7 VOBODNA SLOVENIJA Dediči brez dedižlne V angleškem parlamentu obravnavajo te dni nove velike kredite za oborože¬ vanje. Vlada mora določiti vsoto 4 mi- Ijard funtov (okrog 160 miliard pesov) za najnujnejše obrambne izdatke; poleti bo moralo 240.000 m:ož in fantov na po¬ sebne orožne vaje, ki bodo večinoma trajale samo 14 dni. V deželi primanj¬ kuje mesa v tolikšni meri, da je mora¬ la vlada omejiti tedenski obrok mesa na osebo, ki ne presega velikosti škatljice za vžigalice, črni dnevi vladajo nad Anglijo in po svoji tragiki ti dnevi ne presegajo slikovitosti tistih dni, ko je Guy Fawkes skušal zažgati angleški parlament in ko je Pepys popisoval ve¬ liki požar Londona, ko je zgorel velik del angleške prestolnice. Na hiter po¬ gled je položaj Anglije tak, kakor da jo to dežela dedičev, katerim je vsa dedščina spolzela skozi prste. Ilustrira¬ ni listi prinašajo slike, ki kažejo lorde, kako v svojih gradovih ob nedeljah raz¬ kazujejo dvorane občinstvu, ki je pri¬ šlo na nedeljski izlet. Pri tem pobirajo vstopnino, s katero vzdržujejo poslopja svoje stare slave. Drugod so spet lordi za natakarje na svojih gradovih; lord slavnega imena v uniformi svojega ro¬ du streže bogatim Amerikancem, ki so prišli trošit svoj denar kot turisti. Mno¬ go velikih posestev več ne nosi toliko, da bi mogli lastniki plačevati visoke davke in kralj sam mora dopuščati, da listi pišejo o težavah njegove osebne bla gajne. Stiska, ki je v Dickensovih časih pretresala delavske in meščanske dru¬ žine, je danes zajela vodilne plasti an¬ gleške družbe. Ko se danes spominjamo, s kolikšnim nezaupanjem je bil v let.u 1945 sprejet izid volitev, ki je odstranil konservativ¬ no stranko in privedel na vodstvo de¬ lavsko stranko, se mora pač ugotoviti, da je bil tedanji uspeh delavske stran¬ ke v veliki meri usodnega pomena za rešitev Anglije. Kajti,, ako bi bila tedaj zmagala konservativna stranka in bi morala ona prevzeti vso odgovornost za strahotno obubožanje Anglije, tedaj bi to izzvalo tolikšno reakcijo, da bi bil verjetno korak na levico v poznejših le¬ tih veliko hujši, kakor pa je bil storjen s tem, da je oblast prevzela delavska stranka, ki je prevzela vso odgovornost za sedanje stanje Anglije* obenem pa postala nositeljica protikomunizma v Angliji. Obe postavkif odgovornost za propa¬ danje Anglije in pa odločnost v borbi proti komunizmu pa sta dovolj tehtni, da dajeta delavski vladi tisto oporo, ki pa je bila dosedaj v mednarodni politi¬ ki cesto premet kritike, če ne že ostre¬ ga obsojanja. Zavezništvo z USA se je zadnje mesece zelo majalo, v okviru an¬ gleškega imperija je po zadnji konfe¬ renci v Londonu postal glavna osebnost predsednik indijske vlade Nehru in v razmerju z Evropo vodi delavska vla¬ da politiko, ki stremi za tem, da pre¬ preči sleherno konsolidacijo v Evropi, ki bi presegala namene in račune an¬ gleške politike. Spor z omeriško vlado dosega svoj višek. Atleejeva vlada je odločno proti temu, da bi ZN sprejeli predlog ame¬ riške delegacije, ki obsoja kom. Ki¬ tajsko kot napadalko. Z brezobzirno od¬ kritostjo zastopa angleška vlada v parlament« stališče, da se ZN ne smejo zaplesti v vojno s Kitajsko vse dotlej, dokler bo obramba Evrope pred sovjeti tako šibka, kakor je sedaj. ZN, Anglija in drugi njeni zavezniki ne smejo pasti v sovjetsko past in se zaplesti v vojno v Aziji. V Aziji borba med demokraci¬ jo m komunizmom ne bo odločena. —• To stališče pa mora Atleejeva vlada braniti s tistim, kar ima na razpolago. Nacionalizirana industrija dela počasi in danes tista Anglija, ki je včasih zala¬ gala tolikšne predele sveta s premogom, sama nima dovolj premoga, ker delav¬ ci v podržavljenih premogovnikih ne o- pravljajo dela v redu. Socializirana brez¬ plačna zdravstvena služba se ni obne¬ sla in obetano zboljšanje stanovanj¬ skega problema se ni uresničilo. Finanč¬ ni položaj se je sicer zboljšal in to zara¬ di uspehov Crippsove politike in je vla¬ da lahko odpovedala denarno pomoč iz Marshallovega načrta, toda v Angliji primanjkuje surovin za oboroževalno industrijo ;teh surovin je na Malajskem polotoku dovolj, toda tam jih Angleži zaradi denarnih koristi prodajajo sovje¬ tom in kom. Kitajski, sami pa so mora¬ li zaprositi USA, da naj pospešijo do¬ voz surovin čez Atlantik v Anglijo. Iz Sovjetske zveze bodo uvozili za 600.000 funtov ruskega žita, morali pa so pri¬ stati, da bodo to žito plačali s strateško važnim materijalom. Ko so jih iz USA opozorili na to nedoslednost, so morali odgovoriti, da je zanje žito strateško prav toliko važno, kakor je za sovjete tisti materijal, s katerim bodo ti žito plačali. če jim tako ravnanje »ustvarja ne¬ ugodne komentarje v USA, tedaj jih dela njih ravnanje v Evropi skoraj da osovražene. Na zasedanjih v Strasbur- gu, kjer se pripravlja unija Evrope, so angleški delegati preprečili vse sklepe, ki bi organizacijo Evrope olajšali in na¬ zadnje tudi dvignili obrambno sposob¬ nost demokratskega dela Evrope. Ko so francoski socialisti predlagali, da socia¬ listična internacionala podpre Schuma- nov načrt, so angleški delegati odkloni¬ li, češ da bodo tedaj pristali na gospo¬ darsko stabilizacijo Evrope, kadar bo evropsko gospodarstvo socializirano v enaki meri, kakor je to izvedla delav¬ ska stranka v Angliji. Ko so prav'tako francoski socialistični delegati predla¬ gali, da posebne socialistične • kulturne zveze podpirajo borbo za unijo Evrope, so Angleži nastopili proti. Ko je bel¬ gijski zunanji minister Paul Van Zee- land napovedal, da je ustanovil krščan¬ sko demokratsko zvezo krožkov za uni¬ jo Evrope, ki ji je dal naslov “Nouvelles Equipes Internationales — nova med¬ narodna krdela”, so angleški soc. dele¬ gati to zvezo proglasili za vatikansko intrigo. V svojih opozorilih v parlament« je Atlee svaril, da še ni dosežena najnižja stopnja na poti navzdol. Rekel je, da se bo angleški življenski standard še znižal, vlada bo davke še zvišala in zi¬ danje stanovanjskih hiš za delavstvo odložila. Tako hudo obremenjena vlada pa v zunanji politiki ne more imeti do¬ volj trdnih osnov. Oboje tvori tako ne¬ znosno dedščino, kjer je preveč pasiv in le malo aktiv. Delavska vlada pravi, da prinaša rešitev in da sloni ta rešitev samo na načelih njenega programa. Zal izvedbo tega programa, za prehod v ustalitev, bi ta vlada rabila čas in pa denar. Odmero časa pa odločajo faktor¬ ji, ki niso več v rokah angleške politi¬ ke, denar pa se troši za krizo, ki na¬ stopa pred vsakim vojnim plesom in v takih trenotkih se potroši več, kakor pa se v najskrbnejših razmerah prihra¬ ni. V svojih spominih navaja Churchill več poglavij, ko je že Anglija preživlja¬ la take krize med drugo svetovno vojno. Sam z veliko vero podčrtava, da jih je Anglija vedno zmogla in srečno presta¬ la. Dosedanji napori delavske vlade ka¬ žejo, da se dedščine ne marajo odreči, dasi je tako pasivna. In taka vera je včasih za uspeh odločilna. Kriza komunizma v Italiji Pred nekaj tedni je v Moskvo odpo¬ toval generalni tajnik italijanske kom. partije Palmiro Togliatti; odšel je, da se tam s pomočjo sovjetskih zdravnikov izmota iz posledic bolezni, katerih se ni mogel otresti, odkar je bil nanj izvršen atentat na pragu italijanskega parla¬ menta. V Moskvi je tudi vodja francos¬ kega komunizma Thorez, prav tako bo¬ lan in potreben pomoči sovjetskih zdrav¬ nikov. Med tem ko sta oba v tujini, pa so se začele krize v njunih strankah v Franciji in v Italiji. Odstopati so začeli vidnejši poslanci in delavci v stranki, ki pripadajo skupinam “intelektualcev.’’ V Franciji je bila zaključena kriza pri vo¬ dilni kom. reviji “Europe” na ta način, da so iz uredniškega odbora izstopili, oziroma bili spodeni, vodilni levičarski književniki in publicisti, med temi sta zlasti znana pisatelj Jean Cassou in pu¬ blicist Gorges Friedman. Nekoč oba- ponos kom. književnosti v Franciji sta sedaj proglašena za “deviacionista” in titista; nedavno sta se oba vrnila s po¬ tovanja po Jugoslaviji in sta bila polna hvale za tak kom. režim kakor ga tam izvaja Tito. Ko je Pierre Aragon sedaj izpopolnjeval uredniški zbor svoje revi¬ je “Europe”, je moral seči v vrste tretje¬ razrednih pisateljev in publicistov — v Franciji komunizem y prvih vrstah in¬ telektualcev ne šteje več mnogo imen. Ostaja mu še Pablo Picasso, skoraj že 80 let star slikar in pa Joliot - Curie, oba že zelo osamljena in malo porabna za kom. propagando. Joliot-Curie je na zadnjem kongresu v Varšavi tako govo¬ ril o vojni na Koreji, da računajo, da se bodo komunisti tudi njega morali o- tresti. DISIDENTI V ITALIJI NE POMENIJO MNOGO Pred prvo svetovno vojno je bila v Italiji soc. stranka med najmočnejšimi. Tudi po 1. 