iuiDNlSTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do' 11. lopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in iznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo : : : NAROČNINA: celoletna po poSti ali s pošiljanjem na dom za iAvstro-Ogrsko in Bosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna K 5'40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za a : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36-—. : . Posamezne številke po 8 vin. r BBi ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in prazniko .* .* ob pol 11. dopoldne. •. •. • OPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici §tev. 6, D., in uraduje za stranke od 8. do 32. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrslica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravniStvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo —» Reklamacije lista so poštnine proste. ■ — ! Stev. 568. L. — .......... Vabilo na naročbo. Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in Itane naročnina Za avstro-ogrske kraje: celoletna.................................K 21-60 •folletna......................... • • • » 1080 četrtletna................................... 5'40 mesečna „ 1’80 Za Nemčijo: celoletna.................................K 2640 polletna.................................... 13 2° četrtletna.....................................6-60 mesečna........................................2-20 Za ostalo inozemstvo celoletno 36 kron in sicer s pošiljanjem na doni ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej. Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobakarnah: Naročnina se pošilja pod naslovom : Uprav ni š t v o „ Z a r j e " v Ljubljani. Ruska socialna demokracija bratskim strankam v Avstriji. Socialno demokratični poslanci ruske dume pošiljajo socialno demokratičnim strankam na Avstrijskem in Ogrskem sledečo poslanico: Cenjeni s o d r u g i! Majlino število socialno demokratičnih poslancev četrte državne dume Vam proži roko preko nazadnjaško-birokratične klike in libe-ralno-šovinistične opozicije kot protiutež slovanofilskih patriotičmh manifestacij in Vam izraža bratsko solidarnost ter Vam pošilja socialno demokratični pozdrav, Vam, zastopnikom delavskih množic na Avstrijskem in Ogrskem. Delu mednarodne diplomacije, predvsem (ruske in avstrijske, se imamo zahvalili, da ogrožajo Evropo še vedno oblaki splošnega krvavega klanja, v prvi vrsti rusko-avstrijskega (spopada. Pod plaščem vprašanj o srbskem dohodu |c Jadranskemu morju, o avtonomiji Albanije, ;p Skadru itd. se odigrava boj med Rusijo in y\vstnjsko-Ogrsko za nadvlado na balkanskem polotoku. Spopad med Romanijo in Bolgarijo so povzročili prav tako avstrijsko-ogrski in ruski podpihovalci, katerih edina obrt je, da razvnemajo poželjivost malih držav in da ob njihovih (»porih in sovražnostih kujejo načrte novih imperialističnih spletk. v . . , In vsako teli postranskih vprašanj, ob Ka-jterih skušajo določiti odgovorni in neodgovorni Jliplomatje razmerje sil, postane lehko izhodišče novega krvavega odstavka v sramoti evropske Zgodovine. če je vsak poizkus, pripraviti dva naroda k sovražnemu spopadu, po izjavah bazilejskega mednarodnega socialističnega kongresa aten-jtaf zoper človečanstvo in razum, tedaj bi bila Vojna med Rusijo in Avstrijo, vojna, v kateri f>i se divje spopadli narodi in plemena, utelešena blaznost. Narodi Rusije ne poznajo nobenega vzroka, ki bi pregrnil takšen zločin le s senco zmisla. Kmetiške množice Rusije nimafo na Balkanu prav ničesar iskati. Potrebujejo temeljite agrarne in davčne reforme — doma. Uničeni in stradajoči ruski kmetje niso nositelji impe-ializma, le njegova žrtev so. Prav isto velja udi za množice malomeščanskega mestnega prebivalstva, ki ga tlači militarizem. Še veliko manj pa se zamore opirati pustolovski imperializem na ruski proletariat, najbolj oškodovani razred vsled današnjega režima politične brezpravnosti, policijske samovoljnosti in nacionalističnih bakanalij. Kakor odrekate Vi avstrijsko-ogrski diplomaciji pravico, da prikrojuje in odločuje v in- Eeresu fevdalnih in kapitalističnih klik usodo taJkanskih narodov, prav tako izjavljamo mi: eterburška diplomacija nima na Balkanu prav pičesar iskati, kakor tudi ne smejo balkanski narodi od peterburških diplomatičnih kancelij prav ničesar pričakovati. NaTodi na bližnjem Vzhodu se morajo uravnati z lastnimi močmi ha svojem teritoriju, na podlagi — tako od Rusije kakor tudi od Avstrijsko-Ogrske — neodvisne demokratične federacije. To stališče nas združuje tako z Vami kakor tudi z bratskimi strankami na Balkanu. Prašimo Vas, cenjeni sodrugi. bodite uverjeni, faa se zaveda ruski proletariat, ki se ie že vzravnal iz otrpnjenja protirevolucije, svoje važnosti in dolžnosti in da bo v odločilnem tre-hotku prisilil oblastnike tega sveta upoštevati njegovo voljo. V našem boju za mir kakor tudi v vsem našem delovanju čutimo in vidimo, da smo z Vami zvezani z tierazločljivo enotnostjo nalog in ciljev. Skupne sovražnike in skupne priiatelje imamo. . . Ta socialistična solidarnost, kj je ne more skaliti nihče, jači naš pogum in nase nade sredi strahotnega