M. 66. V Trstu, v sredo 19. avgusta 1885. Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko »EDINOST« izhaja 2krat na teden vaako sredo in aabete o poludne. Ona za vse leto je O jrld., xa polu leta S% gld., 7.a ćetrt leta 1. frld. SO kr. — Posamezne številke »e dobivajo nn opravniitvu in v trafivah v Trtt« po S kr., v fiarlol in v Ajdovščini po O ur. — A'aroantnt, reklamacije m inrerate prejema Opravelitv«, vla Ttrrente, »Nova tiskarna*. Vsi diviti se poSiljajo lirsdnlit vh »vla Tarrs.it«* »Nuova Tlpografla vsak mora biti franktran. Rokopisi o-»e7 posenne vrednosti se ne vračajo. — Inserati (razne vrste naznanila tn poslanice} se zaraSunijo po pogodbi — prav cenb; pri kratkih oglasih k drobnimi žrkauii se plačuje za vsako besedo 2 kr Slovenci v gosteh pri Čehah. Prvikrat se je/dogodilo, da so Slovenci Sli v tako velikem broju skupaj na obisk k bratom Čehom. — Iz Trsta , Ljubljane in drugod s Kranjskega , Štajerskega in celo iz Istre Slo je v petek gotovo blizo 300 Slovencev v Prago, da tam ogledajo prekrasno češko narodno gledišče. V soboto zjutraj so dospeli naSi rojaki na Dunaj, tam so jih Šakale deputacije vseh slovanskih društev na Dunaju. Sprejem je bil v resnici pre-arčen. Slovanskega pevskega društva predsednik, dr, Lenoch, vrli Čeh, nagovoril je Slovence v češkem jeziku in g. Ivan Hribar mestni zastopnik Ljubljanski, odgovoril mu je tudi po češko. Ves sprejem je bil nekda tako ganljiv, da so našim potnikom solzć igrale v očćh. Zvečer so dunajski Slovani na Čast našim popotnikom napravili sijajen koncert, pri katerem se je na najlepši način razodevala slovanska vzajemnost. V nedeljo so potovali dalje in so dospeli v Brno, tam so jih sprejeli Cehi prav po bratovsko na kolodvoru, češki pisatelj Rnbec pozdravil je Slovence v slovenskem jeziku, g. Hribar mu je odgovoril slovensko in češko, navdušenje je bilo veliko. Zvečer bil je koncert v českej «Besedi», kder se je zbralo vse polno najodličnejših čeških rodoljubov. Slovence so tam na vse le mogoče načine odlikovali. Navdušenje je bilo nepopisljivo in petje Slovenskih Slavcev je prouzročilo najlepši učinek na Cehe. V slavnostnem govoru je gosp. Rebec slavil posebno nazočega prvega živečega sloven. pesnika, Simona Gregorčiča. V pondelek pa so prišli Slovenci v Prago, kder je bil sprejem uprav velikansk ; prvaki češkega naroda, ki so se združili v poseben odbor, so sprejeli obiskovalce na kolodvoru in jih odvedli v stanovanja. Uže včeraj so Slovence slavili v «meščanskej besedi«. Danes pa bode v narodnem gledišču Slovencem na čast slovesna predstava. Reči se mora, da so Čehi ta pot sijajno pokazali, kako oni cenijo in ljubijo svoje slovenske brate, na naše potovalce gotovo napravi to potovanje nepozabljiv vtisk. Potovanje Slovencev v Prago je torej nopopisljive vrednosti tudi iz političnega stališča; s takimi obiski se mej brati bolj spoznamo, simpatije se množć in naš narod dobiva vedno večo veljavo pri drugih močnejših in mogočnejših naših bratih, katerih zdatne podpore tako silno potrebujemo. Tožbe so bile baš v novejšem času, da se Čehi in Poljaki vse premalo brigajo za nas, ki smo najbolj izpostavljeni in do neke meje so bile tudi opravičene te tožbe. Vendar pa je treba pomisliti, kako težko politično stanje imajo Cehi še vedno in kako težko jim je doseči svoje zgodovinske, v starih zakonih uže zatrjene pravice. Ali čehi so tako napredovali v vsakem obziru in so tako politično zreli, da se je nadejati, da pridejo do svojega cilja. Ako se pa zdaj približujemo in ožje vežemo z našimi mogočnejšimi brati, toliko bolj moremo šteti na njih pomoč; treba uprav, da ves češki narod spozna važnost in težavnost naših pozicij , to pa se najlože zgodi po večkratnem občevanju mej nami in njimi, le na tak način je mogoče, da prešine solidarnost mej bratskimi rodi vso maso naroda, katera potem vpliva tudi na voditelje. Iz tega stališča torej z veseljem pozdravljamo izlet naših Slovencev v Prago in želimo, da osobno občevanje PODLISTEK. Izlet v Vipavsko dolino. Spisal Levin. (Dalje). Narodni čut in ponos se tudi izraža lepo v prebivalcih te srečne doline; v Ajdovščini se nahaja uže dvanajst let društvo «E linost« ustanovljeno v lepem stanovanju in preskrbeno z raznovrstnimi knjigami in časopisi; v Trgu nahaja se izborna čitalnica, ki tudi pospešuje narodno zavednost in podaja svojim udom dušne hrane v knjigah in časopisih: razveseljujeta slednjič obe društvi svoje ude preredujoč zdaj pa zdaj kako veselico. Okolo društev se zbira vzla«ti vipavska inteligenca ne izou-stivši uk..