1918 je Turati s svojo stran¬ ko spadal med voditelje socializma v Evropi. Toda it. soc. stranko so sprem¬ ljali kronični razkoli in ti so se po kon¬ gresu v Livorno 1920 množili. Razcep¬ ljenost it. socializma je tako olajšala prihod fašizma na oblast. Vkljub lepi skupini velikih osebnosti (Turati, Bono- mi, Mateotti) je stranka ohromela zara¬ di neprestanih notranjih kriz. V drugi socialistični internacionali italijanska soc. stranka tako vkljub svoji pomemb¬ nosti ni mogla odločilno vplivati na nje razvoj, dasi so bili domači socialistični ideologi pogosto enaki z ideologi socia¬ lizma iz Nemčije in skandinavskih držqv. Po tridesetih letih obstoja it. kom. stranke je prišlo sedaj prvič do velike¬ ga razkola v njenem vodstvu. Dokler je stranka živela v podzemlju v letih pod fašizmom je sicer prišlo do spora med Togliatijem in Silonejem, toda po drugi svetovni vojni je it. kom. stranka kma¬ lu postala vodilna v italijanskem par¬ lamentu. Te dni pa sta iz it. kom stran¬ ke iztopila poslanca Magnani in Aldo Cuchi. Magnani je profesor filozofije na univerzi v Turinu in član vodstva kom. stranke v Emiliji. Kongresu stran¬ ke sta oba poslala pismi, v katerih povdarjata, da it. kom. stranka ni svo¬ bodna in da je preveč podrejena Mos¬ kvi. Zato izstopata iz stranke; ker sta oba poslanca iste stranke v parlamen¬ tu, pričakujejo, da bo vodstvo kom. stranke terjalo od obeh, da podata de- misijo kot poslanca. Magnani je bil med drugo svetovno vojno po septembru 1943 voditelj par¬ tizanskih oddelkov in se je vojskoval pod poveljstvom maršala Tita (najbrž v Istri ali na Primorskem in v Furlani¬ ji ?). Vodstvo kom. stranke še ni obja¬ vilo, kaj je sklenilo storiti z obema di¬ sidentoma. Na pomoč je tema priskočil Silone, ki je sedaj po štirih letih že v tretji razkolniški soc. skupini ter ju va¬ bi v svojo stranko “socialistične unije”, ki jo je ustanovil skupno z Romito. Potem ko je mednarodni komunizem po letu 1945 dosegel svoj zenit, ko so sovjetske čete zasedle skoraj pol Evro¬ pe in sta bili v Italiji in v Franciji kom. stranki najmočnejši, so mnogi pri¬ čakovali, da bo ta val kom. premoči za¬ čel vpadati, kadar bodo nastopila raz- kolniška gibanja, ki so v začetku 19. sto¬ letja začela slabiti soc. internacionalo in jih je podedovala tudi kom. tretja internacionala. V preteklosti so bili nemški ideologi tisti, ki so vplivali na razvoj socializma; samo iz vrst nem¬ ških komunistov bo zato verjetno prišlo do tistih gibanj, ki bodo mogla nasto¬ piti proti voditeljem v Moskvi. V Italiji in v Franciji so razkoli omejeni le na skupine intelektualcev — pripadnikov Exalfa el progreso argenlino y la obra del General Peron el mililar Mexicano H. Mariles Cortes En un avion de Aerolineas Argentinas partio de regreso a su pais, el coronel mexicano Humberto Mariles Cortes, presidente de la delega¬ cion ecuestre militar que Mexico envio a los Primeros Juegos Deporti- vos Panamericanos, a realizarse en esta Capital del 25 de febrero al 8 de maržo proximo. El coronel Mariles Cortes, instantes antes de emprender viaje for¬ mulo declaraciones acerca de su primera visita a la Argentina, pais al que solo conocia por referencias que — segun dijo — lejos estaban de reflejar la realidad. Luego de expresar su agradecimiento por las mul- tiples atenciones de que fue objeto durante su estada en Buenos Aires Y de las que se le prodigan a los miembros de la delegacion que presi- de, el militar mexicano tuvo palabras de calido elogio para la obra de gobierno del general Peron y para la labor social que desarrolla su esposa, senora Eva Peron. “Durante mi permanencia en este pais — manifesto — he conoci- do muchos y muy importantes aspectos de su actividad, sorprendiendo- me su extraordinario desarrollo economico, industrial y agropecuario. He comprobado, asimismo, el gran carino que el pueblo profesa a su presidente y a la senora Eva Peron que es una magnifica y eficaz co- laboradora en la extraordinaria obra que realiza el general Peron para el engrandecimiento de esta Nacion y para el bienestar de sus habi- tantes." Por invitacion especial de la senora Eva Peron, el coronel Mariles visitara a su regreso, en compania de su esposa, su hijita y miembros de la delegacion que preside, los distintos establecimientos dependien- tes de la Fundacion que lleva su nombre. Meksikanski polkovnik H. Mariles Cortes govori o napredku Argentine in o delu Generala Perona V Buenos Airesu je mudil H. Mariles Cortes, predsednik meksikcm- ske vojaške športne delegacije, ki bode sodelovala na panamerikan- skih igrah, ki bodo v Buenos Airesu od 25. februarja do 8. marca. Te dni se je vrnil z letalom Aerolineas Argentinas v Meksiko. Pred svojim odhodom iz Argentine je časnikarjem podal nekaj izjav o vtisih s svojega prvega obiska Argentini. Dejal je, da je Argentina dosedaj poznal samo iz poročil in knjig, kar je pa vse nezadostno, da bi mu moglo dati pravo sliko o tej deželi. Predvsem je bil poln hvale za izredno gostoljublje, ki ga je bil de¬ ležen tako on, kakor vsi člani meksikanske vojaške športne delegacije v Argentini, zatem je pa navdušeno govoril o svojih vtisih o delu pred¬ sednika generala Perona in o socialnem udejstvovanju njegove gospe soproge Eve Peron. Dejal je: “V času svojega bivanja v Argentini sem videl najrazlič¬ nejša javna dela, ki jih je izvedel general Peron. Name so napravila vsa presenetljiv vtis. Posebno gospodarski, industrijski in poljedeljski razvoj Argentine. Istočasno sem pa tudi ugotovil izredno priljubljenost pred¬ sednika generala Perona in njegove gospe soproge Eve Peron med na¬ rodom — Eva Peron je predsedniku republike uspešna sodelavka pri vsem njegovem izrednem delu za napredek Argentine in za lepšo bo¬ dočnost njenih prebivalcev." Na povabilo Eve Peron si bo H. Mariles Cortes po svoji vrnitvi v Buenos Aires ogledal s svojim spremstvom številne socialne ustanove, ki jih je zgradila njena Socialna ustanova. gibanja, ne sežejo pa v masovne organi¬ zacije, to je v pokrajinske organizacije in pa v strokovne zveze. Glavna it. stro¬ kovna zveza je trdno v kom. rokah, v strankinih odborih so pripadniki iz meščanskih in intelektualnih krogov le gostje —- razkolniki bodo krenili v ideo¬ loške debate, kamor pa jim masa ne bo sledila. Moskvi je mogel biti razkol s Titom le malo pomemben; spori v Ita¬ liji inv Franciji bodo postavili v ospred¬ je može, ki bodo komaj dosegli Silo- neja z njegovimi argumenti in popular¬ nostjo. In sloves Siloneja je zaradi nje¬ govih stalnih diverzij takšen, da mu je bolj v škodo, ko pa v korist, ker spada Silone med tiste, ki jih danes progla¬ šajo za ljudi s ‘‘pomanjkanjem politič¬ nega čuta.” Disidentstvo v Italiji obenem z osta¬ limi disidenti v romanskih deželah le potrjuje stare nade, ki jih je svet ved¬ no stavil nanje: bili so vedno koristni promotorji idej in programov, ki so va¬ rovali svobodo individualnih nazorov proti masovnim gibanjem in njih dikta¬ turi in terorju. Njih končna tragika pa je bila ta, da so zašli v anarhijo, do- čim so njih stremljenja in ideje povzeli sistematiki in pisatelji drugih narodov. Nemčija danes ni razdeljena samo po¬ litično in razbita, nje needinost se po¬ zna tudi v tem, da ni možna tam še no¬ bena šola ali struja, ki je vedno imela posebno poslanstvo v okviru ustvarjanja) pravega ravnotežja v evropski misel¬ nosti. Dokler od tam ne zaveje vihar, se Mo¬ skvi nad razkoli v Italiji in Franciji ne bo treba preveč razburjati. Nadaljnje napredovanje Ameriških oddelkov Na Koreji Amerikanci počasi napre¬ dujejo n a vsem bojišču. Kitajski komu¬ nisti so se umaknili proti severu ter a- meriške čete skoro nikjer ne pridejo z njimi v neposreden stik. Manjše proti¬ napade so komunisti izvedli samo v o- kolici a kateremu se Amerikanci približali že na 6 km. Južnokorejski komandosi so izvedli v Inchonu nenadno izkrcanje ter vrgli v zrak nekatere pristaniške naprave. Po uspeli akciji so se znova vkrcali n a mo¬ torne čolne. Ameriško letalstvo je nadaljevalo s težkim bombardiranjem sovražnikovega zaledja. Zlasti so trpeli Seul, Inchon, Pyongyang in druga važna mesta. MacArthur je pretekli teden že deve¬ tič od začetka korejske vojne obiskal bojišče ter je z letalom pregledal polo¬ žaj okoli Seula. Priletel je na letališče v Suwonu, ki so ga zavzeli v nedeljo. Z generalom Ridgewayem je nato odletel v Tokio, kjer sta imela konferenco s se¬ natorjem Dullesom, ki je pred dnevi priletel tja n a posvet glede priprav za sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko. Vzrok za umik kitajskih komunistov navajajo izbruh tifusa v severni Koreji in ogromne izgube v armadi, ki znašajo od 1. januarja t. 1. 40.000 mrtvih in n a d 120.000 ranjenih. Onesposobljenih ima¬ jo komunisti tako nad 20 divizij. Po ne¬ katerih poročilih pa je Maocetung po¬ tegnil 3. kitajsko armado v južno Ki¬ tajsko za napad na Formozo. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 1. II. 1951 Ameriški paketi Tone Seliškar, za “narodno osvoboje- nje’’ zelo zaslužen mož, se je v ljubljan¬ skem ‘‘Poročevalcu” zelo razhudil nad “eno zelo žalostnih razvad naših ljudi,” tc je, da množično nadlegujejo rojake v Ameriki za pakete,, Mož pravi, da je ta razvada že dobila “značaj ostudnega beračenja in izsiljevanja in da se ame¬ riški Slovenci nad tem upravičeno zgra¬ žajo.” Pravi, da te prošnje opisujejo razmere doma na tak pretiran način, da je “podoba naše domovine skozi ta pis¬ ma izpačena, neresnična in potvorjena. 