divjanja šovinističnih strasti. Z zaničevanjem zavračamo protincmsko m .»rotiavstrijsko agitacijo ruskega liberalizma, Isi skuša pobarvati divje hujskanje ruskega 'ljudstva proti Nemcem in vsemu, kar >e nem- V Ljubljani, v ponedeljek dne 28. aprila 1913, Leto III. f, škega, z barvo napredka. S ponosom izjavljamo, da smo zvesti učenci nemškega socializma. Živel mir, živelo bratstvo narodov! Živel proletariat Avstrije in Ogrske! Živela neodvisna demokratična federacija na Balkanu! Živel mednarodni socializem! Z bratskimi pozdravi socialno demokratična frakcija državne dume. Politika in sirokovne organizacije. Poizkus, spraviti strokovne organizacije in socialno demokracijo v nasprotje, ni nič novega. Izhaja od meščanskih politikov z dobrim premislekom in sicer vedo, da bi le s tem mogli priti delavskemu izobraževanju do živega. To dokazati se trudijo na gospodarskem polju, češ da sta strokovna organizacija in socialna demokracija tako različna in po svojem bistvu nasprotna, da pride preje ali sle-je do načelnih bojev. Veliko jih je med temi urejevalci človeške družbe, ki si domišljujejo, da napravijo med delavstvom spor. kakor so mogoči med meščanskimi sloji. Domišljujejo si, da je mogoče s ponižnostjo in prošnjami zbuditi v nenasitnem kapitalizmu usmiljenja do delavstva. Narodnjaški osrečevalci v Trstu, Ljubljani in drugod so begali delavstvo, so pripovedovali o poklicu delavskih strokovnih organizacij, da naj bi 110 imele nikakršne zveze s socialistično stranko. Zadnji čas pa so nas poučili vse kaj drugega. Velikanski izpori delavstva, izpori, ki se drug za drugim pojavljajo, niso samo gospodarski boji, ki smo jih doživeli tu in tam poprejšnja leta tudi, ampak boji, pri katerih se pač prav lahko opazi tudi razredno politično- lice. Kakšno nalogo ima strokovna organizacija? Strokovna organizacija ima nalogo opazovati ves gospodarski razvoj, dajati delavstvu duševno hrano, ga poučiti o gospodarskih krizah, o boljših konjunkturah, o vsem, kar je delavstvu potrebno za ustvaritev čim večje sile. Strokovne organizacije imajo med drugim nalogo, dajati svojim članom razne podpore; v brezposelnosti, v bolezni, v stavki, iz-porih glavno pa je: polagoma priboriti povišanje dnevnih mezd,v času dobre konjunkture sklepati kolektivne nogodbe, s katerimi se v gospodarski krizi delavstvu zagotovi dnevna mezda v gotovi višini. Tudi skrajšanje delov-' nega časa se more le v boju doseči. Pri vseh teh bojih pa pride navadno do stavk, bojkotov, pri katerih treba združevalne svobode. Vsak gospodarski boj, najsi bo še tako majhen, je brez svobodnega združevanja nemogoč. Pri nas v Avstriji pa ie ta svoboda iako omejena. Državno moč imajo v rokah gospodarji, ki imajo interese na tem, da je svoboda delavstva omejena. Nasprotujejo vsaki razširitvi koalicijskega prava, svobodnemu zborovanju in druženju, dočim ima strokovna delavska organizacija interes na tem, da pridobi svojim članom večje državljanske pravice. Ravno neenakost v političnih pravicah sili delavstvo, da zavzame strokovna organizacija tudi politično stališče, da delavstvo ne postane brezpO-meben faktor pri odločevanju o navidezno zgolj političnih zadevah, ki pa imajo navadno globokejši in posebno gospodarski pomen. Pri nas v Avstriji, če sc količkaj ozremo na razvoj naše organizacije in na prve početke njene, nas mora preleteti Čudo, v kakšnih težavah se je osnoval naš pričetek; že takrat smo imeli ravno tisti zakon glede tiska in gletfe koalicijskega prava. In vendar, ali nam niso prepovedovali na tisoče prav brezpomembnih društvenih shodov, celo razna bralna društva so bila državi nevarna, tako da takrat nismo prav nič občutili, ali obstoje zakoni ali ne? Le po dolgoletnem boju socialno-demokratične stranke z oblastmi si je bilo mogoče šele priboje-vati pravico, da sme delavstvo na podlagi obstoječih zakonov zborovati ter si ustanavljati strokovne bojne organizacije. Zaraditega pa je socialna demokracija in strokovna organizacija sicer dvoje ali v boju eno. Ravnotako je s podjetniki, ki kažejo bolj prijazno lice delavstvu. Tudi nje podjetniki vedno napadajo. Če je ta ali oni podjetnik skrajšal iz prijaznosti in vljudnosti do delavstva za četrt ali pol ure delovni čas. ali mogoče povišal mezdo za kakšnih pet vinarjev prostovoljno na dan. gorje mu. Ali niso to tisti, podjetniki, ki vedno sto-čejo in jočejo o konkurenci, če morajo storiti tudi le neznatno malenkost v socialnemu pogledu. Kdo najbolj nasprotuje sedaj socialnemu zavarovanju? Ali niso tukaj tisti slovenski podjetniki, ki nasprotujejo svojim rodnim delavcem s tem, da se že danes branijo tistih majhnih prispevkov. Ravnotako je pri drugih narodih. Kolikokrat smo pa že doživeli, da je kakšen podjetnik ugodil delavstvu, kakor omenjeno, pa samo zaraditega, da jih je speljal s pravega pOta in jim tiste ugodnosti takoj zopet odvzel. ko sc je čutil napram delavstvu dovolj močnega. Zaraditega pa je za delavstvo to vprašanje glavno, od katerega je odvisna tudi bodočnost. Važno je, kako bo izobraženo na strokov- nemu polju in kako se bodo ravnale strokovne organizacije tudi sicer. Angleške strokovne organizacijo so bile v prvemu početku brez političnih direktiv, ali zadnji časi so tudi ondotno delavstvo poučili, da je uspešno delo potom strokovnih organizacij samo takrat mogoče, kadar so v najožji zvezi s svojo razredno stranko, to je s socialno demokracijo. Ljubljana in Kranjsko. — Prvi majnik v Ljubljani. 