željnega kmeta. Postavimo se sedaj na č^titega starca velikana, na hrib Nanos. Ta hrib je del Kras«, visoke apneniške planote. Z ič^njajo se lu pluiote na severo-zapadu pol Triglavom, ob strani reke Iirijce do Ljuh-Ijauč ce ter se Široko razprostirajo do reškega zaliva, do visokega Sn-Jnlka (l~9G m ). H ribo v j so sploh vsi iz apneniških tvarm; vse pidno je strmih hribcev in velikih breznov. Prvi znamenitejši del takozvanoga Krasa je Trnovski goz 1, ki se razprostira na severno stran Ćavna in drži skoraj do podnožja Triglava; sredi nj-ga kipi v ziak obrasten Mrzavec (1406 ui.); pusti najboljši in najtrajnejši vtisek na goste in na gospodarje. Želimo pa, da ta obisk ne ostane zadnji, ampak da se še večkrat ponavlja, ter da tudi Čehi nam Slovencem vrnejo bratovski pohod. Vse, kar kiepča slovansko vzajemnost, mora podpirati in širiti pravo slovansko čssopisje in iz tega stališča se tudi mi veselimo potovanja naših rodoljubov v zlato Prago in nekaterih tudi na grob sv. Metodija. Naj ima to potovanje najlepši izid in še boljši uspeh l Lajšanje. (Konec.) S kom naj bi se pa nadomestili? Ako se kde kaj vzame, tam manjka, tako bi bilo s somnji: manjkalo bi jih in plešo-ijubnim mladeničem in deklinam bi se po njih skominalo, njuna srditost bi čestokrat bila velika in proklinjali bi morda celo onega, ki jim je to »zadnjo veselje« odvzel. Zato nam je biti opreznim svetovati zatretje somnjev, ker navalili bi na se JezO krčmarjev, fantov iu deklin, Česar si vendar ne želimo. Naše menenje o namestovanju ravnalo naj hi 8e, kakor smo uže zgoraj omenili, po narodnem rt-ku »klin s klinom«; zatrte bi radi videli Sagre, ali ker uže ple-somaniji ni mogoče se popolnoma ustavljati, svetovali bi kakor poprej, oživljanje plesov prirejevanlh od kakega narodnega društva. Se ve, da bi ti ne smeli biti premosti, vsako nedeljo, ampak po leti zadostil bi eden in po zimi, o pustu, morda kaj več, ko tedaj uže vse nori, kar potrpno zemljo tlači. Zajedno pa prirediti bi se morala (navadno preden) predstava kake igre, vršilo naj bi se petje tako, da bivša zabava ne obstojala zgoli v plesu, ampak več v gledanju take predstave ali poslušanju petja, d^klamovanja, godbe itd. Na tak način bi se nekak jez postavil proti onemu raznarodovanju in nenrav- dalje proti jugo-vshodu trga Širi se Hru-šica z Nanosom (1300 m.). Poglavitni vr* hovi Nanosa so Nanos, nekoliko višja od tega sta Debeli vrh in Smržnir.a. Ono stran Nanosa začenja se dobre štiri milje dolga Pivška dolina. Na jugu Vipavske doline se širi ska-loviti Kras z stenami, brezdni in propadi/malo zemlje, ki si jo ubogi Kraševec more nabrati mej kamenjem in v en kraj donesti, da mu £esa rodi, obdelano je prav dobro; niti ped je ne zastonj l-ži tako, da se mora pibival*c tujih boljših in bolj zemijatih dežel le Čuditi neumornej pridnosti trpežnega Kraševca, ki si zares «v potu Bvoj^ga obraza svoj kruh služi«. Ako bi Kras bil kde na Ruskem, naredili bi iz njega drugo Sibirijo, kamor bi svoje prognanike pošiljali; ako bi Kraševec bil v posesti ogerske Puste, zval bi se srečnega ter jih z svojo občudovano pridnostjo spremenil v prelep vrt. In vender si zadovoljln, ti Kraševec! veseli in blišči se ti radosti lice, ko pri mizi sedeč s prijateljem srkaš dober teran; ti ne mrmraš nf na zemljo ni na njenega stvarnika, potrpežljivo prenašaš, č» tudi te po dolgem dolgem mučnem delu na polju zadene nesreča, burja ti opustoši tvoja polja, toča poklesti pičli pridelek, suša vzame atvoj vsakdanji kruh« — ajdo, turščico, ječmen, rež — ne mrmraš, ampak poprimeš se dela In sadiš in seieš dalje z upanjem, da se ti vsaj prihodnja letina obnese. Malo je res zemlje mej kraškimi skalami, ali kar je je, vedno je nemu vedenju, ki ee opazuje na sedanjih plesovili, prirejenih pod prostim neboin, kamor ima vstop plačujoče in ne plačujoče ljudstvo, dobro in moralno pokvarjeno, da pleše ali se zabavlja. Vstopnina bila naj bi kolikor mogoče nizka ter omogočila vbod tudi manj podkovanim mladeničem: mnogo-več biti bi morala nizka z namero, mladino odtujili onim beraškim in sramotnim plesom, privaditi je k »stiskanju«, namreč k večej varčnosti; tako b! se tudi v naroden hlev pripeljalo mnogo ovčlc, koje se sedaj nočejo udeleževati veselic, katere narodna društva prirejajo. Tako bi torej ne bil zatrt popolnoma ples, ampak nameBtovale bi ga zabave in konci plesovi, kojim bi bil smoter udeležence tudi nekoliko blažiti. Jez bi se tudi na tak način poBtavil zapravljanju in zametovanju težko pri-služenega denarji, ker ne bilo bi taka prilike tu, prevelike svote zapivati in za-kvartati. Nismo zaman imenovali naš članek »lajšanje*, hoteč s tem zaznamenovatl ne le način plesa, temuč tudi zapravljanje, popivanje, kvartanje, nemoralnost, občno pijanost, koji so 8 plesom sklopljeni in ki dajo povod raznim pobojem in celo — ubojem. Le redkoma mine brez kakega razpora in slednjič pestenja in britev. V onej plesnej besnosti po plesu, ko so uže nakrcani sladkega vincu, zbesede se ne-redkoma in klepetajo in se prepirajo dokler ne pridejo do celega, namreč do poboja. Ni tega ne trdimo, da je temu uzrok v prvej vrsti ples, ampak vino, ali tudi prvi ni ponajveč izključen; in znano je, da kdor smolo dlabi se osmoli. Zoprno postane slednjič čestitemu čitatelju moje modrovanje, ako ga še nadaljujem, zato je boljše, da v malo besedah končam. Plea, ponavljam, sam na sebi ni nič hudobnega, kakor tudi igra ne, ali posledke ima lahko žalostne ; starec je in vendar le zmiraj v navadi; okorenjen j« zelo tudi v denašnjo