1 ' Tone Seliškar se je podal v USAi kot vodja delegacije OF, ki je tam tri mese¬ ce obiskovala slovenske naselbine. Po kaj je šla ta delegacija na tako dolgo pot? Na izlet? Kaj še! gli so tja na državne stroške, delat propagando za Titov komunizen, kajti tudi v USA se med rdečimi Slovenci močno čuti raz¬ kol v njihovih vrstah in mnogo jih je, ki so pokazali Titu hrbet in ostali zve¬ sti Stalinu. Koga je obiskovala ta dele¬ gacija? Vojne zločince? Poštene slo¬ venske ljudi, ki nočejo imeti ničesar skupnega s komunizmom, ne s Tito¬ vim ne s Stalinovim 1 ? Ne! gli so le k svojim lj.udem, ki se zbirajo okrog “Pro¬ svete” in okrog organizacij, ki čez drn in stm zagovarjajo komunistično dikta¬ turo doma. Tam so morali navdušeno govoriti o “raju”, ki se je začel doma z majem leta 1945. Pa Seliškar in nje govi ljudje niso imeli sreče. Sam piše takole: “Na vseh sestankih je bila ved no ista pesem in vedno smo morali od¬ govarjati na taka vprašanja: Vi ste nam toliko lepega povedali o novi Ju¬ goslaviji, glejte nam pa pišejo bratje, sestre in očetje povsem drugače, da stradajo, da so nagi in da jim oblast vse sproti pobere!” Tone Seliškar je seve da odgovoril, da so vsa ta pisma zla¬ gana. Zdi se mi, da ta Seliškarjev odgo vor ljudi ni prepričal Kako je s temi paketi? Res je, da gredo kot nepretrgana veriga iz nove ga v stari svet in da so pisma ljudi, ki trpe doma, polna žalostnih novic o rev¬ ščini, ki tare vse, razen nekaj rdečih oblastnikov v vsakem kraju in polna zahval za poslane stvari in skromnih prošenj, da bi jih še zanaprej ne poza¬ bili. Tone Seliškar se pritožuje, da lju¬ dje ne prosijo moke kruha, ampak pol¬ no dragih nepotrebnih stvari. Vemo, da ljudje dobe prilično dovolj moke, ven¬ dar smo mnenja, da kulturni človek po¬ trebuje za dostojno življenje še nekaj več kot tiste kile koruzne moke, ki mu pripada. Imamo dovolj razlogov in do¬ kazov, da bolj verjamemo svojim doma¬ čim, kakor pa Tonetu Seliškarju. Ti ne prosijo luksuznih predmetov, ampak stvari, ki so nujno potrebne za vsak¬ danje življenje, pa jih doma ni dobiti Ljudje prosijo zdravil, obleke, čevljev in pa priboljškov za slabotne ljudi, zla¬ sti kave, riža, skadkorja in maščob, to se pravi stvari, ki jih je po svobodnem in civiliziranem svetu povsod z izobilju. Poleg tega pa potrebujejo ljudje tam še sto drobnih stvari, ki so, če že ne nujno potrebne, pa vsaj upravičen pred¬ met v življenju civiliziranega človeka, pa naj bo, to kos toaletnega mila, briv¬ ski aparat, zobna krema, vezalke za čevlje, glavnik ali pa šivanka in suka¬ nec, stvari, ki so v titovem raju za povprečnega človeka nedosegljive. In “Nylon” nogavice, ki jih Seliškar pri¬ števa med luksuzne predmete? Tudi te l pošiljamo tja, čeprav Seliškar pravi, j da gredo potem na črno borzo. Seveda gredo! V neurejenih gospodarskih raz¬ merah je črna borza potrebno zlo. Sa¬ mo po sebi bo to zlo prenehalo, kadar bo vsakdo v svobodni trgovini lahko do¬ bil, česar potrebuje, črna borza pa, kot vemo, zavzema v naši domovini vsak dan večji obseg, znamenje, da se raz¬ mere slabšajo ih ne boljšajo. Blagovne pošiljke v staro domovino so prihajale le tedaj, kadar je bilo tam res hudo. Tak slučaj smo videli po prvi svetovni vojni. V dveh letih so pošiljke blaga ponehale. Ni bilo več potrebno. Po drugi vojni pa potrebe in prošnje rastejo iz leta v leto. Zgovoren dokaz, kako je doma sedaj! V normalnih razmerah se je pomoč izseljencev domačim omejila na denarne pošiljke, ki so vsako leto dosegle veli¬ ke milijone. Danes noben izseljenec ne pošilja denarja domov. Zakaj ne? Za¬ radi roparske devizne politike Titove vlade, ki pri vsakem dolarju ali pesu, ki pride v Jugoslavijo po zakoniti poti, pridrži zase štiri petine vrednosti, eno petino pa da lastniku. Če n. pr. slov. izseljenec hoče poslati svojcu domov de¬ nar, da si bo kupil par povprečnih čev¬ ljev, mora Argentinec odrajtati na ban¬ ki 500 pesov, Severnoameričan pa 100 IZ TEDNA V TEDEN Iz svobodnega sveta USA: Ameriški delegat pri ZN ltoss je izjavil, da bodo ameriške čete ostale na Koreji, dokler bo treba. Položaj se je toliko izboljšal, da jih nobena sila n e bo spravila od tam. Ameriške čete na Koreji morajo dokazati, da komunizem svobodnega -sveta ne more uničiti. Ameriška vlada namerava obnoviti zahteve po odškodnini za letalo, ki so ga sovjetski lovci sestrelili nad Balti¬ kom 8. aprila lanskega leta. Nekateri ameriški senatorji so pred¬ lagali, naj bi USA izstopila iz ZN, ker ne najde potrebnega odziva za svoj od¬ ločen nastop proti komunistični nevar¬ nosti. Britanski delegat Jebb pa je iz¬ javil, da “ZN morajo obstati, ker so potrebni za ohranitev miru in da se mo¬ re— čeprav to vedno ni potrebno — v organizacijah ZN rešiti vprašanja, ki pretresajo svet.” Neworški guverner Dewey je opozoril USA, da nikakor ne sme preiti v izola- cionizem, ker bi sicer ZSSR prišla do vseh j>otrebnih prvin za zasužnjenje sveta. Z izolacionistično politiko bi USA izročile kot zrelo jabolko največja le¬ žišča urana v Afriki Sovjetski zvezi. Truman je v 1. 1950 dobil nad 2.600 grozilnih pisem od komunistov in nji¬ hovih sopotnikov. Največ grozilnih pi¬ sem je dobil pred atentatom v novem¬ bru 1. 1950. Truman je v govoru opozoril ZSSR, naj se ne da “zavesti, kakor se je dala Hitlerjeva Nemčija, ko je napadla za¬ hodne demokracije. Kakor se je uraču- nal Hitler, ko je podcenjeval USA, tako se bo zgodilo z ZSSR, če ne bo prene¬ hala s svojo napadalno politiko.” EISENHOWER O NEMŠKI VOJSKI Pred svojim odhodom iz Nemčije je Eisenhower podal novinarjem nekaj svojih misli o nekdanji nemški armadi. Vesel je bil ne samo, da je mogel priti v stik z nekaterimi vodilnimi nemški¬ mi predstavniki, ki se trudijo, da bi na¬ šli Nemčiji spet mesto v družini naro¬ dov in jo dvignili na nekdanjo stopnjo, pač pa je bil izredno začuden nad toli¬ kim napredkom od leta 1945. dalje, ko je zadnjikrat videl Nemčijo kot bojno polje. Nikakor ne more pozabiti misli, ki mu jo je podal Adenauer, češ, da je ob govoru o ‘nemški armadi’ treba ločiti dve vojski: redno nemško vojsko in pa Hitlerjevo SS. Zato Eisenhower upa, da nemški vojak še ni pozabil na svojo čast; nekatera zločinska dejanja posa¬ meznikov med vojno zato še ne morejo vreči slabe luči na celotno nemško ar¬ mado (izvzemši SS); upa tudi, da bo v prihodnjih mesecih mogel kaj več sode¬ lovati z Nemci pri ustvarjanju skupne armade za obrambo Evrope. Iz Frankfurta se je Ike, kot ga ime¬ nujejo Amerikanci, podal spet v Fran¬ cijo, nato pa na Island, odkoder je pre¬ ko Kanade odpotoval v USA, kjer se ja najprej za nekaj dni ustavil v vojaš¬ ki akademiji West Point, odkoder bo 'že s pripravljenim poročilom odšel v Was- hington k Trumanu. USA dolarjev, to se pravi desetkrat to¬ liko, kakor veljajo navadni čevlji to¬ stran morja. Isto velja za vse druge predmete. Kakor hitro se bodo razmere doma uredile tako, kakor so urejene že po vsem kulturnem svetu, bo veriga pake¬ tov sama po sebi pretrgana in s tem tudi nad vse neprijetna protipropaganda proti Titovim emisarjem, ki na ves glas opevajo srečo in blagostanje v stari do¬ movini. Za sklep še eno kuriozno stvar. Prav poleg članka v ‘‘Poročevalcu”, v kate¬ rem se je Seliškar pošteno razpištolil nad rojaki — prosjaki, pa stoji črno na belem natisnjena novica, da je n a poti iz USA 27 paketov za 27 slovenskih šol, dar “progresivnih” slovenskih žena v USA. Sam Tone Seliškar je podpisan pod notico in opozarja prizadete šole, naj se ja ne pozabijo zahvaliti za preje¬ te darove, na kar “progresivne” žene veliko dajo. Izgleda, da je prosjačil v USA tudi Tone Seliškar in se tako uvrstil med one, ki jih je v imenova¬ nem članku tako hudo zdelal. In še eno vprašanje naj dovoli Tone Seliškar “pokvarjenim vojnim zločin¬ cem in izdajalcem ’: Ali so se on in nje¬ gova delegacija vrnili v raj z ravno ta¬ kimi punkeljčki, kakršni so bili ob od¬ hodu, v “reakcionarni” svet, ali pa so se punkeljčki in njihova vsebina kaj po- .množili in povečali? Ameriški kongres je deljenega mne¬ nja glede pošilk riža in žita v Indi¬ jo, ki ji grozi lakota, to pa zaradi po¬ komunističnega zadržanja njenega vodi- | telja Nehru-a, ki ga smatrajo kot glav¬ no oviro za uspešen nastop proti Kitaj¬ ski. ZSSR je izrabilo to oklevanje in je že popudila Kitajski 2000 to žita. žita. V političnem odboru ZN je 44 od 60 držav izglasovalo ameriški predlog o obsodbi rdeče Kitajske kot napadalke. Za obsodbo Kitajske kot napadalke je med drugimi državami glosovala tudi Argentina. Titov delegat se je vzdržal glasovanja. ¥ KANADA: Kainada namerava izvesti mobilizacijo svoje letalske sile do naj¬ večje višine. V Evropo bo poslala na¬ mesto suhozemske vojske več letalskih formacij, dala na razpolago državam atlantskega pakta svoja letališča v u- porabo in spremenila v najkrajšem ča¬ su večino industrije v vojne svrhe. ¥ Brazilija: Novoizvoljni predsednik re¬ publike Dr. Getulio Vargas je 31. ja¬ nuarja prisegel na ustavo in prevzel predsedniške funkcije. Takoj nato je imenoval svojo vlado, v kateri zavzema položaj zunanjega ministra Joao Neves da Fontoura. Pri slavnostih, ki so bile združene s prevzemom oblasti novega j predsednika D. Vargasa, je bila navzoča tudi številna posebna argentinska dele¬ gacija pod vodstvom zun. ministra Dr. Paz-a, ki je bila povsod predmet živah¬ nih ovacij. ¥ ANGLIJA: 75 poslancev laboristične stranke, ki pripadajo levemu krilu odn. tkzv. pacifistom, je napadlo Attleeja, češ da lab. vlada kljub zasledovanju po¬ litike na Daljnem vzhodu po predlogih Nehruja vendarle vsak dan bolj drči skupno z USA v vojno nevarnost. Zato zahtevajo, naj vlada čim bolj omeji o- boroževanje in izpolnjevanje predpisov, ki jih dajejo USA, hkrati pa naj začne voditi bolj samostojno politiko. Attlee je v parlamentu pohvalil izred¬ no delo nepristranosti, ki ga je opra¬ vila komisija ZN na Koreji, obenem pa izrekel upanje, da se korejski spor da rešiti še vedno na miren način. Za¬ to je treba poskusiti