1. Točno ob desetih dopoldne v veliki dvorani »Mestnega doma« javen ljudski shod, na katerem bo poročal sodrug France Milost iz Trsta. 2. Popoldan na travniku v Lattermanovem drevoredu ob Marije Terezije cesti nogometna tekma med moštvom »Concordia« in »Ilirija«. Začetek ob treh. Stojišče 30 vin., sedež 60 Vvin. 3. Ob štirih popoldne na vrtu in v notranjih prostorih gostilne »Reininghaus« v Spodnji Šiški (poleg Keržiča) velika ljudska veselica z godbo, plešo in raznimi drugimi zabavami. Vstopnina v predprodaji 20 vin., pri blagajni 40 vin. Vstopnice predprodajajo zaupniki in vse prodajalne konsumnega društva za Ljubljano in okolico. — Sodrugi! Agitirajte za vse priredbe! — Že zopet konfiscirani! V sobotni številki je državno pravdništvo zaplenilo v polnem obsegu notico, v kateri smo čitateljem sporočili. da je policijsko ravnateljstvo prepovedalo majski obhod v Ljubljani. V notici smo pozvali ljubljansko in okoličansko delavstvo, da naj se v znamenje protesta proti policijskim perseku-cijam zadnjih časov v čim večjem številu udeleži majskega shoda v »Mestnem domu«. Gospodje na ljubljanskem državnem pravdništvu, ki imajo pravniški enakovredno jezikovno kvalifikacijo. so zmešali besedi »obhod« in »shod« in uzrli v notici pregrešek (ne prestopek, o gospod državni pravdnik!) hujskanja po § 300 kazenskega zakona. V resnici: ne trpimo toliko pod zlobnostjo kot pod kričečo nesposobnostjo. — Pri nas in drugod. Včeraj je bila v Kranju birma in ko se je škof pripeljal v četrtek v mesto, je bilo mnogo hiš okrašenih z zastavami in na trgu pred cerkvijo so bili postavljeni mlaji. Okrajni glavar Schitnik je z nepostavnim ukazom mobiliziral uradnike, profesorje, učitelje in šolsko mladino, da so v družbi tercialk in veterancev delali štafažo pri sprejemu. — »Pravo Lidu« priobčuje z vizitacijskega potovanja litomerijskega škofa GroBa po libohovi-škem okraju sledeče podrobnosti: Občina Bro-zan je odklonila vsako sodelovanje pri škofovem sprejemu in ni hotela razobesiti zastav na občinskih poslopjih; vsled tega je žandarmerija na lastno pest razobesila zastavo na šoli in jo je morala stražiti pred nejevoljnim ljudstvom. Škof se je pripeljal, a volovska vprega z gnojnim vozom mu ie zastavila pot. V Libohovrcah je grof Herberstein dal postaviti slavoloke, a na cesti ni bilo ob škofovem dohodu razen duhovščine in brezzobih tercialk žive duše. — Drugi kraji, drugi običaji! — Pozor, slovenski delavci v Ameriki! Nič nenavadnega ni, da so vnanji delavci, ki jih v Ameriki zaloti nezgoda, pri odmeri odškodnine težko oškodovani in ogoljufani. Mnogi se zaupajo brezvestnim agentom in zakotnim pisa-čem, ki jih neusmiljeno izkoriščajo. Ministrstvo pravosodja opozarja zato na odlok z leta 1910, ki priporoča avstrijskim delavcem v Ameriki, da se ob nezgodah in zapuščinskih rečeh obračajo na avstrijske konzularne oblasti. Ako zadene avstrijskega delavca nezgoda v. amerikan-ski tovarni, se ne sme zanašati na poštenje ali dobro srce podjetnika, temveč mora takoj terjati in uveljavljati svojo pravico, ker v Ameriki ni zakonitega nezgodnega zavarovanja. V slučaju obratnih nezgod prepuščajo podjetniki delavce negotovi usodi ali jih pa odpravljajo z naravnost smešnimi odškodninami. Zato je potrebno, da se delavci zatekajo po pomoč in nasvete k avstrijskim konzularnim oblastim, ki imajo od justičnega ministrstva nalog, da priskočijo v takih in podobnih slučajih na pomoč. — Nova postaja. Dne 1. maja 1.1. se otvori med postajama Ribnica in Kočevje na progi Grosuplje-Kočevje v km 38.737 ležeče postajališče Lipovec za osebni in prtljažni promet. Prometni časi vlakov, ki se ustavljajo v tem posta-jišču. so objavljeni v voznih redih, ki veljajo od 1. maja t. I. Vozne listke izdaja čuvaj postajališča; prtljaga se odpravlja proti naknadnemu plačilu pristojbin. — Društvo državnih sodno-pisarnišklh ofi-cijantov in pomočnikov za Kranjsko v Ljubljani priredi dne 4. maja ob pol 3. popoldne v prostorih gostilne »pri Kroni« v Gradišču redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. K obilni udeležbi vabi vljudno odbor. — Izžrebani porotniki za II. porotniško zasedanje pri tukajšnjem deželnemu sodišču, katero se prične dne 26. majnika t. 1. Glavni porotniki: Acceto Valentin, zidarski mojster in posestnik, in Arko Matko, trgovec, oba v Ljubljani; Barle Matija, posestnik v Lužah; Babnik Ivan, posestnik v Dravljah; Ciuha Josip, trgovec v Ljubljani; Čadež Ignacij posestnik in gostilničar v Srednji Vasi; Čufar Andrej, posestnik v Jesenicah; Franke Leon, zavarovalni reprezentant, in Frolich Filip, oba v Ljubljani; Guzelj Josip, župan in posestnik y Škofji Loki; Globočnik Anton, posestnik v Železnikih; Hainrihar Franjo, trgovec in posestnik v Stari Loki; Jakelj Franjo, posestnik na Dovjem, Janko Josip, urar in posestnik v Kamniku; Kastner Gustav, trgovec; Klemens Juli. mesar in posestnik, Kraigher Franjo, krojač