povejte,; če je on tisti, ki vas je napadel. Priča: Danes je bolj suh, nego je bili tedaj. Vendar je on brez dvoma. P red s.: Premislite dobro. Ni možno, I da se varate? Priča: Ne, ne varam se. Pred s.: tožencu: Kaj pravile vi ? | T o ž.: Da ta ni res. P r e d s.: Vendar priča ... T o ž.: Čujte, gospod predsednik, če bi bilo rei, bi jaz ne tajil. Predi.: Ste kedaj naročili kaj pri Scb6abergerju ? T o ž,: Da, dve ali tri obleke, ki sem jih plačeval na obroke. Na to je bila prečitana ovadba, ki jo je bil Prelc vložil na policiji glede napada. Za tem je branitelj stavil priči nekatera vprašanja in konstatoval nektera protislovja. P r e d s. branitelju: To je le, da se karakterizira toženec. Na to je branitelj predlagal, da se zasliši kakor priča Fran Pirman. ki pozna Prelca, in bo lahko povedal, da ni Prelc m9d ljudmi, ki ga poznajo, posebno na dobrem! glasu. Predsednik izjavi, da bo sodišče sklenilo, naj se predlagana priča zasliši, ali ne. Na to *,e predsednik prečital informacije, ki jih je podala o Fodianspergu Llojdova parobrodna družba, ki pa niso posebne važnosti, na kar ie bil zaslišan kakor priča M o n s. Peter Flego, ki je povedal, kako je bil Fodransperg prišel k njemu in se mu predstavil za diplo matičar ga kurirja. Bilo je mej 11. uro predp. in 1. pop. Pol pazduho je. imel vešiko listnico, kakoršno rabijo odvetniki. Posedal je, da je na potoran u z Dunaja v Rim, da ie ku-ir. in sicer onih najtajnejih. Na postrji Nabrežina da je bil Jfe: Tržaško podpor, in bral društvo vabi na REDNI občni zbor ki se bo vr.-il jutri v nedeljo, h. aprila ob 3. pol popol. — v društvenih prostorih — ulica Stadion štev. 10 Razpravljalo se bo tudi (poleg že objavljenega dnevnega reda): o spremembi nekaterih čl. društvenih pravil. Na obilno udeležbo uljudno vabi Odbor. DVORANA ZA SODBENE DRAŽBE ulica Sanitt 23-25 pritličje. Dražb*-, ki ae bo vršila danes 3. t. m. od 9. do i 2. Sabljo in drugo staro orožje, japonska miz«, mornariške uniforme, slike, knjige, spodnja hlače, srajce, hlače, maii kozarci, brisal nogovic?, previaka podiglavja (in-timele). Vsej rodbini, prijateljem in znan em javljamo žalostno vest, da je na$ ljubljeni oče, osiroma brat Josip Miklavec posestnik včeraj po dolgi in mučni bolezni previden ee svetotajstvi, mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb bo jutri dne 4 aprila ob 3. uri pop. iz žalostne hiše sv. Mar. Mag. spodnje na 5fcedenvsko pokopališče. Trst, dne 3. marca 190«. ■arija Biklavsc. soproga Anton, Ivan. Sirija, Antonija, bratje io sestr;. Antonija Hiklavao. star* maii. SOVO POGREBNO PODJETJE. MRIETČ - GLEDALIŠČE £rst, ulica ;/fcqnedotto i\m 35 (•x gledal. Filodrammatico) Danes, sobota PREDSTAVA :: ob 8*30 zvtčtr. let velikega uspeha!!!! Vspored: 1.) Koraenisa 2.) Valček 3.) Ouvsrtura. (Orkaster) 4.) Italia de Fraaohl, italijanska ž*o*»-□etka. !