vse možnosti, pred¬ vsem pa videti, kaj bo sestanek med “4 velikimi” nrinesel. Poudaril je tudi izredni pomen rdeče Kitajske, s katero je treba najti primeren način sožitja. Z veseljem pa pozdravlja vsako misel o postavitvi posebne posredovalne komi¬ sije med zah. zavezniki in rdečimi Ko¬ rejci ter Kitajci. Churchill je k tem izvajanjem dejal, I TITO OBSODIL DEMOKRATSKE POLITIKE V Beogradu se je te dni pričel in tu¬ di končal proces proti 10 bivšim politi¬ kom, nar. poslancem, univ. profesorjem, katere je drž. tožilec postavil pred so¬ dišče zaradi ‘sovražnega delovanja pro¬ ti obstoječemu režimu’, katerega naj bi podpirale ‘tuje sile’. V imenu vseh obto¬ ženih je vsebino ‘tajnega delovanja razložil sodišču 62 letni bivši teološki profesor Metod Milosavljevič, ki je med drugim dejal, da odločno odklanja ob¬ tožbo pripravljanja nasilnega zrušenja, obstoječega režima; vsi obtoženi so ho¬ teli utsanoviti novo stranko, ki naj bi sc z obstoječo vlado domenila o sestavi koalicijske vlade z večjimi svoboščina¬ mi za prebivalstvo. Poudaril je, da so Združene države Amerike prav zato ta¬ ko velikodušno priskočile FLRJ na po¬ moč, ker so upale, da se bo ljudstvo sa¬ mo doma moglo dogovoriti s sedanjimi oblastniki o postavitvi novega, liberal¬ nejšega režima. Ob koncu zagovora je o- rnenil, da bodo USA — po njegovem mnenju — prav gotovo ustavile vsako pomoč, ako v FLRJ ne bo ničesar sto¬ rjenega v doglednem času v smeri de¬ mokratizacije režima. Iste misli je v obrambi povedal tudi bivši konzul Ra¬ doslav Mitrovič. Kljub tako demokratskemu stališču, kot so ga obtoženci zavzeli v svojo obrambo, je Titovo ‘‘ljudsko sodišče” vse obtožene obsodilo od nekaj mesecev na 16 let zapora. S to obsodo je Titov komunistični režim znova pokazal v naj¬ bolj jasni luči, da svojega zbližanja z zahodom nikakor ne pojmuje kot de¬ mokrat, pač p a samo kot komunist, ki se z vsemi silami trudi, da bi svojo ko¬ da ga skrbi ob takšni politiki lab. vlade edinole možnost razkola med zavezniki, kar ne bo nikomur drugemu v korist kot samo komunistom. ¥ FRANCIJA: Po franc, mnenju ne bi smela konferenca “4 velikih” obsegati samo razgovora o Nemčiji, pač pa naj bi bila nekakšna bilanca o celotnem po¬ ložaju na svetu, zlasti pa o vseh najbolj perečih problemih. Min. preds. Pleven je odpotoval na obisk v USA. Na poti tja se je ustavil na Irskem. ¥ ITALIJA: De Gasperi je v silno o- strem govoru proti komunistom in ‘pri¬ jateljem miru’ dejal tudi tole: “Edino pravična vojna je obrambna vojna pro¬ ti napadu” ter “Kdor preprečuje oboro¬ žitev v svrho obrambe naroda, kot to hočejo doseči ‘prijatelji miru’, hoče s tem preprečiti vzpostavitev ital. narod¬ ne vojske v okvira postavk, dovoljenih z mirovno pogodbo.” Iz KP Italije sta izstopila bivša vrhov¬ na poveljnika Garibaldijeve brigade po¬ slanca Aldo Cucchi in Valdo Magnani (ki je bil med vojno zvezni oficir pri Titu za ital. partizane). Oba sta v par¬ lamentu zastopala najbolj komunistič-' no provinco Emilijo, v kateri je skupno z njima odložil vse položaje pri KP Po¬ krajinski komite KP. Komunistom naklonjena socialistična stranka P. Nennija je ob zadnjem zbo¬ rovanju zašla popolnoma v totalitarne vode: odpravljeno je tajno glasovanje, odpravljeni so vsakoletni zbrori (samo n a vsaki dve leti) in iz odbora je bilo izvrženih preko 2/3 članov brez poseb¬ nih navedb. Novi odbor predlaga vedno dosedanji odbor. Togliatti in Thorez (za Francijo) naj bi se iz Moskve vrnila z izredno ponud¬ bo sklenitve nenapadalnega pakta med ZSSR in Italijo (odn. Francijo), po ka¬ terem bi ZSSR obema garantirala njih posesti preko morij. Franciji obljubila prekinitev vojn e v Indokini, Italijanom pa vrnitev Trsta. Obe državi pa bi se zato morali odpovedati članstvu pri Atlantskem paktu ter slehernem sode¬ lovanje z USA pri njih oborožitvenih namenih v Evropi. ¥ ATLANTSKI PAKT: IZ Berlina po¬ ročajo, da so zah. zav. prišli do zaključ¬ ka, da sta dosedanji glaizališči voj. ma¬ teriala Hamburg in Bremen preveč bli¬ zu sovj. okupacijski zoni v Nemčiji, in da bodo zato v bodoče vse orožje dobav¬ ljali preko Antwerpna za angl. čete in preko Bordeauxa za ameriške. munisticno diktaturo obdržal še nadalje in celo s pomočjo demokratskih držav. OBTOŽBA “PUČEVSKIH PRIPRAV” V FLRJ Pred voj. sodiščem v Beogradu se mo¬ rajo sedaj zagovarjati zaradi priprav¬ ljanja puča in nasilne odstranitve ob¬ stoječega režima naslednji: general Mi¬ ca Stefanovič Kosta Komanudi, bivši fin. minister, Velimir Popovič, bivši notr. min., Jovan Zdravkovič, bivši poslanec zemljoradniške stranke, Milan Rajič, bivši gl. tajnik Neodvisne demokratske stranke, sodnik Marko Markovič in dru¬ gi. Obtoženi so sodelovanja s špijoni, ki sa zadnja tri leta prihajali iz Avstrije in Trsta na področje FLRJ, samostojne¬ ga delovanja po navodilih špijonov, or¬ ganiziranja oddelkov in političnih ce¬ lic za bodočo ormado, ki naj bi pod po¬ veljstvom bivšega kralja Petra II. od¬ stranila Titov režim in uvedia demokrat¬ sko vlado. Titovo sodišče očita vsem bivšim po¬ litikom njih protiljudsko delovanje še za časa stare Jugoslavije, nekaterim so¬ delovanje z okupatorjem, vsem pa, ki so prišli iz emigracije preko meje ro¬ varit proti režimu, pa nasilna dejanja proti prebivalstvu. Razprava bo v kratkem zaključena. Z obsodbo teh ljudi Titov režim ne bo mogel trditi v svet, da se bori znotraj svoje države samo proti kominforskim agentom, pač pa bo hočeš nočeš moral priznati, da poleg Titu nezvestih komu¬ nistov še vedno obstojajo v FLRJ lju¬ dje, ki zvesti svojemu političnemu pre¬ pričanju, ki nikakor ni komunistično bi¬ lo in ni, hočejo narodu izboljšati njego¬ vo obupno stanje. Tito z nasiljem brani svojo komunistično diktaturo NOVA PROCESA V BEOGRADU ARGENTINA Predsednik republike general Pe¬ ron je z gospo soprogo povabil v svo¬ jo letno residenco v Olivosu na pri¬ jateljski večer z večerjo vse podčast¬ nike iz področja Velikega Buenos Airesa. Ob tej priliki je imel nanje tudi nagovor, v katerem je poveliče¬ val vrline pravega vojaka v službi domovini. Podčastniki so predsedni¬ ku generalu Peronu in njegovi gospe Evi Peron priredili navdušene ovaci¬ je. V obratnih prostorih družbe Phi¬ lips je pred dnevi izbruhnil požar, ki je podjetju povzročil škodo nad 8 mi¬ lijonov pesov. Načrt komunistov in ostalih pre¬ vratnih elementov z zadnjo železni¬ čarsko stavko, da bi zrušili gospodar¬ ski red v državi in s tem spravili vlado v težave, so se zaradi odločne poteze vlade popolnoma izjalovili. Kakor smo poročali že v zadnji šte¬ vilki je vlada mobilizirala vse želez¬ ničarsko osebje. Kdor se ob določe¬ nem "roku ni javil na službo, je izgu¬ bil mesto in se bo moral zagovarjati pred vojaškim sodiščem. Pred to so¬ dišče pridejo tudi vsi organizatorji stavke v Capitalu in po vsej Argen¬ tini. Policijske oblasti so do sedaj are¬ tirale nad 260 komunističnih agita¬ torjev. Ponekod so oblasti odkrile tu¬ di orožje, ki so ga imeli skritega ko¬ munisti. Vsa javnost je stavko obso¬ dila. Na vseh železnicah je sedaj pro¬ met normalen. V provinci Mendozi so bile prej¬ šnjo nedeljo volitve. Udeležile so se jih peronistična, radikalna in demo¬ kratska stranka. Volitve so potekle v popolnem redu in miru. Zmagala peronistična stranka. Na drugem mestu so radikali, na tretjem pa de¬ mokrati. Prodajalci časopisov v Capitalu imajo s “Prenso” še stare neporavna¬ ne račune. Od nje so že ponovno za¬ htevali zvišanje prispevkov za proda¬ jo tega časopisa. Ker omenjeno pod¬ jetje njihovim zahtevam ni hotelo u- goditi, je gremij prodajalcev časopi¬ sov, ki ima izključno pravico razpe¬ čavanja časopisov in ostalih publika¬ cij v Capitalu odklonil nadaljnjo pro¬ dajo “Prense”, dokler se ne uredi ta zadeva. Na stran prodajalcev časopi¬ sov se je postavilo tudi grafično o- sebje pri “Prensi” in tako ta dnevnik že več dni ni mogel iziti. Dunajska državna opera je tudi le¬ tos povabljena na gostovanje v tuk. gledališču Colon. Mestna občina v Buenos Airesu je določila najemnine za stanovanja v novem mestnem predelu “17 de Oc- tubre”. Za tri do štirisobno stano¬ vanje s centralno kurjavo in plinskim štedilnikom v kuhinji ter z vsem ostalim udobjem je treba plačati 190 do 210 pesov najemnine. Glavno ravnateljstvo za delo, ki je bilo dosedaj v sestavu prometnega ministrstva, spada po najnovejši vladni odredbi pod ministrstvo za de¬ lo in socialno skrbstvo. “Diagonal Norte”, postaja na kri¬ žišču podzemnih železnic v Capitalu, se sedaj imenuje Eva Peron. Escuela Nacional de Guerra se imenuje nov vojaški zavod, v kate¬ rem se bodo višji častniki spopolnje- vali v vojaških vedah. Med Buenos Airesom in La Plato so začeli polagati cevi za velik naf¬ tovod, po katerem bo Capital dobival dnevno iz čistilnic nafte v La Plati nad 3 milijone litrov nafte. Argentina je po podatkih Držav¬ ne statistike izvozila v pivih dese¬ tih mesecih lanskega leta — od ja¬ nuarja do oktobra — raznega blaga v rednosti 4,203' milijonov pesov, šte¬ vilka, ki presega za 48% vrednost blaga, izvoženega v istem razdobju leta 1949. Doglas DC-6, veliko potniško leta¬ lo ameriške družbe Pan American- Grace Air ways je pred dnevi prevo¬ zilo razdaljo iz letališča na Ezeizi na letališče Los Cerrillos v Santia- go de Chile v dveh urah in 30 minu¬ tah. Na letalu je bilo 50 potnikov s 378 kg prtljage, vodil ga je na pilot- kapitan John Miller, ki je že 