in posestnik, vsi trije v Ljubljani; Koselj Mihael, stražmojster v pokoju in posestnik v Zadragi; Kandare Ivan, posetnik in gostilničar v Daneh; Kuralt Anton, posestnik v Zgor. Senici; Pogačnik Alojzij,, posestnik, Polajnar Karol, kavarnar, oba v Ljubljani; Preželj Karol, pek v Litiji; Pogačnik Josip, krojač in posestnik v Radovljici; Pintbach Josip, posestnik v Ratečah; Rudolf Gašper, posestnik v Lo-meh; Robič Ivan, posestnik in gostilničar v Mojstrani; Štupica Franjo, trgovec v Ljubljani; Šinkovec Franjo, posestnik v Čevicah; Svetič Anton, posestnik na Šutni; Toennies Emil, tovarnar in posestnik; Tomšič Mihael, strojar in posestnik na Vrhniki; Verbič Anton, posestnik in strojar v Sinjigorici; Wess Karol, posestnik, gostilničar in kovač, in Žužek Fr. ml., lesni veletrgovec v Markovcu. — Namestniki: Košir Friderik, magistratni pi- sarniški oficijal v p. in posestnik; Martinec Franjo, posestnik in tesarski mojster, Mencinger Tomaž, trgovec, Smole Jakob, posestnik, Steiner^ Ljudevik, posestnik, Sterle Franjo, posestnik, Štritar Rudolf, trgovec, Šober Viktor, trgovec in štrukelj Alojzij, posestnik, vsi v Ljubljani. — Umrli so v Ljubljani: Neža Kamnikar, postrežnica, 72 let. •*- Nikolaj Čermelj, delavec. 35 let. — Hiše pokajo. Prve posledice reguliranja Ljubljanice se že pojavljajo: na levem obrežju so se pri nekaterih hišah pokazale precej znatne razpoke, ki si jih hodijo sodne komisije ogledovat. V Naglasovi hiši so razpokline take, da bodo morali stranke najbrže deložirati. — Nevarna cvetlica. Na trg prinašajo posebno še sedaj kmečke ženice razne poljske in travifiške in gozdne cvetlice, katere imajo stranke potem v sobah. Tržno nadzorstvo je danes 'dobilo med temi cvetkami tudi čemž (Prunus Padus). Te cvetke naj se izločijo in naj jih stranke nikari nimajo po sobah, ker so zelo strupene, tedaj zdravju škodljiye. Čemž ima v sebi precej pruske kisline (Blausaure), ki se prišteva najhujšim strupom. Po čemže-vein vonju rada boli glava, zauživanje sadu pa provzroči drisko. Otroci po njem pa splob lahko nevarno obole. Raste po gozdov;*' močvirjih in tudi po vrtovih. — V mestni klavnici so zaklali ou y. 13. aprila 62 volov, 12 bikov, 5 krav, 144 prašičev, 130 telet, 4 koštrune, 85 kozličev; vpeljali pa so 431 kg mesa, 70 telet in 58 kozličev. — Slepar, ki je potegnil ljubljanske trgovce in obrtnike, prijet. Neznanca, ki se je imenoval Karam in je izvršil pod tem in drugimi različnimi imeni v Ljubljani in Beljaku ter drugih mestih monarhije velike sleparije, je prijela policija v Monakovem in bo istega skoro gotovo izročila roki pravice avstrijskih oblasti. — Znano je, da se je lansko leto pod imenom Karam oglasil neki orientalec, češ, da hoče graditi velikanski hotel v Kairi in da potrebuje za istega opravo v vrednosti kakih 50.000 K. Oglasil se je pri gg. Črnetu in Mathianu. Njegove trditve, da je bogataš, so bile seveda neresnične, kar se je šele pozneje dognalo. Ker je Karam le slabo govoril nemški, vzeti je moral tolmača za francoščino, katere je Karam zmožen. Nastop njegov je bil siguren, fin, tako da se ni čuditi, da mu je bilo možno poštene ljudi prevariti. Izvabil je pod pretvezo, da brzojavno pričakuje denarnih sredstev, gospodu Černetu znesek 400 K, dočim se mu enaka namera pri g. Mathianu ni posrečila. Svoje sleparije je poizkusil tndi pri drugih trgovcih. Letošnjo spomlad se je prikazal Karam v Beljaku in hotel na isti rafiniran način izvabiti gotovo svoto denarja; ker pa se je dotičnik, kateremu se je približal, brzojavno informiral, je čutil Karam potrebo, pobegniti dalje. Karam je bil v eni zadnjih številk »Interessantes Blatta« kot »Wer weiB etwas?« naslikan, in glej, prijeli so ga v Monakovem kot mednarodnega goljufa, ki bo, ako ga bavarske oblasti izroče avstrijskim sodiščem, lahko študiral razliko med egipčansko in avstrijsko pravico. — Polzkušen roparski napad. V Kladju, fare staroosliške, je bila dne 23. t. m. vdova »pri Pivku« sama doma. Vsi domači so bili na njivi. To priliko je porabil brezposelni Janez Kržišnik, na tihem je prišel v zgornjo izbo ter podstrešje in pričel odpirati skrinje ter krasti, kar mu je prišlo pod roko. Še pomarančam ni prizanesel. Gospodinja Pivkova, Marija Ušeničnik, je slišala ropot ter šla gledat, kdo da je v izbi. Zasačila je tatu, ko je ravno brskal po omari in spoznala v tatu že predkaznovanega Janeza Kržišnika, kateremu je bila krstna botra. Tat, videč, da je v svojem poslu zasačen, vzame poleno ter prične udrihati po svoji botri. Vse prošnje niso nič pomagale. Tolkel jo je po glavi, po hrbtu ter ji s polenom odsekal pol palca. Videč, da se žena še giblje, zakliče: »Hudič, ali še nisi krepal,« jo ponovno udarja po glavi, dokler ni mislil, da je žrtev ubita. Nato je šel zopet Vj izbo, pokradel še, kar mu ]e ostalo ter odkuril. Žena pa je med tem prišla k zavesti ter se s težavo privlekla pred hišo in poklicala svoje domače. — Ti so stvar takoj naznanili orožnikom, ki so storilcu že na sledu. Zdi se, 'da žena smrtnonevarne rane nima. Najnevarnejša je 1 centimeter dolga in kakih pet milimetrov glo-boka rana na sencu, kjer je bilo težko ustaviti kri. Po temenu je glava vsa razbita, vendar