>.) Baudsa, komični imitator. <-) Th. Bo. Lord Sistors, akaceatričen, akrobatifen plea. 7.) The 5 Hosehett?, akrobatiian plea. 5.) Waze a Bllvard, petja ia plw avstralskih , nrfča, mu je svetoval nai te obrne na namestništvo, ker oni da uirrnio fondov za take troške. Svetoval je tuu FAirans-pergu, raj brzojavi na Dunaj, ali pa v Rim. To mu pa ni vgajaio in protil ga je dalje, naj mu on pomaga iz zadregp. „Vi mi morate pomagati — :e rekel —. Vi še ne veste, kdo da sem iax! in to rekši je pckazal razne kuverte, na katerih je bil napisan naslov avstrijskega poslaništva pri Vatikanu. Na eno teh kuvert je potrkal s prst?, da je zazvonilo, kakor bi bil cotri denar, in pri tem ie rekel: .Glejte, tu je več tisoč frankov, ki jih ta in ta nadvojvoda pt Šil:a v Rim. P r e d s.Je reksl papežu ? Priča: Ni rekel papežu. Povedal jo neka imena, a ne pjmnim katera. Videči, d* pri meni ne dob: n čoaar, ie odšel jezen *in mi zagrozil, da bo :a stvar imela lahko še podedice. Razprava je bila nato prekinjena sa 10 iLŠnut, a po tem odmoru je predsednik lavii, (ia je sodišče sklenilo zaslišati pričo Fran* Pirmana. Pirinana pa ni bilo več v dvorani, :n se je poslalo ponj. Mej tem je pa predsednik preči :al razne sp:se, mej temi so pi je sledilo njunim izvajanjem z ziap^to p«.*iOtnustjo. Ooa sta za-kjučiia, da je F 6 reiiSp.rg pri čisti pameti m da je populizma odgovoren za svoja Gejanju. Predsednik je na to prijavil, da ae bodo jutri v utio prea.ožia poru mikom vprašanja, na&ar je branitelj predlagal naj se porotnikom, u:> podlagi § 320 kazenskopostopnega reja, ata>iu dve eventutini vprašanji in sicer eno t* ziočin ubojstva, m drugo za zločin tatvine, izvršene po tožencu — kakor je sam prizmi — na škodo z pu'sčine pok>jneFabryi D-lita nadaljuje razprava ob 9. uri pred polu dne. V danainji popoludanaki izdaji, ki iz: de ob 3. uri popoludne priobčimo obširneje poročilo o &inočnji >eji in vprašanja, ki oedo stavljena porotnikom danes zjutraj. Obenem priobčimo dotične paragrafe kazenskega aakonika, ki govore o zločinih, kterih je tožen Fodransptrg. Pričakovati je, da konča razprava danes šele pozno v noč. Nar. deSav. organizacija Ker ni hotel za vljudnost in za svoj trud v moji oolezm c. dr. Pertct sprejeti nikakega plačila, da: ujeui v ta namen 2 krom za list „Narodni Dtrlarec*. Delavec. V ponedeljek ob 7. uri ia pol zvečer važen sestanek LIoydo* ;k delavcev v prostorih N. D. O. Vesti iz Istre. Najnovejši štrajk imajo v bližnjem Bolj uncu. Neki trgovec — fali trgovka — je prodajal osem orehov sa ea knycer, ki pa so naeLkrat p? dražili tako, da jih je bi:o lc se pet z* krajtei. Pio-i temu i-o ustali bo-ljuoski uiročiiji. Proglasili so splošen štrajk. Nihče ne sa^e več kupovati orehov. Kdor se pa klinhu temu predrzne kupovati, dobi za vsak crth pet poštenih brc. Dosedanja po-gfcjania so bila brezvspsšna. Zar: Samo se pa na razsodnost prizadetih, da pride v interesu strank do pomirjenja. Kakor vestni krcniuti moramo še zabeležiti, dn je „kapo" štrajkov-•ev Botanov Nin. Doznali pa smo po strani, da tudi on sam — krumiri. Ti presneti Nin! Istrski deželni kulturni svet kaže posebno veliko ve^el;e za kmeta, pardon, za mater — Italijo, smo hoteli reči. — Ko je k e v Kalabriji ktko oslovski semenj, pošilja ;;o deželi okrožnice, v katerih vabi Istrane, naj nakupijo tam o>l z* pleme. Ko je pa ta mesec razstava < ti na Dunaju, se ta „svet", ki ima