1.500 krat preletel Ande ter ima s 25.000 urami svetovni rekord letanja s pot¬ niškimi letali. Urad za nadzorovanje cen v Bue¬ nos Airesu je zaradi navijanja cen kaznoval v Capitalu 29 trgovcev s tekstilnim blagom z zaporom njiho¬ vih trgovin za 10 dni. Buenos Aires, 1. II. 1951 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Miha Marinko, predsednik ljb. kom. vlade se je nedavno udeležil tudi II. konference KPS za Ljubljano. Njegov govor je v izvlečku objavil “Slov. Poro¬ čevalec” takole: “Tovariš Marinko se je dotaknil med drugim tudi protirevolucionarnega miš¬ ljenja nekaterih meščanskih elementov, da se vračamo na pozicije buržoazne demokracije. Dopuščanje take agitacije, je naglasil tov. Marinko, bi pomenilo dopuščanje rušenja naše enotnosti, gra¬ ditve socializma in naše obrambne spo¬ sobnosti. V zadnjem delu svojega govora je to¬ variš Marinko razložil tudi nekaj vpra¬ šanj našega družbenega standarda. Medtem ko so bile' letos plače in mez¬ de povišane za pol odstotka, je porasla kupna moč kmetov za 64 odstotkov. Če bi povišali plače še bolj, bi splošni polo¬ žaj še poslabšali. Za resnični dvig kup¬ ne moči delavcev in nameščencev je po¬ trebna namreč neprestana in odločna borba za znižanje proizvodnih stroš¬ kov, za točno izvedbo odkupov, ker le to bo spremenilo razmerje. Nujno je, da je prvenstveno treba napraviti red v zagotovljeni preskrbi. Preskrba mora biti v pravem pomenu besede zagotov¬ ljena. Dokler so še vedno repi pred trgovinami, kjer naši delovni ljudje iz¬ gubljajo čas, ne moremo trditi, da je zagotovljena preskrba res zagotovlje¬ na. Toda to bomo dosegli, če se bodo partijske organizacije za to tudi z vso resnostjo zavzele, če bodo duša pri akti- vizaeiji ljudi. Socialistično trgovino bi morali pravzaprav že izročiti v roke po¬ trošnikov, saj imamo na tem področju stare tradicije delavskih trgovih iz biv¬ še Jugoslavije. Za Ljubljano pa je še posebno sramota, da je še marsikje trgovina nekulturna in nemarna. Ob vprašanju preskrbe pa moramo omeniti tudi nepravilne težnje po uravnilovki do grama in milimetra. Tako načelo je nepravilno. Pravilno je, da gre tudi preskrba po načelu kakšen pomen ima neki državljan v naši družbi, koliko pri¬ speva zanjo. To bi bilo treba spoštova¬ ti. Zakaj pride danes do tega, da mora na primer neki profesor v samokolnici voziti svoj krompir domov, medtem ko je njegovo znanje in sposobnost na dru¬ gem mestu bolj važna in bolj koristna. Taki in podobni primeri pomenijo le tlačenje standarda na nižjo raven, ne pa čim širše dviganje in razvoj navzgor za vse delovne državljane. Naša najboljša šola, je slednjič, na¬ glasil tov. Marinko, bo vsakodnevno pravilno izpolnjevanje nalog. Partijske organizacije morajo biti organizator in prosvetitelj, znati morajo šibati biro¬ kracijo, delomržnost, razne nepotrebne spore in druge nezdrave pojave, znati morajo usmerjati, a pri tem paziti, da se ne izgube v prakticizmu.” Na konferenci je bil izvoljen nov 11 članski biro nar čelu s tov. Vlado Kri¬ vicem kot sekretarjem ter Lojzetom Ocepkom kot organizacijskim sekretar¬ jem. Nadalje je bil izvoljen 26 članski mestni komite ter 9 članska revizijska komisija.” Mestni odbor OF za Ljubljano je se¬ stavljen takole: predsednik Vlado Kri¬ vic, podpredsednika dr. Helij Modic in Albin Kovač, predsednik KSS Ljublja¬ na, sekretar Klanjšek-Sket Ada, člani pa Maležič Matija, Maček Polde, Oce¬ pek Alojz, Zdešar Henrik, Zupet Avgust, Repinc Ivan, Maček Tone, Vršnik Loj¬ ze, Žagar-Tomičevič Fani, Kutin Franc, Gašperšič Jelo, Nedog Alenka, Boruta Ančka, Liška Janko, Rakar Iva, Pod¬ bregar Erna, Mavrič Edo, Sevnik Štef¬ ka, Ogorelec Iva, Jeriha Pavle, Resnik Julči in Miklavič Zvone. Ljubljana je dobila 25 vagonov po¬ hištva po znižanih cenah iz Delnic, Skrada, Mirne pri Gorici in Nove Gra¬ diške. Kuhinjsko pohištvo iz smrekove¬ ga lesa stane “same” 6.840 dinarjev, sobno hrastovo pohištvo pa “samo” 22.000 dinarjev. “Poročevalec” pravi, da zaloga hitro kopni, ker člani raznih sindikatov, ki so dobili nakazila, hite z nakupom. Svoj čas v Ljubljano pač ni bilo treba uvažati pohištva iz hrvat- skih Delnic, Skrada in Nove Gradiške, ker so imeli Ljubljančanu pred nosom v Št. Vidu odlične mizarje, ki so v svo¬ ji zadrugi izdelovali prvovrstno pohiš¬ tvo, katerega sloves je šel po celi državi. Pa so le dobri ti “reakcionarci” on¬ stran morja v Ameriki. Dobri ljudje v Ameriki so se spomnili s številnimi pa¬ keti svojih ljudi tudi v Šmartnem pri Litiji. Ljubljanski kom. tisk jih je se¬ veda radi tega napadel, češ, da izrablja¬ jo dobroto ameriških rojakov. Pa te do¬ brote niso izrabljali ljudje, ki imajo res sorodnike ,ali znance preko morja, tem¬ več krajevna poštarica, ki si je zapisala nekaj imen odpošiljateljev paketov in se nanje potem obrnila tudi sama pod izmišljenim imenom Ivanka Levec. Hu¬ do je morala potožiti nad sedanjim sta¬ njem doma, ker je tudi nanjo kmalu prišlo nekaj zavitkov in tudi nekaj pi¬ sem z dolarji. Vsa pisma in zavitke, naslovljene na Ivanko Levec si je pri¬ držala poštarica. Oblasti so proti njej uvedle postopanje potem, ko je o pod¬ vigih te iznadljive poštarice govoril že ves kraj. Umrli so: Marija Majdič v Ljubljani, Jože Svetina, ključavničar drž. žel. v Ljubljani, Oskar Schenk v Trbovljah, Irma Vodopivec v Krombergu, Marija Habe na Vrhniki, Marija Hlebi ,roj. Nebec v Sp. Hrušici, Štefan špeletič, biv. soboslik. mojster v Ljb., Marjan Pajnič, kurir Grafične dejavnice gluho¬ nemih v Ljb., Amalija Šim,ene, roj. Kranjc v Mengšu, Peter Komatar v Ljb., Anton Lovšin, mlinar iz Križevske va¬ si, Tomaž Svoljšak, žel v p. v Suhi pri Škofji Loki, Lojze Jerič, elektromon- ter iz Starega trga, Marija Štolfa v Sežani, Slavica Tušar, roj. Kozjak v Ljb., Štefan Malij, žel. nadsprevodnik v p. v Mariboru, Niko Franovič, grafičar v Ljb., dr. Franc Minaf, primarij v Ljb., Albin Kos v Brežicah, Ivan Lenče, uslužbenec mestnih opekarn v Ljb., Ivanka Wrinskele v Ljb. Pavla Hriber¬ nik, roj. Andree v Ljb., Valentin Kuš¬ trin, čevljar v p. v Ljb., Ante Gošte, rud, upok. v Ljb. Rudolf Šilc, strojevo¬ dja v p. v Novem mestu. Jožefa Bevčic, roj. Kumar v Ljb., Antonija Valenčič, roj. Ivančič v Ljb., Lucija Gabrošček, učit. v p. v Veliki Nedelji, Karel Čeh, drž. upok. v Ljb. in Leon Valentič v Kočevju. Obsodba članov sovražne mladinske organizacije. Pred okrožnim sodiščem v Beogradu je končana razprava proti 11 članom sovražne mladinske organizaci¬ je, ki je pod imenom “belih orlov’’ trga¬ la po mestu razne lepake, razbijala cestne svetilke in podtaknila ogenj v podjetju “Partizanka”. Obtoženi so svo¬ ja dejanja priznali. Dva sta bila obso¬ jena na po štiri leta, 1 na tri leta, osta¬ li pa na prisilno delo od 5 mesecev do dveh let, Na gradbišču istrske proge Lupoglav" Štalije so doslej položili 29 km. žel. ti¬ ra in sicer od Štalij do Podpičana (22 km) in od Lupoglava do prodora štev. 3 (7 km). Po novi progi bodo vozili pre¬ mog iz Pičana v Štalije. Za uvod k božični razdelitvi ameriške pomoči je "Poročevalec” v Ljubljani objavil naslednje sporočilo: “Za živila je že napravljen razdelnik in dobijo kon- servirano meso v Sloveniji .mesta Lju¬ bljana, Maribor in Trbovlje, fižol pa v Sloveniji samo Ljubljana.” Skupščini FLRJ bodo v kratkem pred¬ ložili več zakonskih osnutkov, tako predlog kazenskega zakona, zakona o prekrških in o izvrševanju kazni, o to- Slovenci m Buenos Aires DRUŽABNA PRIREDITEV DRUŠTVA SLOVENCEV V nedeljo, 28. januarja, je imelo Društvo Slovencev pustno družabno pri¬ reditev v prostorih kluba Sumbland v Ramos Mejia. Zanimanje zanjo je bilo pri vseh Slovencih izredno veliko, kar je pokazala udeležba. Od blizu in daleč je prišlo na veselico toliko rojakov, sta¬ rih in mladih, da vsi niti prostora niso dobili ter so morali žalostni oditi. Ve¬ selica je potekala v veselem razpolože¬ nju, ki ga je stopnjeval še orkester slovenskih fantov, ki je pod vodstvom g. Pavšerja neumorno igral venčke slo¬ venskih narodnih pesni. Orkester je po¬ skrbel tudi zato, da so ljubitelji plesa prav tako lahko prišli na svoj račun. Prva družabna prireditev Društva Slovencev je pokazala, kako zelo so potrebne za ljudi tudi take prireditve, na katerih ljudje pridejo do poštene za¬ bave ter po napornem tedenskem delu lahko s svojimi znanci ob dobri kaplji¬ ci podomače pokramljajo ter prebijejo nekaj veselih ur. Zato si ljudje žele še več takih družabnih prireditev. OSEBNE NOVICE Poroka. V nedeljo, 28. januarja, sta se poročila v župni cerkvi pri Sv. Juliji g. France Klemenc in gdč. Marica Polj¬ šak. Čestitamo! f Ciril Dolenc. Družino Matevža in Katice Dolenc v Villa Marteli je zadel hud udarec. Dne 23. januarja ji je umrl žilstvu, o ureditvi “ljudskih” sodišč in o arbitraži. Prav tako so pripravljeni predlogi novih zakonov o civilnem pravdnem postopku, o povračilu škode, o splošni kontroli ter o državni kontroli. Ob napovedi teh zakonskih sprememb je ljubljansko glasilo kom. OF “Slov. Poročevalec” zapisalo naslednje: “Velike spremembe v vodstvu gospo¬ darskih podjetilj in v državni upravi terjajo obsežno zakonodajno delo, da bomo izločili iz naše zakonodaje vse tis¬ to, kar se je s časom preživelo in kar še ovira nadalnji razvoj naše socialis¬ tične graditve in razvoj naših proizva¬ jalnih sil. Hkrati pa bodo novi zakoni omogočili nadalnje utrjevanje naše so¬ cialistične demokracije, zakonitosti in pravic