je črepinja ostala cela. — Kako se godi revežem pri — Mariji Pomagaj, to s« pravi v občini Mošnje, kamor zahaja vsako leto tisoče in tisoče pobožnih katoliških kristjanov. Piše nam popotnik: Zadnjič so peljali v Ljubljano ubogega zanemarjenega starčka v hiralnico. Vprašal sem. odkod je ta siromak, in izvedel sem povest, ginljivo in grozno. Na Brezjah — pri Mariji Pomagaj — je živel star mož, bolan in nadležen — brez sorodnikov in prijateljev, pristojen seve v občino Mošnje. Denarja ni imel. Zato so ga njegovi bližnjiki dali v svinjak, kjer je mož ležal celo zimo v blatu in ušeh. Šele vsled intervencije nekega delavca, ki ni mogel strpeti, da bi se ubogemu siromaku tako hudo godilo, se je zdramila mošenjska občina in poslala ubogega moža v ljubljansko hiralnico. — Zanimivo je: ali gospodje »očetje« frančiškani na Brezjah niso vedeli za tega siromaka, o katerem je cela vas vedela, da leži brez pomoči v svinjaku?! Ali ne poznajo ti gospodje telesnih del usmiljenja? Želimo odgovor na to. »Slovenec« ima besedo! — Z nožem v vrat. Fantje iz Jelš in Čreš-njice so šli vasovat proti Mačkovcu. Ker Beru-sova gostilna slovi, da imajo tam najcenejši je-rus, so v tej gostilni popivali do polnoči. Domov grede je prišlo med Krašovcem iz Jelš ter Vide Gorenjcem iz Crešnjice do prepira, ki se je končal s tem, da je Krašovec potegnil nož m baje z besedami: »saj ostaneva prijatelja« Gorenjcu zasadil z vso silo nož zadaj za tilnik tako, da mu je prerezal glavno žilo in so težko ranjenega izročili bolnišnici v Kandiji. — Hudobna starka je Marija Kosel, rojena in pristojna na Kočevsko. Bila je zaradi silovitosti in nevarnega žuganja že večkrat kaznovana. — Nazadnje je presedela v Begunjah poldrugo leto, ker je zažugala, da bo zažgala vso vas. Ko je prišla po prestani kazni domov, jo ie županstvo prevzelo in jo dalo v oskrbo neki Mariji Žagar. Manja Kosel se peča s popravljanjem dežnikov, še raje pa prazni čašice žga-«ja-Stara je 70 let. pa je še dokaj trdna in pri moči. V sredo, dne 2. t. m., je prišla od žganja precej pijana domov. Začela je brez povoda zineijati svojo gospodinjo in njeno hčer in ju krvavo zaliti, da sta šle obe k županu povedat, da nočeta več irneti Marije Kosel v oskrbi. 2u-pan se je napotil z dvema občinskima odbornikoma k Zagarici na dom. Posvaril je Marijo Kosel, naj bo pametna in dostojna, ker bi jo moral dati v ljubljansko hiralnico, če bi je Za- hotita več imeti. Ko je slišala Marija Kose! o hiralnici, je izgubila še tisto betvo razsodnosti, ki jo je imela do takrat. Nahrulila je na_ vehementen način župana in oba odbornika m jim rekla vse, samo človek ne. Nazadnje jo je premagala strast in je dejala: »Zadnjič nisem grozila, da bom požgala, pa so po krivem pneah zoper mene in sem bila obsojena na poldrugo leto ječe. Presedela sem jo pošteno. Zdaj bom pa res zažgala to vas. da bo pogorelo vse, bom saj vedela, zakaj bom zaprta.« — Župan Je ovadil orožnikom nevarno starko, ki jc takoj Po izrečem grožnji pobegnila, vendar pa so Io našli m dne 23. t. m. aretirali in oddali v hišo pokore. Pa bo treba menda zopet na izpre-tnembo zraka in pijače v Begunje na Gorenjsko. • T ^?pet n?ž* v Koroščevi gostilni na Jesenicah sta^ popivala mesarska pomočnika Andrej Globočnik m Janez Toplak. Bil pa je tam tudi tovarniški delavec Janez Beravs, s katerim sta se jela prej imenovana prepirati. Globočnik m 7 oplak sta zapustila gostilno, kmalu za njima je pa prišel Beravs ter jih pričel iz- t0plaM mu je Postavil nogo. da je padel. Globočnik pa ga je z nožem s tako silo Sunil v prsa. da je nož predrl suknjič in platneno bilezmco ter je zadobil na desni strani prs težko okvaro. Obdolženec, ki dejanje prizna. je bil obsojen na 6 mesecev težke ječe — Mera potrpežljivosti prekipi in prepir nastane, ce prinese žena možu, ki se je z dela vrnil domov, na mizo slabo kavo. Da ohranite v hiši mir, napravite možu vedno dobro kavo, ki se pa dd napraviti samo s Kolinsko kavno primesjo. Neizogibno potrebno je torej, da kupujete Kolinsko kavno primes, če hočete, da vaša kava ne bo mkoli slaba. Staroznana resnica je namreč, da je Kolinska kavna primes najboljši kavni pridatek, obenem pa tudi edino pristno domače blago te vrste. Pri nakupovanju pazite na znamko »Sokol«; le s to znamko je prava! Ut?p,I1’enca s.0 dne 18. t. m. potegnili iz bave med Kompoljami tin Savskim gradom. I o truplu soditi je bil utopljenec okrog 45 let star: imel je temnorjave, nekoliko osivele goste lase, rjave, srednjevelike redke brke, manjkalo mu je več zgornjih in spodnjih zob. obrit 1.68 m visok. Na sebi je imel delavsko obleko: belo. modro-pisano srajco, črn telovnik, modre m sive. modropjsane barhentaste spodnje hlače, sive, modrorižaste, na kolenih strgane hlače iz bombazevine, pasni jermen, temne pavol-nate nogavice in nanovo poddelane škornje V vodi je ležal utopljenec 1 do 2 tedna. Kinematograf »Ideal«, »Quo vadiš« v ki- San Jufrf A t>IdMalro-cala o pomenu prvega majnika za delavno ljudstvo. Pred shodom igra rudarska godba in zapoje rudarski j)evski zbor socialistične pesmi. Po shodu se vrši sprevod od »Delavskega doma« po okrajni cesti do Pitnerjeve hiše, skozi Novo kolonijo, ob