družbo tako, da bi se vsi v obraz jeli smijati onemu, ki bi tirjal, da se popolnoma odpravi; prida pa tudi ni, kakor znamo, ker toži ga marsikdo, kar znači, da je hudoben, Škodljiv. In zares znano je, da on kvari ljubo zdravje, kvari v delu: jedno žito se požanje, drugo seje tako, da zemlja nikoli zaman ne leži. Postavimo se torej na Nanos. Na zadnjem vršiču stoječ, nad Razdrtim, irnaš uprav navpik pod seboj vas Razdrto; tu se odpira seilo iz numulitskega apnenca, ki deli Pivko od doline reke Vipave. Ta globoka dolina, kije začetkoma prav ozka, širi se zmiraj bolj, in znižuje; na vshodu, na nekoliko višjej strani, stoji pod Nanosom vas Št. Vid in dol proti Trgu na levej strani Slap z sadjarsko šolo. Stoprav nad Vlnavo se začenjajo aluvijalna tla, ki dajo tej dolini ono lodovitnost in mi-loto ozrač a, ki jo razlikuje od ostalih kranjskih pokrajin: Vipavska dolina je v resnici glede ozračja naj h lažji del Kranjske (oziroma Goriške) samo da se na Goriškem sploh nahajajo prijetnejši in gor-kejši kraji. Severno stran te doline, kakor smo rekli, zapirajo hribovi Čiven in Hrušca, jul io pa hrbti iz numulitnega peščenca in apnenca, koji sezajoč v dolino, delajo — ta krnj tako idiličen in krasen. Razgled, ki se ti podaja, ako stojiš na Nanosu, je čudoviten; ves nov svet se ti odpira. Na jugu bele se pred teboj kraške stene, mej kojimi zelene tu p i tam majhne šumice in polia. Ves obsut je Kras z vasmi, sredi katerih moli v zrak vaški zvonik, koji ti delajo tako prijeten ta pogled; vode po Krasu ne zapaziš, ker tu vlada suša, tem bolj se ti pa razveseli oko, ko zazreš v daljavi sinje adrijansko morje, na kojem švigajo tja in sem lebki čolni in ponosno plovijo morski velikani, ogromni parniki in z belimi jadrami gonjene indije (bašti-menti). Trst se nekoliko tudi vidi z Nanosa; razgled se ti pa razprostira na ska-lovito istersko obrežje z svojimi mestici. Ako dalje tako motr š, zazreš proti zapadu beliti se avstrijsko Nizzo, Gorico in dalje furlansko ravan, vso prepreženo z rečicami, vasmi, trgi, mesti in polji. Na obrežju vidi ti oko «kraljico morja® sredi morja Be vzdigujoče Benetke; proti vshoiiu se ti oko naslađuje nad Kranjsko, lepo Kranjsko, obljudeno s tvojimi sorojaki; sredi nje se tu pa tam vzdiguje hriliec in beli vasica, in uprav v središči dviga se ponosno ljubljanski grad. Z veseljem v srcu in presunen vsklik-neŠ tedaj: In ta zemlja krasna Dom je moj! Ganen v srce občuduješ te zemeljske krasote; mej sabo primerjaš peŠčeviti Kras z rodovitno Vipavsko in Kranjsko, ki se ti razprostira v podnožju, vglobiŠ se v prijetne misli, srce ti priseg« večno ljubezen in zvestobo do občne in najslajše matere — slovenske domovine! Vipavska dolina se torej razprostira od sedla nn Razdrtem ter seza do Zavo-dnje na GradIŠkem, kder se reka Vipava steka v Sočo. Izvira ta reka v Trgu uprav na dvorišču grada Lanthieri. Kaj krasen je ta kraji Izpod žive skale vre na dan bistra Vipava ter je koj pri izviru napeljana na nek mlin; nad izvirom pa je v skalo E DI N O 3 T zlat čas, čestokrat vzame naivnemu človeku, vzlasti nežnega spola to, kar ga največ krasi, namreč neprecenljivo sramežl|ivost; trga iz ubozega Človek i denar ter ga meče nepotrebno strani. Ni toraj priporočljiv, pa vendar ni modro kar naravnost mahati in ga povsem iztrebiti, ker njegove korenine so preveč razširjene. Kakor je dopuščeno česa govoriti proti slabim navadam in sploh proti korupciji, smatrali smo i mi zadobro, nekoliko besed zavreči o tem prisiljencu, obče znanem kvarljivcu dušne in telesne blagosti človekove. Ne mislimo sicer, da bi bili katerega spreobrnoli s temi besedami, ali storili smo svojo dolžnost: vs;ij nekoliko opozorili smo onega, ki je plesu z dušo in telesom udan, ua plesove mogoče slabe na-stopke. Dobro vemo, da je vsak članek, kUe v katerem časopisu objavi z namenom, ponučiti milo slovensko ljudstvo in je odtrgati kolikor možno od slabih navad, naj si bodo i najstarejši običaji (ako so slabi in škodljivi, dopuščeno je po njih mahati!) sedanjega pohabI|enega časa — velik bob v sleno in enak bo tudi najbrže ta naš. Upamo pa vendar, da glede na hude nastopke, ki plesovi tu pa tam na deželi vzbujajo, višja oblast nekoliko zajezi to navado; narodnjaKi pase pomude prirejati letne plese tudi za prostejši ljudstvo v narodnih društvih. Na tak način bi se v innogin obzirib koristilo društvom samim, narodnej zavednosti in vdeležencem, ki so drut-ači izpostavljeni priliki mnogo denarja zapraviti, lem ne bode morda naš glas — vox clamans in deserto — temuč k spodbujenju. V resnici niso plesovi k niknkej korist-, ampak k mogočej škodi. S. Frančišek S.IrSki, ki nam je spisal prelepo knjigo: Filotea polno lepih in k čednosti spodbu-jevajočih naukov (da bi jih le kdo poslušal!), pravi uekde v svojej knjigi: — ojaz ti ponavljam o plesovih, Filotea. to, kar zuravniki trde o »Champignon-u«: najboljši malo izdajo. Tudi najboljši plesovi niso kaj prida«. In s temi besedami naj končamo tudi ini mali članek, v kojem smo navedli svoje nazore, ki niso, kakor