državljanov.” Med pridobitve “ljudske demokracije” doma spadajo tudi takšni dogodki, kot je enega izmed njih zabeležil “Poroče¬ valec”, ki je o zabavnem večeru učitelj¬ stva na Brezovici objavil naslednje po¬ ročilo: “V petek zvečer so imeli na Brezovci pri Ljubljani zabavni večer, ki ga je priredilo učiteljstvo. Poslušalci pa so bi¬ li ob koncu močno razočarani, ker se je “zabava” izjalovi v opolzke in neokus¬ ne šale, ki so jih odrasli težko poslu¬ šali, zelo neprimerne pa so bile za otro¬ ke, ki jih je bil opri prireditvi več kot odraslih.” V ljubljanskem nebotičniku so po dol¬ gem času zopet odprli bar. Vsak dan, razen sobote in nedelje, je v njem tudi čajanka, za katero je vstopnina 30 di¬ narjev. Argentini sedemmesečni sinček Ciril. Globoko uža¬ loščeni družini naše sožalje! Duhovniške spremembe. G. Franc Ko¬ lenc, dosedaj kaplan v župniji Cristo Rey v Capitalu je imenovan za kaplana v bolnišci Rawson istotam. G. Viktor Bratulič, dosedaj kaplan v Lanusu je prestavljen za kaplana v Villa Balle- ster, G. Dr. Fran Jaklič, dosedaj kaplan v bolnišnici v Lujanu je imenovan za kaplana v bolnišnici Pena Jose B. in sta¬ nuje sedaj v Parroquia San Bartolome, Chiclana. G. Janez Klemenčič, dosedaj na službi v župniji na Belgranu je pre¬ stavljen za kaplana v bolnišnico Ramos Mejia, General Urquiza 609, Capital. G. Vinko Lovšin, ki je bil nedavno o- periran na jetrih v bolnišnici Italia, je zapustil bolniško posteljo in se vrnil na svoje službeno mesto v Lincoln. Uprava Svobodne Slovenije naproša naročnika g. Mihaela Kuzmana, stanujo¬ čega v Balcarce, naj čim prej pošlje to¬ čen naslov, ker mu poštna uprava radi pomanjkljivega naslova ne more dostav¬ ljati lista! Mendoza V nedeljo 21. januarja t. 1. je bil zopet pomemben dan za slovensko skupino v Mendozi. Na vzhodnem koncu Mendoze v departamentu Guaymallen je bila bir¬ ma. Pa so se spravili trije naši gorenj¬ ski pritrkovalci in gonili zvonove ter menjali “viže” od jutra do večera. Lju¬ dje so bili nad vse presenečeni ob tej “muziki”. Med prvimi hvalilci je bil zo¬ pet škof, ki se kar ni mogel načuditi, kaj Koledar Svobodna Slovenija za leto 1951 lahko kupite na sledečih krajih: 1. Pisarna Društva Slovencev, c. Victor Martinez 50; 2. Časa Boyu, Olazabal 2336; 3. Santeria y Papeleria "Santa Julija", Victor Martinez 39; 4. Foto atelje Lojze Erjavec, Al- varado 350, Ramos Mejia; 5. Slovenska hiša na Blanco En- calada 149, Villa Martelli; 6. Ivan Žnidar, brivski mojster, "Los Alpes" - Drysdale 5614, Carapachay. 7. Janez Lužovec, Brown 423, Quilmes. 8- Homan Pavle, Temple 2147, Munro, FCNGB. CENA KOLEDARJU 32 PESOV. vse so znali naši fantje izvabiti iz zvo¬ nov. Povabil jih je na kratek razgovor in z veseljem ugotovil, da so bili pri¬ trkovalci iz slovenske skupine emigran¬ tov, ki se je že s svojim pevskim zborom in svojim poštenim zadržanjem ter živ- vljenjem v Mendozi dobro uveljavila. V svoji pridigi med mašo je škof po¬ zival vernike k stanovitnosti v veri in jim postavljal za vzgled slovenske emi¬ grante, ki žive med njimi v Mendozi. V preteklem tednu je v našo skupino zopet posegla božja poslanka in je po¬ klicala k Prijatelju malih sedemletnega Janezka iz Lavričeve družine. Deček je v zadnjem času ob zavratni bolezni sil¬ no trpel. Ganljivo pa je, kako se je po¬ slovil s tega sveta. Že prej ga je dušni pastir g. Malenšek na bolniški postelji pripravil za prejem prvega sv. obhajila. Po prejemu sv. obhajila je poklical k se¬ bi mlajšega bratca in ga stiskal za ro¬ čico. Hotel je imeti pri sebi tudi očeta, ki je prišel takoj z dela ter je vsem v slovo priznal: “Ah, kako rad bi ostal pri vama.” V prikazni je videl ob mamici še belo pogrnjeno mizo in duhovnika poleg nje, nato pa je kmalu mirno odšel v več- čno veselje. Težko prizadeti družini naše iskreno sožalje! B. B. Florida V nedeljo, dne 21. januarja smo imeli v Floridi zopet mašo s slovensko pridi¬ go. Kakor vedno, tako so Slovenci tudi tokrat napolnili lepo floridsko župno cerkev. Na koru je prepeval slovenske božične pesmi slov. cerkveni pevski zbor iz Ramos Mejia pod vodstvom g. Čamernika. V cerkvi je bilo tudi nekaj Argentincev in tudi ti so po izjavi do¬ mačega g. župnika z velikim užitkom poslušali ubrano petje. Po maši je bil v cerkveni dvorani se¬ stanek Društva Slovencev. Vodil ga je g. ravnatelj Ivan Prijatelj. Govorili so gg. Marjan Marolt, Rudolf Smersu in France Pernišek. Slednji je zlasti navzo¬ čim pojasnjeval nakup zemljišča v Mo- ronu. Nato so bili izvoljeni zaupniki za Munro, Villa Marteli, Carapachay, Flo¬ rido, Tigre in San Isidro. Ob zaključku zborovanja je vsem navzočim povedal nekaj misli še g. Avguštin, slovenski dušni pastir v Floridi, ki ima zasluge za to, da se Slovenci v Floridi večkrat sestanemo v cerkvi in na društvenih se¬ stankih. HUGO WAST 56 . 6 6 6 DRUGI DEL IVANE TABOR. — POSLOVENJENO S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM. Ona ga je pogledala s prezirljivim po¬ gledom, ki ga je on videl blesteti še poz¬ no v noč. Kako mogočni bi postali vi, če bi —. svobodni od vseh predsodkov —. stopili na prižnico, pa bi vaša beseda vstala, ne v imenu padle Besede, temveč Be¬ sede Nove in bi začeli govoriti, ne ka¬ kor eden izmed desettisočev vatikan¬ skih svečenikov, temveč, kakor Prerok Oznanjevalec Antikrista! ? Ali še niste čutili v globini, svoje krvi, da ste prvo¬ rojenec nove zaveze božje? Odgovorite Jni - Toda poljubite me prej, preden mi odgovorite!” In nesrečnež — potem, ko je prelomil že obe glavni obrambi za izvrševanje lZl vzdržanje v svojem poklicu: litur¬ gično molitev ini pokorščino papežu —, se je dvignil kot hipnotiziran in polju¬ bil trdo in mrzlo lice Ivane Tabor, jeclja¬ joč: “Tudi jaz več nimam pravega ime¬ na. Dajte mi vi ime, katerega hočete. Vi ste najtrdnejša podlaga moje vere, novo orodje za rešitev vsega sveta. Ta najina ljubezen bo temeljni kamen, na katerem se bo dvignila Cerkev bodoč¬ nosti.’ “Katera Cerkev? Kristusova ali nje¬ govega nasprotnika, ki ga Razodetje imenuje “Zver ?” je naglo vprašala Ivana Tabor. On se ni drznil zanikati svojega Uči¬ telja in je molčal. Ona je razumela njegovo notranjo borbo, zato je še bolj zategnila zanjko: ‘‘Pošlušajte me. Antikrist je že na svetu. Jaz sem ga že videla in ga ča¬ stim in on me je vzljubil in v znamenje te zaveze mi je dal košček svile, namo¬ čene v lastni krvi. Želim, da jutri be¬ rete svojo zadnjo katoliško mašo. Med vašim prtičem za kelih na oltarju, bo tudi ta košček. Razumejte zdaj nera¬ zumljivo njegovo ime, ki je zajeto v 'ievilu “666” d nti :r st se im« auje “Kralj Judov, kar da v hebrejščini šte¬ vilo 666, pa je tudi “Mohamed”, kate¬ rega ime v grščini (Mahoma) daje vsoto teh šte številk... Jud in Mohamed i eno i drugo povedo et številke, kate¬ re vsi — tako moški, kakor ženske — moramo nositi, če hočemo biti vredni svojega gospodarja. Jutri med spreme- njenjem boste vi zmešali ti dve krvi med seboj: Kristusovo kri in kri njegovega nasprotnika Antikrista, ki je prišel, da se bori z Njim in Ga prema¬ ga.” Spustila je krmilo, objela redovniko¬ vo glavo ini jo strastno poljubila. On, zastrupljen po njenih statanskih ustnicah, ji je obljubil, da bo storil to svetoskrunstvo med svojo zadnjo mašo v življenju. Drugi dan je vstopil v njeno kabino, kjer ga je čakala ob pripravljenem ol¬ tarju z naznanilom: “Danes bova prispela na svoj cilj.” “V Buenos Aires?” je vprašal, toda ona mu ni odgovorila, temveč je spre¬ menila snov pogovora: “Snoči sem brala Razodetje in se za¬ ustavila nad to obljubo: ‘Njemu, ki bo zmagal, bom dal oblast čez vse naro¬ de; vladal bo nad njimi z železno pali¬ co in razbil jih bo kot lončen vrč. In jaz mu bom dal jutranjo zvezdo. Jaz želim, da boste Vi tisti Zmagavalec, ki bo premagal vse predsodke in bo s svo¬ jo roko razbil vatikanske zidove kot lon¬ čen vrč. In jaz bom postala vaša Jutra- naj zvezda.”’ Oče Simon si je nadel mašna oblačila. Odločil se je. da bo izvršil samo sve¬ toskrunstvo snovi, da bo bral mašo z namenom, da ne bo spregovoril posve- tilnih besedi, ki naj bi spremenile kruh m vino v Telo in Kri Kristusovo! Vsa katoliška vera je osredotočena v tem liturgičnem prizoru. Vsak gib svete maše ima nadzemski pomen in že tisočletno rabo. Že stoletja in stoletja so opravili te obrede milijoni mašnikov na isti način, prepričani, da s tem večjo gorečnostjo, čim bolj do potančnosti so se držali predpisanih besed in kretenj., da, pre¬ pričani tudi, da duhovnik izgublja v istem razmerju svečeniškega duha, v kakršnem se oddaljuje od natančnega liturgičnega predpisa. Že dolgo časa je, odkar je oče Simon Izpuščal je kakšne stavke, ni več pokle- zacel p vi ino op avl jati si eto mašo. kal do tal, včasih je celo kar stal, sla¬ bo iz; vanal li irgične mo, ve, pa se vedno notranje opravičeval, da so “samo jalov formalizem,” predpisana molitev kot pravila” itd. Tako se je pripravljal počasi za huj¬ še stvari. Ponavadi se ne zaide kar v hipu v največji upor; upor se vedno začenja s prekoračenjem majhnih predpisov, in človeka obdaja sram, ko hoče prvič za¬ vestno storiti nekaj proti; šele ko izgu¬ biš duha, ki daje ključ in pomoč za ra¬ zumevanje in voljo predpisa, gre upor hitreje naprej. Vsa liturgična obrednost ima skriti smisel, ki ga ošabni ne razumejo, pač pa je jasen vsem ponižnim. To je: križ, prekrižan z rokami, in s tremi križi na ramenih; poklek, molitev