železnici do Polaja in nazaj na dvorišče »Delavskega doma«. Ob 3. popoldne se prične na istem dvorišču velika ljudska veselica z mnogimi zabavnimi priredbami. Na veselici svira rudarska godba in sodeluje rudarski pevski zbor. Vstopnina za veselico znaša za družino 40 vin. in za posameznike 30 vin. Vstopnice se dobivajo v predprodaji v tobakarni gosp. A. Treo, v Občnem konsumnem društvu, pri zaupnikih organizacije. — Rudarji! Delavci in delavke! Agitirajte in skrbite, da bodo shod, sprevod in veselica pokazali pravi značaj delavskega praznika — prvega maja. — Hrastnik. Proslava prvega majnika se vrsi pri nas po sledečem redu: Zjutraj ob 5. budnica rudarske godbe. Ob 7. zjutraj se zbe-remo v društveni gostilni, Točno ob 8. odhod z godbo in zastavo na čelu proti kolodvoru. Ob 9. shod steklarjev pri Dernovšku. Pri demonstraciji pojeta rudarski pevski zbor in steklarsko pevsko društvo. Ob 3. popoldne shod rudarjev v društveni gostilni. Poroča sodružica Al. Stebijeva iz Ljubljane. Po shodu veselica s srečolovoin (okolo 200 dobitkov), šaljiva pošta in ples. Sodrugi, udeležite se vseh priredb v kar najobilnejšem številu. Pri obhodu, shodu in veselici naj ne manjka nihče! Prvi majnik je praznik delovnega ljudstva! — Hrastnik. Pred nekaj dnevi smo poročali, kako da skrbe klerikalci na Dolu za red v občini. Danes moramo zopet poročati, kako da so ti gospodje radodarni, kadar zahteva gospod župnik kako stvar. Na Dolu se je postavila krasna stavba — nova cerkev — poleg cerkve lepa palača, takoimenovani farovž. Nameravajo tudi še zgraditi velik hlev za živino, seve ne na stroške fajmoštra, ampak farani bodo morali seči globoko v že itak skoraj prazne žepe. Kar bi pa res bilo nujno potrebno, se pa ne stori. Imamo pokopališče, ki je tako majhno, kakor v kaki gorski vasici. Trupla otrok prekopljejo tako kmalu, da so često še cela. In to samo zaradi tega, da se napravi drugim prostor. Tega naj bi se spomnili naši očetje v občini in storili svojo dolžnost, da bi se pokopališče razširilo, kar je tudi bolj potrebno kot pa farovž in morebitni hlev. SODRUGOM GORIŠKE OKRAJNE ORGANIZACIJE! Kakor vsako leto, je naša stranka določila proslaviti prvi majnik tudi letos, in to tembolj, ker mora proslava letošnjega prvega majnika izraziti, z ozirom na i>redstoječe deželnozbor-ske volitve, vso nezadovoljnost delavstva na-pram tistim faktorjem, ki so se izkazali tekom dolgih let nesposobni napraviti kaj koiistiiega za delavstvo.Splošna, enaka in tajna volilna pravica za deželni zbor je naša zahteva, za katero se bo moralo boriti goriško delavstvo. In na dan prvega majnika mora izkazati svojo nezadovoljnost s sedanjim zistemom s tem, da se v . čim večjem številu udeleži proslave prvega majnika. Da pa bo proslava tega za mednarodno delavstvo pomembnega dneva sijajna, mirna in dostojna, poživljamo naše krajne organizacije, da store v tem oziru vsaka svojo dolžnost in pripravi vsaka v svojem kraju in v bližnjih vaseh čim večjo agitacijo, da bo udeležba proslave častna za stranko in za delavstvo sploh. Za okrajno organizacijo v Gorici Alojzij Štolfa. SPORED PROSLAVE PRVEGA MAJNIKA: Ob 2. popoldne: zbirališče sodrugov iz Podgore, Ločnika, Moše, St. Lovrenca, Standreža in Sovodenj blizu južnega kolodvora, odkoder odkorakajo v sprevodu z zastavo na čelu na zborovalni prostor. Ob pol 3. popoldne: dohod sodrugov iz Šent Petra. Gor. in Dol. Vrtojbe in iz bližnjih vasi z zastavami na čelu na zborovalni prostor po sledečih ulicah: Sv. Petra, Treh Kraljev in po Fr. Jos. tekališču. m* *f,r v. Ob’ pol 3. popoldne: dohod sodrugov Iz Solkana,, Pevme in iz bližnjih vasi z zastavami na čelu na zborovalni prostor po sledečih ulicah: Solkanska cesta. S. Pellico, P. E. de Amicis. Carducci, Travnik, Seminar io in tekališče Verdi. Ob 3. popoldne: Javen ljudski shod na trgu Ginnastica s sledečim dnevnim redom: Pomen prvega majnika poročevalca: sodrug Dr. H. Tuma in sodrug A. Callini. Ob 4. jiopoldne: manifestacijski obhod po mestu. z godbo in zastavami na čelu, po sledečih ulicah: Petrarca, Tekališče Verdi, S. Ivana. Ascoli, P. de Amicis, Carducci, Travnik, Raštelj, Stolni trg, Stolna ulica Municipio, Teatro in po Fr. Jos. tekališču na veselični prostor. Ob pol 5. popoldne: začetek veselice, ki se vrši v prostorih gostilne »Alla Bella Veduta« 8, blizu južnega kolodvora, ter bode trajala do polnoči. Spored veselice: koncert, petje, ples, šaljiva pošta in prosta zabava. Vstopnina na veselični prostor za moške 20 vin., ženske in otroci v spremstvu imajo prost vstop. Vstopnina k plesu po 10 vin. za vsak komad. V slučaju slabega vremena se vrši veselica naslednjo nedeljo. — Odbor. Koroško. — 12 sester umrlo za jetiko, V Celovcu je umrla dne 19. t. m. Lenčka Žužek, bivša natakarica v mariborskem »Narodnem domu«. Vsi otroci rodbine Žužek so umrli za jetiko. Bilo je skupno 14 otrok-deklet; od teh jih je umrlo za jetiko — 12. Dve še živita. Goriško. — Nabrežina. Letošnje praznovanje prvega majnika bo imelo še poseben pomen: Manifestirali bomo letos zahtevo po uvedbi splošne in enake volilne pravice za deželni zbor goriški. Zato je pričakovati, da se bodo udeležili praznovanja ne le domači delavci in kmetje, marveč tudi delavci iz bližnjih občin. Je pač potrebno, da pričnemo z resno agitacijo za splošno in enako volilno pravico, ki je res neodložljiva potreba. Praznovanje, na katerega vabimo vse. ki soglašajo z nami. se bo vršilo po sledečem sporedu: Ob 8. dopoldne velik manifestacijski shod na Tametovcm dvorišču. Poročala bosta sodrtiga Regent in Golouh. Po shodu sprevod z zastavo na čelu do postaje južnega kolodvora. Tam se vrši na dvorišču gostilne Rusbah zopet shod in se podalo delavci zopet v sprevodu z zastavo na čelu v Nabrežino. Delavci! Praznujte delavski dan dostojno! — »Godbeno društvo« v Nabrežini praznuje na dan 25. majnika t. 1. 