hi kdo sumil, plesu naravnost nasprotni, podpirajo pa in priporočajo ga tudi ne, vzlasti pa onega, kojega prirerajajo na kmetih na brijarjih ali na pesku in kojega smelo smemo krstiti. — lajšanje 1 Levin. Dostavek. Upamo, da smo s temi črticami zadostno izrazili svoje menenje o plesovih, ki se po deželi vsako leto snujejo. Koristonosni gotovo iuso, tembolj pa Škodljivi, zato poživljamo na boj proti njim tudi druge slovenske liste, katerim je na srcu blaginj i milega naroda. O priliki se pa morda mi sami Še oglasimo. ViiolD^na klet in prostor, obsenčen s košatimi drevesi. Tu se sedaj pivo toči. N tj mi bode dovoljeno omeniti o ne-k, potem društvo Unione O peraja se zastavo in kakimi 80 svetilnicami, na to društvo Sokol se zastavo in 40 svetilnicami, se Sokolovim monogramom,40 sokolašev je bilo v polnej opravi, kakin 50 drugih je im^io le znamenja. Na to so prišli pevci (na i 200) pod vodstvom g. Stele-ti in obdani od baklonoscev. Zdaj še le se je prikazala prekrasna zastava delalskega podpornega društva, obdana od častne straže, za zastavo je šel odbor društva in za odborom kakih 500 do 600 udov v vrstah po 4 in 4, na straneh pa so nosili poverjeniki in nadzorniki prekrasne steklene lamp jone v narodnih barvah, bilo je teh lampijonov okolo 80; za dei. podp. društvom je šlo potem tržaško podporno in bralno društvo in naposled drugo slovensko občinstvo; sprevod je narastel, ko je prišel na ulico, na blizo 4000 ljudi, in to ljudstvo je bilo skoro samo slovensko, kajti veterani so večinoma Slovenci, tikinsko društvo je čisto slovensko, Uuione Operaja pa ima več nego polovico Slovencev, torej od 4000 ljudi je bilo gotovo 3500 Slovencev, kar s tem konštatujerno, da se nam ne bode očitalo, da smo tujci v Trstu. Velikanski vtisek je napravil ta veličastni sprevod v širokej ulici Torrente, kakih 500 svetilnic plamenic, na stotine bengaličnih ognjev, ljudstvo navdušeno, dve godbi, močen pevski zbor; silšati to petje, dve KOdbi in klice ljudstva, katerega se je bilo nabralo na tisoče ni tisoće od ulice Torrente, po vsej korsi do velikega trga — vse to je moralo napraviti tudi na Lubone globok vtise k. Kaj tacega se je v Trstu videlo le redkokrat, ali to-liuo navdušenja morda še nikdar ne. Sprevod se je premikal iz Via Torrente po korsu na borsni in veliki trg do namestništva, kder se je ustavil. Na borsnem trguje razsvitljavala spre\od električna luč, ki je bila zairjena v stanovanju društva »Avstrija«, tu in tam so bila raz-svitijena tudi okna, sploh pa je vladal nepopisljiv entuzijazem. Pred namest ništvem so se vsa društva postavila v red, godne, zaBtave in pevci stopili v središč in najprej je nagovoril predsednik veteranov veterane v nemškem jeziku ter jih pozval, da zakličejo trikiatm »živio« na cesarja Frau Josipa 1. Ogromni »živio« je bil odgovor. Na to je govoril pre.ised-nik Unione operaia v enakem zmislu v italijanskem jeziku in zopet so se razlegati Evviva in živioklici. Nagovoril je Slovence predsednik delal, podpor, društva in za njim podpredsednik »Sokola«, katerima ogovoroma se je občinstvo odzivalo z več sekund trajajočimi živioklici. Ko so klici potihnoii, začeli so pevci ce-Barsko himno v slovenskem jeziku, katero so dvakrat ponavljali; mej petjem je bilo vse občinstvo odkrito in zastave so bile vse nagnene — res veličasten prizor, katerega so razsvetljevali bengalični ognji v slovenskih barvah. Sprevod je potem Sel dalje po glavnih ulicah do Villa Necker, kder stanuje vojaški poveljnik. Tam ste obe godbi igrali cesarsko himno m potem se je ves sprevod zopet vmol skoz veliki trg nazaj pred kasarno, od koder bo se društva razšla v svoja stanovanja. Vea čas sprevoda je bilo tako vpitje, da se je od daleč slišalo, kakor kak mogočen vihar. Naše ljudstvo je zopet pokuZalo, da je tukaj, da je navdušeno za svoj rod in za skupno domovino, posebno pa za svojega cesarja. Vse to pa se je vršilo v najlepšem miru. pri takej gnječi ni biio najmanjšega nereda, kar zopet dokazuje, da Slovenec ljubi red in da slovenska trobojnica nikogar ne draži, ako ne onih, proti katerim vlada ni dolžua obzhov. Včeraj na rojstveni dan cesarja se je pa uže na vse jutro ob 4. uri začelo streljanja na kaštelu s kanom, po vsej okolici pa s topiči.— Ob 8. uri je bila pri Sv. Antonu slovesna sv. maša, katere so se udeležili veterani se zastavo in godbo; ob 9. pa je bila pri sv. Justu pontifikalna sv. maša, katero je bral sam milostljivi gosp. Škof z veliko asistencijo, in katere so s«-udeležili vsi konzu i tujih držav in vse oblastnije v velikoj paradi. Vse ladije v na še j luki so bile v zastavah, prav tako vsi konzulati. Zvečer je imelo društvo «Austria» v Dreherjevej, prekrasno ouičenej lopi veselico, katere se je Udeležilo k ljubu slabega vremena do 4U00 osob iz boljših in prvih krogov trž.-.