z višjim gla¬ som, in molitev potiho; poljubi patene ali strani v misalu so kot note iste sim¬ fonije, ki se vije skozi ves obred, in je sladek vonj in hrana srcu, predstava in razsvetljenje. Ko je oče Simon stal sklonjen pred oltarjem in s sklenjenimi rokami prosil Boga, naj očisti njegovo srce in njeve ustnice, kakor je z gorečo žerjavico o- čistil ustnici preroku Izaiji, je začutil, da so njegove ustnice zdaj po njenem poljubu umazane kot še niso bile; toda uprl se je tej misli in si rekel: “če mi kakšen bogoslovec reče, da to ni pobožna ljubezen, temveč mesna strast, mi bo samo žal njegovega bogo¬ slovja.” “To je deviška ljubezen, religiozna in svečeniška, nov temelj mojega apos¬ tolskega življenja, temeljni kamen dalj- nje Cerkve Bodočnosti! Priprava za sve¬ tišče, v katerem se bodo dopolnile sve¬ te skrivnosti Pesmi nad pesmimi. Ta ljubezen je najboljša stvar, ki ta hij živi v Cerkvi. Čutim na svojih ustni¬ cah njen poljub tako čist in nežen, da se čutim bolj kristjana ini bolj katoliča¬ na kot kdaj koli poprej.” In ko si je rekel to, se je dvignil in stopil k oltarju, odločen v sebi, da jo bo bral z namenom, opraviti veljavno sveto mašo. “Numquid Deus indiget mendacio ves- M Stran 4. SLOVENCI Brazilija f ANICA CAFUTA 27. novembra lanskega leta je po dol¬ gi in težki bolezni umrla v bolnici Sv. Jožefa v Rio de Janeiro gdč. Anica Ca¬ futa. Pokojna je bila iz znane ljubljanske družine, ki jo je že med bratomorno državljansko vojno v domovini zadel hud udarec z izgubo sina edinca-domobran- ca Lojzeta, ki je padel 1. 1944. prav na svoj godovni dan. S tisoči drugih protikomunističnih Slovencev se je tudi pok. Anica podala obr svojem očetu v begunstvo. Gotovo se je s hvaležnostjo spominjajo števil¬ ni rojaki iz begunskih taborišč v Italiji in Nemčiji, kjer je kot zaščitna sestra požrtvovalno in z veliko ljubeznijo stregla vsem, ki so bili nege potrebni. Upoštevajoč njeno usposobljenost jo je IRO namestila celo kot spremljevalko transportov DP-jevcev na svoji ladji, dokler se ni v začetku 1. 1949 z očetom Alojzijem ter sestro Slavko por. Savel- li, njenim možem in otroci naselila v Rio de Janeiro. Tam je takoj spet nastopi¬ la službo zaščitne sestre. Težka bolezen na jetrih je vse njene načrte za bodoč¬ nost prekrižala in komaj 27 let stara je po hudem trpljenju odšla, okrepčana s kruhom močnih pred večnega Sodnika. Pokojna zapušča v Ljubljani mamo in sestro Marijo, v Rio de Janeiro pa strtega očeta Alojzija, ter sestro Slav¬ ko z družino. Naj ji bo dobri Bog pra* PO SVETU 1 vičen sodnik in plačnik za vse, kar je dobrega storila. Znancem jo priporoča¬ mo v molitev, sorodnikom pa naše iskreno sožalje. Venezuela Tu v Chivacoa smo še vedno zdravi in živi. Kar zadovoljni smo. “Svobodna Slovenija” še kar nekam redno prihaja. Danes je 24. januarja in številko z dne 10. t. m. imamo že tu. Tako hitro nismo dobili še nobene številke. Na Svobodno Slovenijo smo se že tako navadili, da brez nje ne moremo biti več, čeprav je dostikrat težko za denar. Ker vam za praznike nismo pisali, Vam pa zdaj želimo v novem letu veli¬ ko sreče in vztrajnosti pri vašem na¬ pornem delu. Vse lepo pozdravlja Vaš Stanko Teršek DARILA ŽIVILA, TEKSTILNO BLAGO, ZDRAVILA. ZA VSE DRŽAVE. Iz Buenos Airesa pošiljamo 5 kg tež¬ ke pakete v Jugoslavijo, Avstrijo, Nemčijo, Čehoslovaško in druge dr¬ žave: Posteljnino, srajce, blago, čev¬ lje, usnje, rabljeno obleko: mast, slanino, šunko, med, salame in čokolado. #* I A It T H y Cia . DIAGONAL NORtE 501 — Of. 810 T. E. 30-7352 SVOBODNA SLOVENIJA IZ TEDNA V TEDEN FINSKA: V Švici je umrl maršal Karl Gustav Mannerheim, bivši predsednik republike in vojskovodja finskega naro¬ da v dveh vojnah proti ZSSR. Manner¬ heim je kot general ruske carske arma¬ de prevzel poveljstvo finskih narodnih čet po I. svet. vojni, priboril neodvis¬ nost Finske nato pa v letih 1939—45 bil v vojni z ZSSR. Precej je njegova zasluga, da je Finska tudi po končani II. svet. vojni ohranila tolikšno samo¬ stojnost kljub sovj. soseščini. * ŠPANIJA: Z vladnim ukrepom je bilo deležnih 666 političnih pripornikov iz¬ redne amnestije. Za železno zaveso TITOVA JUGOSLAVIJA : Zimskih voj manevrov Titove vojske so se ude¬ ležili voj. atašeji Francije, Anglije, Ita¬ lije, Turčije, Kanade in USA, katerih splošno mnenje je bilo, da je material zelo deber, da pa je sistem vežbanja še silno starinski. V zvezi z povečano aktivnostjo Ko- minforma okrog jug. meja poročajo iz Beograda, da je FLRJ pričela posebne razgovore z Anglijo, Francijo in USA, da zve njih mnenje in zadržanje ob ev. napadu katere koli satelitske države ZSSR na FLRJ. Iz Londona javljajo, da tamkaj o takšnih jug poizvedbah ni ni¬ česar znanega. * VZHODNA NEMČIJA: Podpisan je bil dokončno sporazum med Vzh. Nem¬ čijo in Poljsko o mejah na Odri. Zun. min. Dertinger je v tej zvezi izjavil, da ‘sleherna revizija nove poljsko-nemške meje predstavlja vojno’. POIZVEDBA V Argentini živi že precej časa moj stric Willy Hoppe, radijski inžinir. Je avstrijski državljan. Rad bi prišel do njegovega naslova. Kdor ve zanj, naj bo tako dober in naj mi ga sporoči. Albin Kranjc, Diadema Argentina ' Km 27 — Comodoro Rivadavia TRANSITO Encomiendas Intemacionales CANGALLO 439, of. 602 Uradne ure od 9. dop. do 18. pop. Zahtevajte nov cenik! Imprenta "Dorrego", Dorrego 1102 - Bs. Aires lostno, zdaj pa je moja žalost vesela in bodo take vse žalosti zanaprej, kajti Bog mi je poslal vas. Sem žalosten, to¬ da srečen; nosim v svojem srcu Cerkev, katero sem zaman iskal trideset let.” “Kakor leviti v puščati nosim na svo¬ jih ramenih Skrinjo Zaveze in. korakam proti Obljubljeni Deželi. Morda je ne bom videl, toda Gospod bo postavil svoj tabernakelj vanjo in vsi narodi in vsa ljudstva, ki bodo prejemala obhajilo v svobodi in demokraciji, se bodo odpoči¬ la v njegovi senci.” “Včasih sem istočasno žalosten in srečen; poln življenja blizu smrti, ču¬ tim, da sem popolnoma vaš, ves in za vedno, v tem življenju kot v večnosti.” “Čutim, da se je nova Cerkev začela s trenutkom, ko sem položil svoj duhov¬ niški blagoslov na vašo glavo in svoj sveti poljub na vaše ustnice.” “Deviški cvet ste odprli na starem iz- hiranem deblu. Že je minula zima; glej¬ te, tu je pomlad!” Tudi ona ga ni hotela videti, niti ne govoriti po telefonu, zato mu je odpi¬ sala: ‘‘Zakaj naj bi bili žalostni? Usoda no¬ ve človečnosti je zaupana vam in meni. Znova se bova ločila in vi se boste borili proti nasprotnikom odznotraj in odzu- naj svoje duše.” Redovnik je znova začel premišljeva¬ ti o tem, o čemer je mislil, da je njego¬ vo duhovniško poslanje, s čemer je tola¬ žil svojo mučeno vest, in je napisal ne¬ kaj strani svojega dnevnika več: “Odkar sem bral mašo, je moje srce kot morska obal, neprestano butajo mor¬ ski valovi vanjo.” “Mislim o svojem velikanskem pome¬ nu, čudovitem in neverjetnem, človek kopmenja si ti! Čutim, da se oddalju¬ jem od Rima, ostajajoč kljub temu v duhu katolištva. V tej čudni zvezi osam¬ ljenosti in občestva, pokornosti in svo¬ bode, v teh temah in viharjih delam in grem naprej, kakor slepec, toda za¬ vedajoč se, da sem pod božjim var¬ stvom. Ustvarjam delo, ki ga sam ne morem razumeti in o katerega bodoč¬ nosti ne morem pojasniti posameznosti, toda vem, da je tako resnično, kakor je Trgovina z nabožnimi predmeti in papirjem "SANTA J U L I A " Victor Martinez 39 PISEMSKI PAPIR vseh vrst in oblik, PERESA, črnilo, svinčnike, BIROME, lepa NALIVNA PERESA, ZVEZKE, šolske TORBICE, pisarniške POTREBŠČINE, DAMSKE ROČNE TORBICE in lepe AKTOVKE, RAZGLEDNICE za voščila, božič in mesta Buenos Airesa, ALBUME in vogličke za albume, beležnice in različne NOTESE, KIPE, podobe, KRIŽE, svetinjice, ROŽNE VEN¬ CE, kropilnike, BREZIJANSKE PODOBE etc., KADILO in SVEČE Vse to in še mnogo drugega koristne-potreb- nega Vam nudimo po zmernih in nizkih cenah. POPRAVLJAMO Vam hitro'in dobro Vaše spominske rožne vence. Priporoča se Vaši naklonjenosti Santeria y Papeleria "SANTA J U L I A " a V ictor Martinez 39 tro? — Ali ima Bog potrebo po Vaši laži?” bi ga vprašal njegov stari re¬ dovniški tovariš s sarkastičnimi beseda¬ mi Jobovimi. Oče Simon je zdaj, že kot človek, ki se žene navzdol po bregu. Veter divja krog njegove glave, rani se na kamenih pota, pa se ne more več zaustaviti, niti nima več volje, da bi zadržal korak. Molitev Predglasja, s katero se zače¬ nja tisti del svete maše, v kateri se po¬ viša duhovnik nad angele, se mu je zde¬ la lepa, toda bral jo je brez navdušenja in brez gorečnosti. Svet, svet, svet, Gospod, Bog vojnih trum. Nebo in zemlja sta polna Tvoje slave. Hosana na višavah! Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem!”