151etnico obstanka društva ter priredi popoldansko veselico in ples. — Naprošajo se vsa društva, da ne prir ide na ta dan veselice tu ali v okolici. — Odbor. — Podgora. Prvi maj. Vse sodruge poživljamo. da se udeleže praznovanja prvega maja, ki se vrši v Gorici. Politični odbor in odbor podružnice papirničarjev sta sklenila, da se snidejo sodrugi v gostilni sodr. Bizaj Evgena, odkoder odidemo korporativno v Gorico. Noben sodrug ne sme izostati! — Izjava. V petek dne 25. t. m. je »Zarja« reproducirala med tržaškimi vestmi neko okrožnico, ki jo je narodna nedelavska — recimo odvetniška — organizacija razposlala delodajalcem, proseč jih miloščine; na okrožnici je bil podpisan tudi neki »Štolfa«, s katerim podpisani nisem identičen in nisem »hvala bogu« niti v daljnem sorodstvu z njim, kakor tudi nočem imeti nikakih stikov z žolto narodno-odvetniško organizacijo v Trstu. — Alojzij Štolfa v Gorici. — Avtmobil zadel v vlak. Lansko leto dne 30. avgusta zjutraj okolo 8. se je bila pripetila velika nesreča na železnici v Cervinjan-Gradež. V vlak je trčil avtomobil, v katerem je sedel upravitelj Bonapartejevih posestev v Villi Vicentini Ciardi, njegova žena, en deček, ena deklica in služkanja. Deček Rcnzo, 12 let star. je sedel poleg šoferja. Ko je hotel avtomobil čez tir,v sta trčila vlak in avtomobil, deček je odletel z avtomobila in je na poškodbah umrl. Šofer je bil težko ranjen, drugim se ni zgodilo nič hudega. Šofer je bil obtožen po § 335. ir. razprava se je izvršila v četrtek v Gorici. Vittori je izpovedal, da avtomobil ni tekel prehitro, okolo 20 km na uro; vlak je imel zamudo in zato je ukazala gospa, naj jih pelje v Belvedere na postajo. Lokoniotivo je videl, ko ni bilo več mogoče ustaviti avtomobil. Bolan ie bil štiri mesece. Po poklicu je prav za prav mizar, ime! pa je priliko izučiti se za šoferja. Sodni dvor je obsodil Vittorija na mesec strogega zapora. — V kaznilnico v K°per so odpeljali Mihaela Marego, ki je na pustni torek v noči ustrelil svojega tovariša Antona Pertota in^bil za to pred poroto obsojen na tri leta težke ječe. _ Trst. — Prvi majnik v Trstu. Kakor vedno, se pripravlja tudi letos tržaško delavstvo za dostojno praznovanje prvega majnika. Letos se bo vršilo praznovanje po sledečem sporedu: Ob 6. zjutraj priredi godba naše mladeniške organizacije budllnico. Ob 10. dopoldne shod na trgu Donadoni. Na shodu bosta poročala sodruga Petejan in Kopač*. Po shodu obhod po mestu v sprevodu. Popoldne ob 3. velika majniška veselica na lepem zemljišču pri Sv. Andreju nasproti ladjedelnice S. Marco. Sodrugom vsem priporočamo najtopleje, da se udeleže tudi letošnje majniške manifestacije x največjem številu. Železničarji, južni, se zbero ob pol 9. v gostilni »International«, ulica Boccaccio 25, odkoder odkorakajo na javen majniški shodi godbo mladeniške organizacije, ki pride ob tej uri v imenovano gostilno. Zidarji iz Vrdele, Kolonje in Rocola se zbero že ob osmih zjutraj na obširnem prostoru pred Gozdičem (Boschetto). Od tam odkorakajo z godbo in zastavo na čelu po nekaterih tržaških ulicah in se podado v sprevodu v gostilno alU Vittoria k Sv. M. M. zgornji. V imenovano stilno pridejo tudi zidarji iz Sv. M. M zgornje in spodnje, sodrugi iz Skednja in Katiiiare Od tam odkorakajo vsi v sprevodu na majnik shod. Sv. Križ. Letošnje praznovanje prveiP maja v Sv. Križu se bo vršilo po običajnem spo* redu. Zjutraj bo budilnica, ki jo priredi doma« godba. Ob pol 9. obhod po vasi v sprevodu 2 godbo in zastavo na čelu. Sprevoda se udeleži tudi ženski odsek. Ob 10. dopoldne majniški shod na dvorišču gostilne Maganja Poročata sodruga Regent in Golouh iz Trsta Popoldne bo v vseh prostorih gostilne Maganja domač* zabava in v veliki dvorani koncert ki ga pri' redita pevski zbor in godba, — Shod železničarjev:, ki se je vršil v petek zvečer v »Delavskem domu«,, se je obnesel najsijajnejše. Sodrugi na južni in državni železnici "so se zbrali ob naznanjeni urj \ veliki dvorani, ki je bila kmalu napolnjena Na dnevnem redu jc bilo praznovanje prvega majnik* Shod je otvoril in mu predsedoval s. SkobL Poi ocal je sodr. Kopač. V enournem jedrnate® govoru je podal zgovorno sliko razmer na železnici. Železniške uprave so uvedle sistem nai-hujšega varčevanja. Izkorišča se in zapostavlja izstradano osobje. Pritisk na te neznosne razmere prihaja v prvi vrsti od strani železniškega ministrstva, kateremu so železniške uprave brezpogojno podrejene. Službene i» mezdne razmere postajajo čimdalje slabše. Od