škib, mej njimi najlepše tržaške dame. Godlisti dve godni, vojaška in civilna in okolo 10 ure so začeli ognjemeti, ka-koršnib se vidi le reakokrat. Zastopane so bile na tej veselici različne naiodnost', počastili so jo tudi zastopniki tujih vlad. s kratka: veselica je bila velikanska in trajala do jutra. Na tak način je Trst zopet osvet'1 svoje lice in pokazal, da bi se dalo tukaj v miru živeti mej Slovenci in Italijani, ia le vlada pokaže eneržijo proti izdajalske] Iredenti. Sil »vnosi delalskegra podpor negra društva. V nedeljo bode to diuštvo ua posebno slovesni način obhajalo roj'tveni dan svojega visokega pokrovitelja in pa obletnico blagoslovljenja svoja prekrasne zastave. Ob 8 uri bode sv. maši pri sv. Antonu novem, k tej muSi vabi društvo vse stoje ude in vsa druga slovenska, pa tudi iulijan;ka pa-irijotična društva, katera je povabilo še posebnimi pismi. Želeti je, da se te cerkvene slavnosti udeleže tuli mnogi okoličani in okoličanke. zadnje v prelepej naroinej noši. Okoličani naj torej ne za mude te lepe in za naš narod pomenljive slavnosti. Zvečer ob 7 uri pa se začne veselica v gledišču Fenice. Nadejati se je, I t tudi veselico obišče vse polno sveta iz Trsta in okolice. Slovenci, kar ste pokazali v pondelek, pokažite v nedeljo še enkrat, da vas namreč druži ena majka in da Vam je mari Čist svojega narooa! G. Ivan Petrovič, filolog iz Pe-terhurga je prišel te dni v Trst. kder ostane daije časa zarad jezičnih študij. Hišna preiskava In zapor. V pone ieljek zjutraj je nila pri šest oso-bah v Trstu hišna preiskava in moralo se je kaj posebnega najti, ker so vseh šest zaprli. To so ti le gospodje: Ivan Longhi, trgovinski opravnik; Josip Bratos, načel nik pevskega društva »Sirnco«; Fran Sa vorgnani, stavec v tiskarnici C. Amati; Virgii Borgo-Carati, malar in brata Josip in Peter Grusovin, trgovska pomočnika. Razpisana je služba poštarja v Komnu. Letna plaća f. 860. Prošnje je uložiti pri tukajšnej pošim-j direkciji. Dijaške veselice v Vipavi se udeleži tudi deputacija tižaškega «So-kolan, in kakor se sliši, bode sploh dijaški shod v Vipavi letos j.ko živahen, kakor je le želen in pričakovati, kajti čas je, da se začne naša mladina zopet kaj živahnejše gibati. Herpeijska železnica. Razpisano je zidiiuje le železnice m se imajo oferte uložiti pri miuisterstvu trgovinstva do 17. septembra. Lahonsko. Naši lahončiči so se te dni kar poskrili, nekateri so šli celo na »frišno«, ali pri vsem tem so nekateri po hotelih in ktčmah silrio zabavljali na patrijote.— Neka uže precej stara frajlica pa, sestra nekega magistratovega arhitekta in hči nekega služmka pri steklarskej firmi S., je bila včeraj tako jezna, da je iz svojega stanovanja Via Canai grande Št. 9. IV. nadstropje kar zaporedoma pljuvala ua veterane, ko so šli mimo v slovesnem sprevodu. Nadzorujte olroke! Otrok od še ne uveli mescev, po imenu Filomena Kumar v ulici Sporcavilla št. 1. je včeraj Barn v sobi mirno v zibelki spal. —Pride pa do njega velika podgana in mu ves obraz strašno razgloda, otrok,, brez nosa brez ustnic vsega krvavega odnesli so v bolnico. — Starši, malih otrok se nikoli ne pušča samih! 5 letna Ana Novak se je na ulici Sv. Giprijana igrala ter tako nesrečno padla, da so je prinesli domu na pol mrtvo.— Močno pobila sta se tudi 10 letni Jožef Kozlovlč in Jožef Višnjavec, oba pri igranju. Okoličani in magistrat. Danes jo bilo pet mož iz Loujera pri magistratu, da prisežejo kakor poljski čuvaji. Načelnik magistrata in znani asesor Pim-paeh sta zahtevala, da prisežejo po italijansko, ali vrli Lonjerci so izrekli, da ue prisežejo drugače nego po slovensko in ker se g. vodja ni hotel vdati, zapustili so uiad s protestom, brez da bili prisegli. Okoličani! posnemajte vsi vrle Lonjerce! Tržažke novosti: Umrla je te dni jako znamenita osoba, sicer nizkega stanu, ali v Trstu jako poznana, bil je to Ivan Kalac, vratar mestne bolnice, uže 68 let star, lep velik mož se sivo brado, dolgo do trebuha, rodoma iz Ćićarije, ki ni nikoli pozabil svoje domovine in je naj raj že govoril hrvaščino, ker italijanščine ni niti dobro znal, akoprem j- bil celih 28 let vratar tneBtne bolnice. Mož je bil povsod znan in pri ljudstvu j..ko priljubljen, kar je dokazal posebno njegov jako lep pogreb, katerega se je udeležilo vse polno ljudi taznih stanov. Strašen umor. V soboto je šel okoličan Ivan Marija Hrovatin, 42 letni zidar iz Koionje se svojo ženo v Koper. Dobre volje se je vrnol nazaj. On pa je imel uže stare prepire z svojim bratrancem in sosedom, Ivanom Marijo Hrovatinom vulgo Babek. 