baje namen pomagati kmetoma, niti ne meni, aa bi prevzel kako inicijativo glede udeležbe istrskih vinogradnikov na cmenjeni razstavi, da-si bi mogle od te rastave navstati koristi za naše vinogradnike. A kaj se hoče! — Italijanski veleposestniki imajo itsk sredstev dovolj, da lahko w spe?a-vajo svt je vine, a siovsmki kmet ? Še bol e za njih, če vica ne more prodati! Pride vsaj preje na kact in posestvo preide v reke italiianskihb ocat j> še?. Pneiilna na Belvedeijevem polju, Trat, Campo UU^MlIlCs. Belvedere St. 3, dve minuti od _iuž. kolodvora, se uljudno priporoča slavnemu občinstvu za obist. F. P a 11 g o s. ' _646 Išee se najemnika J^TSVo zemljišč z vsemi potrebnimi gospodarskimi lokali pii Sv. Alojsiju (S. Luigi) v Trstu. PoiaBnila daje upravitelj hiše tiiaSke posojilnice, Trg vojašniee (Plazza Časerma) Itev. 2. _642 Resna ženitna ponudba. * vodj«. trgovine in krčme z letno plačo K 3000 se želi seznaniti z gospodično v starosti 15—18 let. Prednost imajo hčere poštenih starišev lepe zunanjosti in mirnega srca ter primerne ti stroki s primernim premoženjem. CeDjene ponudbe s sliko je poslati Inseratni oddelek Edinosti pod ,Mladostu takoj ; sliko se vrne do lb. aprila. Zagotovljena je stroga tajnost.___ 535 Trgovski jiomičnik, Spccerijsktm blagom >5će služi o r kakem skladišču. Goveii hrvatsko, slovensko, ter nekoliko itKlij>U!-ko iu nemško. Nastop takoj. Naslov pri Inseratnem oddelku Edinosti. _ 560 Notokacira tildi natakar z kaucijo in z lldldKds sLd dobrim znan^tvom obrti, prevzame labko v na'em gostilno »n kavarno, kjer je kruh za zaslužiti. Kdor želi o tem kaj več izvedeti naj piše poste restante, Ajdovfičina pod , J- S. 101 . 639 Pristno vipavsko vino Ke SŠ. po 64 vinarjev za družine, po 56 vinarjev liter. — Ulica della Guardia 5t. 11, Anton Pečenko iz Brji pri Rihenberku._622 zemljišče za zidanje na jako lepem kraju IvldlU Se proda. Nsslov pri Inseratnem oddelku Edinosti. 616 Skoljo zemlje. -Vrdela 218 hi5a na proda^pet prostorov, 600 klaft. 617 Za Velikonočne praznike ,p0t0m mojo pekarno v ulici fcrette Fontane 5te^. 1. Sprejemam vsakovrstno pecivo; prodajam najfinejšo moko iz prvih mlinov. Posebnost: pince in presnici. Udani Anton Pahor. _ 7qInno masla iz štejetskih, kranjskih iu vi-£.dlU||d p&vskih hribuv, kakor kuhane in sveže gnjati, praske, eražke in kranjske najfinejše klobase ter dunaiste, ruijerske kokoži in Poulardj, po najnižji ceni. — Ivan S u ban. Via Caserma 13. (519 Ugodna prilika rJST^- WSUS*GEKU, ulica Maiolica 10. II. dei>no. 626 Klrnmn za seme Koza< Itia' Velet)it- Kamnik IKlUlIip ■ itd. Iznenađenje eemena. Ulica San Alaurizio 2, Anton V a t o v e c. 633 Mladenič 35 let star iste službe za voz.ti s konjem ali tudi drugo primerno službo. Pisati na Inseratni oddelek Edinosti pod .35 let*. «30 Pekarna in sla&ičarna o o o o o TRST o o o o o Piazza C?.serma in Ulica Caserma 17 Prodaja* svež trikrat na dan. - ZALOGA najfinejše moke. slaščic, sladkih prepečencev, vina in likerjev. Za velikonočne praznlko sprejemalo &e bo pečenja najfinejših potic po zmernih cenah. Slovenci in Siovam v Trstu Dolžno«»t je va^a, da se poslužu^iete