.. . Redovnik je čutil ostro napete azij¬ ske oči, ki so sumljivo opazovale sled¬ njo njegovo kretnjo. Tudi tisto, ko je kanil kanec krvi iz napojene bombaže- vine. Razširil je roke nad kelih in nad obe hostiji, da bi ju posvetil, eno veliko—za¬ se, in drugo — majhno — zanjo. Molil je dragoceno prošnjo, ki se začenja z besedami: Hanc igitur oblationem servi- tutis nostrae... v kateri prosi, naj bla¬ govoli Gospod sprejeti z dobrotljivostjo to žrtev in naj prišteje duhovnika in vse pričujoče med število svojih izvolje¬ nih. .. Sklenil j e svoji roki in napravil šti¬ rikrat znamenje križa; nato pa še en¬ krat križ čez hostijo in drugič čez vino ter vzel hostijo med palca in kazalca obeh rok, naslonil komolca n a oltar, se sklonil nanj in izgovoril svete besede, pred katerimi pokleknejo angeli v ne¬ besih: Hoc est enim corpus rneum... Trenutek nato se je nanovo priklonil, pustil hostijo in izpregovoril nad vino liturgične besede: “Kajti to je kelih moje krvi, krvi nove in večne zaveze, skrivnost vere, ki bo za vas in za mno ge prelita za odpuščanje grehov.” Nato je zavžil ktuh in spil vino in obhajal tudi Ivano Tabor. In skozi griž¬ ljaj — kakor se bere o Judežu v evan¬ geliju svetega Janeza — je vstopil vanj Satan. Dovršil je tako eno tistih svetoskrun¬ stev, ki pretresejo stvarstvo v temeljih; toda njegova duša je bila mirna in jas na, vsa polna zaupanja v nesmiseljni cilj, da postaja temeljni kamen nove Cerkve Bodočnosti, v katere krogih se bodo znašli vsi ljudje, tudi tisti, ki pre¬ klinjajo Boga in se bore proti Kristusu. Po maši se je vrnil v svojo kabino in zapisal v dnevnik: ‘‘Pravkar sem končal sveto mašo z velikim zadoščenjem in velikim mirom. Sklenil sem bil, da nikdar več ne bom bral veljavne maše, toda, 'ko sem, bil že pri oltarju, sem čutil nevzdržno voljo izpregovoriti posvetilne besede, da bi postalo resnično to, kar katoličan ime¬ nuje strahoten zločin in svetoskrun¬ stvo. Potem, ko sem to storil, sem se začudil svoji mirnosti in zdaj vem, da to še ni bila moja zadnja daritev.” “Čutim, da ne nosim v svojem srcu samo Cerkve Bodočnosti, temveč tudi že njeno sedanjost, in da me nihče ne more več izneveriti poslanstvu, ki .mi ga je zaupal Bog; pa niti papež sam ne. Papež ni gospodar Cerkve in duše, tem¬ več njihov služabnik.” “Ko bom prispel v Buenos Aires, se bom povzpel n a prižnico in oznanil Cerkev Bodočnosti.” Pomislil je, da bo izobčen iz Cerkve in vržen iz reda, kar ga je vznemirilo, kajti pokvarilo bi mu načrte. Hotel bi razrušiti rimsko Cerkev, to¬ da na drugačen način, kakor pa so to dosedaj poskušali vsi reformatorji: vsi oni so jo napadali odzunaj. Toda on se bo ponižal, se ji bo nevidezno podvrgel, poizkusil pa bo odznotraj ven svoje uni¬ čujoče delo. Edino, kar bi ga utegnilo ovirati pri tem, je misel n a to žensko, s katero ne more zaživeti družno, dokler bo vztrajal v redovni disciplini. Katera teh dveh sil, ki se polaščata njegove duše, bo zmagala? Ljubezen? Sovraštvo? Želel je ostati zaprt ves dan v svoji kabini in ne videti Ivane Tabor vse do trenutka, ko bosta prispela v Buenos Aires, da bi se ona temu sklepu ne ču¬ dila, ji je po služabniku poslal naslednje besede: “Vedno je bilo vse moje veselje ža- DRUŠTVENI OGLASNIK OBVESTILO GOSPODARSKI SVET Društva Slo¬ vencev, ki začasno vodi pripravljal¬ na dela za nakup nepremičnin, ki bodo služile v skupne namene vseh naših no- vonaseljencev, sporoča: V prihodnjih dneh bodo razposlana va¬ bila na vpis deležev družbe, ki bo last¬ nica v skupne slovenske namene služe¬ čega imetja. Prosimo vse prejemnike va¬ bil, da opozore na to skupno našo zade¬ vo tudi one naše ljubi, ki jim zaradi po¬ manjkanja točnega naslova vabil ne bi mogli poslati. Vse pa prosimo, da se vabilu čimpreje odzovejo in tako pripo¬ morejo, da se bomo mogli v čim kraj¬ šem času zbirati, porazgovoriti in po¬ veseliti v lastnih prostorih. KNJIŽNICA DRUŠTVA SLOVENCEV Knjižnica je sedaj preurejena in bo pričela spet redno poslovati. Poslovala bo od 3. februarja t. leta dalje vsako soboto od 14. do 18. ure in vsako nede¬ ljo, od 9. do 13. ure. Knjižnica ima zdaj nad 900 slovenskih, španskih, nemških, angleških, italijanskih in francoskih knjig. 46 zvezkov Slovenskih večernic: Josip Jurčič: Ponarejeni bankovci. — Povest. Jurjev E.: Loterijo je pustil. — Povest. Dr. Janez Evangelist Krek: Stara mati. Povest. P. B. Velimir: žganjar. — Povest. A. Buenos Aires 1. II. 1951 Koder: škorčeva povest. Žaljski: Na krivih potih. — Povest. M. Slekovec: Turki na slovenskem šta¬ jerskem. —• Franc Kavčič: Pogreb na morju. — Povest. Žaljski: Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo. Povest. Žaljski: Vas Kot. — Povest. — A. Ko¬ der: Zaklad. — Povest. — I. Klemen, čič: Kako se je Klančnik z železnico sprl in zopet sprijaznil. — 1 Povest. — Pauko Gregorec: Grajski lovec. Žaljski: Strašen božični večer. — Po¬ vest. — F. S. Šegula: Tema in luč. — Povest. — A. Koder: Na Vrhov ju. — Povest. Malograjski: Nehvaležni sin. — Povest. Anton Medved: Krivica in dobrota. — Igra v 3 dejenjih. — Fr. Ks. Meško: Petelin in gosak, črtica iz vasi. — Jo¬ sip Kostanjevec: Za denar. — Povest. I. M. Dovič: Izkoriščevalci. — Dogod- bica. —• Podravski: Dobro se je izvil. Šaljiva dogodbica. Josip Brinar: Liska Zvitorepka. — Ži¬ valske pravljice za odraslo mladino. Josip Konstanjevec: Pošteni ljudje. — Povest. — Dr. Antotn Medved: Nesreč- j než. — Povest. — (Bo sledilo.). (Shranite te odrezke, ker boste tako p lahko imeli celoten seznam knjig društ- 1 vene knjižnice!) Marija Poženel, rojena 5. 9. 1922 v Logatcu naj se javi v pisarni IRO na ul ; ci Guido 2499 v Capitalu. POMOČ DRUŽINAM V SLOVENIJI Bogata izbira paketov z vsemi potrebnimi živili In ostalimi koristnimi predmeti Zahtevajte cenike! — EUROPLATA POZOS 129 - I. nadstropje BUENOS AIRES ČASA B0YU OLAZABAL 2336 , Tel. 76-9160 1/2 kvadre Cabildo 2300 Nudimo ure OMEGA, UNVER. RECORD, DELOS — avtomatične, vo¬ dotesne in antimagnetične — najmodernejše oblike in vse s tovarniško garancijo. Opozarjamo, da si nabavite budilke, dokler je še zaloga. Vsa popravila ur in zlatnine — točno in zanesljivo. Našim strankam nudimo kot olajšavo pri nakupu plačilo na obroke. (Odprto vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 20. ure. Sicer se pa lahko zglasite tudi v našem stanovanju, ki je v isti hiši OLAZABAL 2338, 1. nadstr. dto. 5.) skrivnostno, tako veliko, kakor nevar¬ no. Postavljam temelje nove Cerkve, ali boljše povedano: novo ogrodje več¬ ni Cerkvi: Jeruzalem novam, sempre novam.” Zastri je zaveso, da bi ga ostra kač nebnih višin ne motila, in je zaspal v naslanjaču. Imel je razburjene misli. Sanjal je, da je postal papež po vse' splošnih ljudskih volitvah... Toda njegova misel je kaj hitro spre¬ menila smer in se ustavila pri tej žen¬ ski. Kdo bo nadomestil njegovo žrtev, če se odpove njej? Kdo bi mu bil zato hvaležen? Ne, ne, ne! Dvignil se je odločen, da konča raz¬ merje! z Rimom, in kakor človek, ki ho¬ če sporočiti komu dobro novico, je spo¬ ročil svoj sklep Ivani Tabor takole: “Ta hip sem prišel do rešitve velike krize v svoji duši. Zdaj — končno, se čutim osvobojen teh tujih in smešnih vezi rimskega pravoverstva in istočas¬ no se čutim vse bolj trdno in veselo po¬ vezan Z resnično Kristusovo Cerkvijo.” “Dokončna in edina resnica je, da ni¬ sem več ne katoličan, ne razkolnik, ne božjevernik, temveč, da pripadam Cer¬ kvi, ki je pričakovanje vseh.” “Kakor hitro bom prispel v Buenos Aires, bom zapustil samostan in bom govoril po strehah mesta kakor apostol in mučenik.” “Obljubil sem bil Bogu, da ne bom opustil niti enega dne, ne da bi storil kakšno stvar, pa naj bo velika, ali majh¬ na proti Rimu. .. Začel bom boj z be¬ sedo in tudi z zgledom proti duhovniš¬ kemu celibatu... Oh, Ivana, Ivana! Ka¬ ko lepo mi prihajajo zdaj na misel tiste lepe ljubezensko besede in Pesmi nad pesmimi: ‘Že je minula zima... Rože so pokrile zemljo in nastopil je čas petja; gruljenje golobov se sliši s stolpov... Vzdigni se, prijateljica moja, lepotica moja in pridi!’” Poslal ji je te strani in čakal, da ga bo Ivana Tabor poklicala in mu česti¬ tala, da je vendar le našel rešitev, ki mu jo je ona vdihnila, in dokončno pre¬ trgal s svojim! meništvom. Toda ona ga ni poklizala; poslala mu je čisto dru¬ gačen odgovor, ki ga je razočaral in navdal s strahom. Kaj naj pomeni ta odgovor: “Danes prispeva na konec najine po- *ti. Toda to ni Buenos Aires. Hranim za vas čudovito presenečenje!” ‘Katoliška Cerkev ni edina pot za zve¬ ličanje, toda za vas je najboljša. Mora¬ te se vrniti v samostan in biti podvržen papežu. Morate reformirati svoj red in odpreti vrata novim poklicem. Narašča- ri. Dosedaj so vsi vaši napori odpove¬ dali, ker ste se držali pravil, popolno¬ ma nasprotnih svobodnjaškemu duhu stoletja. Odprite njegova vrata Tem- plarjem. In naraščaj se bo stekal v po¬ tokih, in v vsakem mestu sveta boste imeli samostan in postali boste general reda, kar vam bo pripravilo pot do sa¬ mega papeža.” “Največja zabloda vseh nasprotnikov papeža je bila v tem, da so vsi hoteli razrušiti rimstvo s tem, da so izstopili iz Cerkve. Slaba strategija!” “Rimstvo bo premagano samo iz se¬ be ven: odznotraj; ne po nasilnih, tem¬ več po ponižanih, ki bodo imeli moč, da vzdrže tudi za zidovi osovražene trdnjave. Vi ne smete iz samostana! Ne smete iz reda! Spomnite se, kaj se be¬ re v knjigi Makabejcev: judje, ki so od¬ stopili od svoje postave, pa so ostali v mestu, so povzročili svoj poraz, ko so odprli vrata sovražniku.” “Danes bova šla v mojo palačo v puščavi Thar in vi boste od tam začeli svoje delovanje, ki ne bo v mesu, temveč v duhu...” Zaključila pa je pismo s temile ener¬ gično podčrtanimi besedami: “Poslušajte moj glas! Vaše delo ne bo samo izpreobrnitev ene same žen¬ ske, temveč spreobrnitev naroda 400 mi¬ lijonov duš, ki vam ga bo izročila ta ženska v zameno za sebe.” “Že je minula zima... resnica, toda ni še čas, da bi poslušali gruljenje grlic, kajti cvetje te pomladi je še vedno krvavo... O, da bi moja roka na vaših ramenih bila bolj krepka, kakor roka nadangela!”