38-letnlm zidarjem, kateremu je bil nekda tudi zavidljiv, ker si je boljše pomagal nego on, in ker ste naoalje posebno ž-ni obeh bili v budem prepiru, katerega je še posebno netila žena prvega. V soboto vrnovši se domu iz Kopra je prvi zopet neke babarije zvedel, žena njegova pa gaje naščuvala proti svojemu bratrancu; gre torej pred bišo prvega, kateri precej pride, nič slabega ne sluteč. Ali kom;-j stopi pred prag. ko tra Ivan Maiija Hro-vatin kar molčeč z nožem prehode, ter ga v treh krajih smrtno rani. Ubožec se zgriHi na tla. morilec pa zbeži, kakor Kajn. Ranjenega so precej odnesli v bolnico, kder je umrl Se tisti večer; ubežnega morilca pa je policija našla skritega v nekem hlevu, tam pod Opčinami, ter so ga pripeljali v zapor. To je v kratkem uže drugi ali tretji slučaj v okolici. Nam da ta stvar misliti in uzroka tolike surovosti iščemo le v lehkoživenji in pijanosti. Okoličini! snujte društva zmernosti, snujte čitalnice in gospodarska društva, to vas reši bude nadloge. Ubežnik. G. t. m. je od garnizije v Trstu ubfgnii 24-letni podčastnik Angelo Gbega tz Kotora. Samomori. Ivan Planiščik, klanfer rodoma Goričan, 33 let star je predvčerajšnjem popoludne Šel v gojzdič borovcev pod s v. Alojzijem, tam je pil iz neke male steklenico še precejšno množino žvepljene kisline. Komaj pa je popil smrtonosno tekočino, je uže začel neusmiljeno upiti; upitie je BliŠal vaiub gojzdiča in ko vidi moža na tleh zgrudenega, hitro teče po stražnike; v 10 minutah so uže bili stražniki na mestu in k malo za njimi so prišli tudi sluge iz bolnice z nosilnico. Odnesli so samomorilca v bolnico in tam so vse mogoče poskusili, da bi ga zopet ozdravili, ali vse zastonj; ob 9. uri zvečer umrl je v največi muki. — V nekem magazinu petrolja pri sv. Savi, poleg Skednja, našli so za vrata obešenega nekega uže stari-kastega moža, kakor se sliši bil je to nek 55 letni trgovski agent, ki je stanoval pri Sv. M. Magdal. spodnji, in kateremu se je godilo zadnji čas jako slabo. Pravijo, daje zapustil tudi družino. Samomori se vsako le to bolj tnnožč, posebno tukaj v Trstu; to je najboljši termometer za stanje mo-alnostl, pa tudi materijalne blagosti. Policijsko. 221etnega fakina Josipa F. iz Trsta je policiia zaprla, ker je neusmiljeno pretepal svojo 71 letno mater, stauujočo v ulici Media št. 296. — 17letno služkinjo Fraučiško K. iz Križa so zaprli, ker je ukradia svejej gospodinji ff. 17. — Zaprla je policija nekega fakina, ker je pri njem našla ponarejene dvajsetice, katerih sploh vse polno kroži po Trstu. — Zaprla je policija tri Dunajčane, ker so bili po dunajski policiji iskani zarad vojaškega begunstva in fals fikacije dokumentov, potem dva rokodelca iz Trsta zarad tatvine in sleparije, nadalje tri možke in 2 ženski, ker so uže enkrat izgnani iz Trsta povrtioli se sem in kakih 6 potepinov zarad pouličnega razsajanja. Izpred porotne sodnlje« Pismonoša JaKop Marusič iz Opatjesela je bil te dni obsojen na 8 mesecev ječe zarad zlorabe uradnega poslovanja, ker je namreč mnogo pisem ukradel znamenom, da iz njih vzame morda nedeklariran denar. — Včeraj se je začela obravnava proti onemu Andreju Zegu iz Konrive, (v Trstu kakor kmetovalec uže več let naseljen). Zatožen je, da je mej Komnom in Nabrežino ubil Bvojo ljubico Jožefo Krt, rojeno v Šmarjah, Zega taji trdovratno in je jako hladnokrven. Okoliščine in priče govore proti njemu. Obravnava bode Še le jutre končana in natančneje o njej bomo poročali v soboto. IZ JŠkednia nam poročajo, da je tam sinoči toča še ono malo pri lelka, kolikor ga je Se ostalo po toči v spomladi, popolnoma vničila. — Toča je sinoči bila tudi po drugih krajih okolice, pa ni napravila toliko Škodo, kakor v Skednju. Tržaški Lahonl v LJubljani. V novejšem Času gre vsako leto prav dosti Tržaških Lahonov v Ljubljano na zrak/ največ jih odide od tukaj v Ljub-Ijauo, kadar slutijo, da bode v Trstu kaka patiijotična demonstracija. Včeraj so v Ljubljani imeli, kakor vsako leto na rojstveni dan cesarja, vojaki poleg koli žeje slovesno sv. mašo. To mašo je gledalo od daleč tudi kakih 10 tržaških Lahonov in veČina je gledaje naše vojake, kar na glas zabavljala zoper uniformo, zoper zdrava lica naših vojakov in zoper njih hrabrost. Ali ni to drznost in neumnost oh enem. Še vsakikrat so naši vojaki italijanskim pleča namazali; pa si upajo ti Lahoni zabavljati, češ, oa naši vojaki niso hrabri. Kaj pa ko bi take pobaline slišal kak gorenjski fant? Vseh devet naenkrat bi čutilo njegovo pest! Iz vagona skočil je zadnji petek ob G. uri zvečer na ljubljanskem južnem kolovoru neki dijak. Namenjen j« bil na Gorenjsko, a je po pomoti sedel v brzovlak, ki odhaja malo pred gorenjskim vlakom v Trst. Ko iz vagona pogleda in uvidi svojo zmoto, vrže najprej svojo prt-jago skozi okno, potem pa skoči Še sam /a njo. Zgodilo se mu ni nič, da si je brzovlak že precej hitro vozil, a zagovarjati se bode imel zaradi prestopka železniških predpisov pred policijo. Iz Ajdovščine uam pišejo: V noči 14. t m. oopeljali so v ječo starega oženjenega moža J B., iz Gorenje pri Ajdovščini doma, zarad oskrunjenja malih »eklet od 5—6 let. Grdoba! Prav tisto noč je v malej luži utonil stari mož F. N. iz Grivič pri AjdivŠni. Sel je na Ustja, tam so dobro nasekal in nazaj gredoč se je zvmol z obrazom v majhno lužo in tam se zadušil. Rekli so mu zarad njegove Šalivosti in zgovornosti »dohtar Lli-pulati« Mrajcarska podr žnica »Narodnega Donia» v Ljubljani. 