le v Slovarski brivnici i Hici Saverlo S!,T:;iviaiu šlar. 1 (lua siofusli H31z;iii) - V. OJtJKlK, brixr«o V krojača ci pedgornik in uiica Farneto št. 40 odlikovani z diplomom na razstavi malih obrti izvršujejo sa ob! ke za gospe i. s. po zadnjih uzorciii ir parižkem kreju. Psleto.s Gioueses in plesne obleke. Cene zmerne. Sprejmejo ss gosplce v poduk proti mali odškodnini. Prnrfs CO restaurant z stanovanjem iz kate-I rUtlCl O C reca več spalnih sob na Općim«h. Giacinto Gallina 4, Babini. _ 632 3 R □ LS StOlfa raizars5ti mojster, Trst, ulica Josip OiUlI " Belvedere štev. 8, izvržuje vsakovrstna mizarska delaj 38 ■ aaiiBEaiaiiig Pekarna in slaščičarna Josiplna udova Požrli TRST, ulica latituto 28 naznanja, da bo sprejemala za Velikonočne praznike pečenje potio po zmernih cenah. Svež kruh trikrat na dan. Prodaja slažčic in raznovrstnih sladkarij, kakor tudi ........ MOKE IZ PRVIH MLINOV. ■ BgBBiaE&BSiaSB KLOBUČARNA Krcmarji in oostilničarjl V ulici Qiulia štev. 16 se je odprla velika zaloga, na drobno, stekla in por-celane, namiznih kozarcev in kozarcev za pivo po jako nizkih cenah. Se priporoča udani O-ustavo Mare© Trst, Corso Klobuk! prum imm Poti?e li« športne kape po . : : : ZDiermil eeiliiii. : : : nnmmimsmnn^m^n Pekarna in slaščičarna ^ Lovrenc Rebula ^ Trat, ulica Bolvedere štev. 5 7 je vedno preskrbljena ■ svežim kruhom 3-krat na dan. Predaja vsakovrstne slaščico in prepečence lastnega iidelka, kakor tu u vse vrste moke. Sprejme naročila za pečenje potic po jak ) rcemih etnah. LIKEKJI v BUTEIJKAH st M % U Gledališčna dvorana „ TRST, ulica Domenico Rossetti 4 larionetist. družba V«r.k dan predstava cb 5.7; popoludne. Osnove vodnih napeljav : 7.a vzvišena, malovodna mosta, va>i. dvorce, posestva, trdnjave f ."s gradove, tovarne, parke in vrte za dovajanje vode na polja obdelana zemljišča itd. izgotov)j:tin v."; pod garancijo na vsako višino in oddaljenost bre*/. stroškov i;, sa modelavne napeljave zahiotj, ko ' pališča, stranišča, vodnjake, sa model. napajaliSČa in = no^o pisarna In prodajalna Oia Usacesszo geSiiai žt 13. Telefon Št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon št. 1402 Zaloga oprave ulica SSaseimo B' Azeglio žt. IS Prireia oo&rebe od naj proste j še d u naj elegantne) še rjrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. Imi bogata saloeo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinah in lapo okrašene leseno rakve; čevlje, vence iz umetnih cvoll-c. kovini:, porco ana jn peri. Bogata ialoga: VOŠČENE SVEČE. Cene nizte, da se ni bati konkurence. Za al n čaj potrebe se uljudno pripoiočajo HENRIK STIBELJ in drag?. naprave. __ fin\on Kunz .es kr tlro;ai zjli^atcl Največja Slovan, trUk« monarhije. Hranice 'Mari Prospekti breaplačno >* poitnine prosto Trsi, uiica San Gicvanni 11. neds. 9-e 3-6 Jutri (nedelja) ostane prodajalnica manufaktur. blaga in drob. predmetov ANGELO CANTONI. (hiša Tuzzi) Rojan 2 (hiša Tuzzi) odprto do 1. ure popoludne. Veliki obrtnijski zavod T2LST uiica Chiozza št. 32 TELBTOS 1990 lxv. iitije \ -;akoVT«t-na dela v 2clezn in k c vi nI po oenth. da se nI bati kon-— ■ kurenoe. =