01 mnegih strani prihajajo nam vprašanja, v kaki zvezi da je krajcarska podružnica z upravnim odborom »»Narodnega domaa? ED1N0S T U odgovor sledeče: Ustanovitelji krajcar-alte podružnice »Narodnega Doma«, it-vjemŠi g. dr Stireta, ki sprejema v*e dopise in ki ho vsprejemal tudi vse kru|-carske, oziroma desetkrujcarske doneske, niso Identični z upravnimi odborniki »Narodnega Doma«. Krajcarska podružnica »Narodnega Doma» ie družba mlajših, za zgradbo •Narodnega Doma» zavzetih, v Ljubljani bivajočih Slovencev, ki so si stavili za nalogo, po zgoraj omenjeni poti pospeševati lepo idejo zgradbe »Narodnega Doma* v Ljub/Jani, ter vstrajnira delovanjem kolikor toliko pripomoči, da se ta ideja prav kmalu vresniči. Pri tej priliki bodi omenjeno, da se bodo došli doneski isto tako objavljali po časopisih, kakor se ovjavljajo doneski, ki dohajajo upravnemu oiboru, in sicer s Številko razprodane knjižice in s krajem od koder je knjižica dogla. Kakor poiz-vedamo iz privatnih poročil, pričakovati je uže prav v kratkem pošiljatve prvih doneskov. Iz različnih krajev, posebno pa iz Gorenjskega in Stajanskega, in od različnih stanov, došle so nam objave za po-verjeništva, bodi si takoj v začetku, hodi si vsled pozivov po časopisih. 01 jedne strani se pa pogreSa Se vedno isto zanimanje, katero bi lahko toli koristno vplivalo na celo stvar. V mislih nam je krasni spol, čegar vplivna in zelo vspešna beseda pri tacih prilikah je obČeznana. Res, da imamo tudi uže nekaj poverjenic in vsa čast čč. gospem in gosplcam, ki so uže dejansko pokazale, da se za našo idej * živo zanimajo. Toda v obiem ioteresu celega podjetja Želeti bi bilo, da bi postojalo število poverjenic in podpornic od dne do dne večje, da bi naglo rastlo. Hanlca »Slavlja« pridobila si je jako znamenito veljavo. To nam dokazuje okolnost, da jo je c. kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic s posebno okrof lico z dne 5. aprila t. 1. priporočilo vsem svojim uradniko n in služ-bencern. Mt z veseljem beležimo to vest, ker nam dokazuje, kako celo c. kr. državna oblastva vedo ceniti poslovanje največjega slovanskega zavoda v našej državi. Kolera na Španjskem vedno še enako hudo gospodari. Zboli na dan okoli 5000 in umre okoli 2000 ljudi. V Madridu pa nI huda, ker tam jih zboli na dan okoli 50 in 20 umre.— Tudi v Marzilji se je ta bolezen nekoliko bolj vkoreninila, umre tam na dan ok di 35 ljudi. V druge kraje se ni še zatrosila. Smrt trtnl UŠi. Posrečilo se je nekda, ako se potrjuie, najti sredstvo zoper trtno uš, to je amonjak. Naredi se okoli trte grabnik, v ta se vlije 100 gr. amonjaka, ki je zmešan z dvema litroma vode, in ko se zemlja s tem napoji, se zopet prst nazaj zagrebe. Tako ravnanje ne škoduje prav nič trti, a uši vse poginejo. Premožni Slovenci. Kakor smo uže poročali, je zanimanje med občinstvom jako živahno in knjižice za nabiranje doneskov za aNarodni Dom* se pridno raz pošiljajo. Oglasilo se je mnogo poverjenikov, kateri nas podpirajo pri tem podjetju ter nabirajo male krajcarska doneske pri svojih znancih in prijateljih. Res je, da se po tej poti veliko nabira, i u v teku nekaj let dobimo potrebno svoto za zgraobo •Narodnega doma*. Tako so ravnali vsi narodi, kateri so s svojimi močmi hoteli doseči kak naroden namen. Toda povsod se je tudi Čulo o večih svotah, katere so narodni voditelji, veljavni in premožni narodnjaki Drostovoljuo položili na oltar domovine. Zikaj bi se tudi pri nas to ne moglo zgoditi. Sicer ni toliko kapitala v narodnih rokah, da bi, kakor naši bratje Cehi in Hrvatje po tisočakih nabirali, vendar lahko z manjSimi svotami pričnemo. Recimo, da je 1000 premožnih rodoljubov na Slovenskem. Od teh si gotovo sleherni more kupiti celo knjižico z Ikrajcarsk'ml doneski, oziroma plačal bi za 1 leto 12 gold. Svota bi znašala na leto 12.000 gold., katera bi se po tej poti nabrala, in prepričani smo, da bi nihče od vs<»h teh 1000 premožnih rodoljubov ne občutil za radi tega kakega pomanjkaja. Ko se je sprožila misel (»Narodnega doma» v Ljubljani, oglasilo se je mnogo rodoljubov, kateri so prostovoljno donašall po 5 gold., po 3 gold. na mesec. Zaspala je pa ta lepa ideja In preteklo je uže leto dni, ko so ti doneski izostali. Zakaj? Gotovo ne. ker niBo dotični mogli vplačevati, nego zaradi mlačnosti do tega narodnega podjetja. Toda vse se še lahko popravi, poravna. Pot, po kateri odpade vsako pove-rjeniŠtvo, vsako posamezno mesečno nabiranje, ter ob jednem sigurna kontrola je ta, da se dotični rodoljubi blagovolijo oglasiti potom dopisnic, da žele eno celo knj žico s krajcarskimi doneski, ozi»nma, da plačajo 1 eold. na mesec. Pošlje se jim potem knjižica, za k-itero se plači na enkrat 12 goH. za celo leto, gotovo za prm^žne rodoljube ne preveč. Kdor pa hoče kaj več žrtvovati, slobodno mu, ter se bo zahvalno vspreHo. Tedaj premožni rodoljubi, žrtvujte 12 gold. na leto, saj pridejo komij 3 k', na dan, in pripomogli bo leta k niŠamu narodnemu podjetju, k »Nirodnemi domu» z izdatno svoto. Prosimo Vas, oglašajt« se kmalu pri podpisani podružnici, kajti bis dat, qui cito dat. ■Krajcarska podružnica »Narodnega Doma* (Dr. Jos. Stare) v Ljubljani. Naznanilo. Ni zahtevaoje odličnih rodoljubov pri-redi se v dan 23. avg. po besedi za ne-plesajoče gospode banket v Čitalničnih prostorih. Ona gospdla, koja se ga misli udeležiti, blagovoli se javiti podpisanemu vsaj do petka t.j. 21.t. m. Tudi bi nam bilo drago, da vsak udeleženec banketi priloži javljajoč se jeden goldinar. AjdovUina dne 15. avgusta 1885. Za odbor dijaške veselice v Vipavi: Peter Defranceschl. Tržno porodilo. Kava — Še precej iskana, cene jako trdne z dobro tendenco. Sladkor — cene jako trdne s tendenco, da 8« v-še postanejo. Sadje — malo obrajtano, cene slabe. Olje — neznatna kupčja, cene nespremenjene. ali šiblte. Petrolje —- cena nespremenjena, a jako trdna. DomaČi pridelki in žito — malo kupčije cene jnko sl ibe, nazadajoče. Les — iskan, cene trdne. Seno — dobro konjsko stane f 1.20 do 1.30, volovsko f. 1.50 do 1.60. Borzno poročilo. Državnih papirjev kurzi so te dni celo viši postali pri vsem tem, da na borsi vlada največa tišina. Dun^Jakca Borsa dne 19. avgusta Enotni drž. dolg v bankovcih 82 gld 85 kr. Enotni drž. dolg v srebru 83 » 60 * Zlata renta......10S » 95 • 5*1, avst. .... 99 * 80 * Delnice narodne banke. . 875 * —- * Kreditne de1«1« .... 287 * — » London 10 lir sterlin . . 124 • 80 » Napoleon.......— » — . G. kr. cekini............9 • 89l/,» 100 drlavnih mark ... 5 » 91 » I FRANC JGIISGK odprl je novo pekarno v ulici Corsia Stadion, v hiši, kder je bila poprej gostilna Cervo d* oro. — Njega priporoča tudi odbor delalskega podpornega drultva v namen, da se posebno Sloveuci pri njem poslužujejo ker je mož podpore vreden in izdeluje izvrstni kruh po primer-nej ceni. talin; J.r.ilavančlć. posestnik vinogradov na Tiiieljskvm, ziioga in domicil Lm-bhana priporoči hela BizHjska vina od 14 do 20 for. 1884 l*ta, 1883 po 20-24. Dolenca rudeČkastega od 14 do 20 for. Uzori samo od 56 litrov naprej. ) A -.-—.j.' za prodaj) *trojov mlitilnic, •"■3 ollll g| imoresnri vseh boleznih na želodcu. Neorecenljive dobrote je posebno voliv njihov pri netočnosti, slabosti želodca, ako z grla, smrdi, napenjanju, kislem pehanji, koliki, želadeč-nem kataru, gorečiče (rzavciVpri preobilnej produkciji slin.rumenicl blu-vanji in gnjusu, glavobolu, (ako boli iz želodca) krč v Želodcu, zahasan ji, preobilnosti jedi in pij&Č v Ž-lodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih In tudi roti zlati žili ali ha morojdam. Cena steklenici je z nakazom vred samo 35 nov. Glavni zalog ima lekamičar «k angelju varhu« O. Di*ady Krenmler, Morava. 1 V Trstu jih pa dobito pri lekarničarju J. Seravalio blizo Btarega sv. Antona. kt^ ,ti itj ifi ct^ cfj cfj ctiiti itat^ kti iTtiTi ttd >tywti kt. W W W ifinsi 5HSiK5MHSB5aff2S(!SZSZ5ZSaSZra!e Agencija za posredovanje u službah i kod stanovanja E. GEROMINI-JA priBkrbuJe službe svake vrste u An- g striji i inozemstvu. Kupuje i prodava H kuće, po najugodnijimi pogodbami, lit Piazža Ponterosso br. 2. I. kat. S •as2sas2sjsas asasasRSHsasasasasasasHs® Elija. Tre ves izreže kurje očesa brez vse bolečine. Stanuje ulica delle Rpcehere št. 13. Odprto je od 3 do 6 ure nopolu<1ne. Plazza Rosario fit. 3, I. nadstr. flitf^l Na leto, akose H^^P^ abonira plača al ■ le 2 for. VLAHOV Likver okrepljujući želudac odobren po viših oblastih sa dekretom a pripravljen od ROMANO VLAHOV Šibenik (Dalmacija) sa filialkom u Trstu, Via S. Lazzaro Br l.-A. Ovaj likver, koji se uzimlje mje&an sa vodom, kavom, vinom, teom 11 juhom, sastavljen je iz vegetalnih so-kovah, imajućih zdravotna svojstva, te se njegovo neposredno djelovanje pokazuje u žeiudcu i kod probavlja- {'ućih organah; nadalje čisti crv izpravljajuć slabinu i tromost i pospjeSujuć tek. On čiBti polagano, uniStuje gljiete ublažujući kroničke hrapavosti jetarah, slezena, umanjujući sve malo po malo zastarjelu bolesti hemoroidah. Uzme 11 se likera danomice, čuva od otrovnih miazm»h, proizvirućih koli od pokvarena /.raka, toll od epidemijah, zato je izvrstan liek proti groznici i proti koleri. Ono pako što sačinjava pravu osebinu likera u zdravstvenoj struci jest. Sto oslobadja ljude odane srčbi i pokunje-nosti od škodnih posliedlcah, koje čovječanstvu daje veliki broj nesrečnih Zaista iza malo danah čovjek, koji se služi tim likerom ćuti, da mu je povra-ćena životna snaga, i čuvstvo blagostanja čini en zadovoljnim, probudjenim i svježim za svaki rad. 3— Da se olahkoti kupovanje občinstvu gospodar tvornice osnovao je na široko ruzprodaju svoga likera, koji se može dobiti u svih kavannh i rakl|atnloah. Komoditeta in ekonomija zadnja novost. Pecati z automatičnim aparatom so dobro rabljivi Zi!r 1 -nat.?IIJ5no8tl in hitrosti, s katero se more tiskati ž njimi in ^arad trajnosti, ali vendar še preveč stanejo. Pečati na roko so bolj ekonomični, ali trebajo preveč postranskih priprav. Elegantni automatični psčat «Merkur» kakor je. tukaj naslikan pa ima vse prednosti an-matiLnih pečatov, a zarad pripr< ste konstrukcije in lahkote stane le fr it.tSO. Novi pečet MERKUR z automatičnem barvilom dobi se le v 64--20 odlikovanem grafičnem zavodu H. FREISINGER-JA Lloydova palača ulica „Mercato vecchio" 4 V TRSTU. Lantnik druAtvu «KDINOSr«. — udatatf in oafcrovorniuredniK: VKTOK DOLENC Nota tlakama V. DOLENC v Trstu