kapitalističnega časopisja toliko proslavljen regulacija mezd je bila le pesek v oči Mezdne razmere so ostale neizpreinenjene Pač pa se je pomnožilo izkoriščanje in poostrilo‘službene razmerje. Zdaj skušajo železniške uprave že i itak vojaške razmere na železnicah še boli militanzirati. V službi se pajdašijo razni bivši vojaški naredniki. iT dobivajo najboljša mesta, med tein ko se zapostavljajo stari in zmožni delavci. Od druge strani pa skuša vlada z omejevanjem koalicijskega prava onemogočiti osob-ju vsako obrambno akcijo. Ce se bodo reakcionarni naklepi vlade posrečili, je vprašanje-Ali ze iz dejstva, da se vlada in uprave poslužujejo vseh mogočih in nemogočih sredstev, da zdrobijo moč enotne mednarodne organizacije železničarjev, je razvidno, da jim je naši organizacija nevarna in škodljiva Položaj «J železnicah in namere vlade narekujejo železniškemu osobju dolžnosti, ki so neodložljive. -Govornik se je nato bavil z lokalnimi razme; lami. I izaski pioletariat praznuje letošnji prvi ■ majnik v znamenju volilnega boja, ki ga bo j treba izvesti, da se zdrobi premoč nacionalistične klike v mestnem svetu. 2elezničarV\ tlfr smejo biti tuji temu boju, ker gre tudi za. ni® interese kot Občinarjev. Neznosno draginjo i« visoko ceno stanovanj, ki so posledica napačne politike nacionalistične večine v mestnem svetu, občutijo prav hudo železničarji katerih skromni zaslužek ne zadostuje za izhajanje ob takih draginjskih razmerah. Železničarji naj izvršijo tudi povodom manifestacije prvegaj-majnika svojo dolžnost kot izkušeni bojevniki ! stranke, da izražajo tako na najdostojnejŠi način svojo nezadovoljnost s sedanjimi raziue- | rami. Mnogoštevilni navzoči so sprejeli * ročilo z odobravanjem in ploskanjem Govorili so nato še sodrugi Vavpotič, ki je ' naznanil spored manifestacije prvega majnika Bahim i" Konič, ki sta poročala o razmerah na južni in državni železnici in poživljala navzoče, da naj se v znamenju protesta pridružijo v polnem številu manifestaciji mednarodnega zavednega proletariata. Nato je bila izvoljena deputacija-ki naj se poda k ravnateljstvu južne železnice, da zahteva, da bodo delavci na dan prvega' majnika prosti. — Končno.je govoril o političnem boju v mestu in o stališču nasprotniških strank sodr. Golouh. Podal je obris delovanja naših zastopnikov v mestnem svetu in pošto* panja italijanske nacionalistične večine in slovenskih narodnjakov napram predlogom, ki so jih vložili delavski zastojmiki v prid delavskih interesov. Dosedanje delovanje naših zastopnikov ni bilo brezuspešno. Ali če nimamo prave socialne občinske politike, je krivdo Popisati nacionalističnima strankama ki skrbitai le za interese kapitalističnih špekulantov. Omenil je besede dr. Wilfana povodom razprave 0 proračunu za letošnjo dobo, ki je izjavil, da je imel od italijanske večine nalog pobijati socialne demokrate. Je morda dr. Wilfan sluga italijanske večine, ki mu daje take naloge? Let0* praznuje zavedni proletariat svoj' prvi majnik! v znamenju protesta zoper politiko, povzročeno od kapitalističnih, za nacionalno in versko zastavo skritih hujskačev. Povsod, v parlamentu. v deželnih zborih in v občinah gospodujejo le nacionalne klike, ki zaneirtarjajo in izdajajo interese ljudstva. Treba je pomesti s takimi zastopstvi in postaviti v javne inštitucije zastopnike, ki bodo delovali v prid delavstva, ki hoče vživati svoje gospodarske in politične pravice. Shod je bil sijajen in je na' pravil na vse najboljši vtis. — Predsednik i* zaključil ob navdušenju navzočih shod, ki bodo tudi letos izvršili svojo dolžnost povodom manifestacije prvega majnika. — Gibčen značaj. Po Trstu se je začel oglašati neki gospod Mrak, kateri je bil že vse na svetu, menda že pri vseh strankah in ki je na nedeljskem »velikem« shodu N. D. O. — ki se ga je udeležilo 70 oseb — blatil in zasramoval socialno demokracijo, ki ga je hotela dvigniti, kar se ji pa ni posrečilo, ker se iz njega ne da nič drugega narediti kot — tajnik N. D. O. Taffl je sedaj plačan od onih, katere ie včeraj ztb sramoval. Dober teki „ . , t . in mednarodni položaj. Danes se izroči Črni gori nota velesil, ki poziva, da zapusti Skader. Dunajsko oficiozno časopisje nadaljuje z bojevito pisavo. Esad paša hoče biti albanski kralj. POLITIČNI POLOŽAJ. Dunaj, 27. (Posebno poročilo.) Situacija se je zadnje dni tako poostrila, da je nevarnost katastrofalne rešitve celo večja, nego je bila v tiobi Prochaskove afere in krize zaradi srbskih okupacij ob Jadranskem morju. Dunajski vojni hujskači, ki so po porazih izzivajoče politike in .vpričo bližnjega miru med Turčijo in balkansko zvezo že izgubli nado na nov krvav konflikt, so zopet na nogah ter delajo na vse kriplje, da bi zapletli Avstrijo v vojno. Položaj, ki je nastal ysled Berchtoldove albanske politike na eni in črnogorske trme na drugi strani, je vojnim šovinistom izredno ugoden. To odseva iz dunajskega časopisja, ki je z redkimi izjemami bojevito in zahteva rešitev v zmislu dunajske diplomacije za vsako ceno in v najkrajšem času. Vodstvo avstrijske zunanje politike žuga odkrito z ločitvijo od evropske vzajemnosti In t nastopanjem na svojo pest. Očividno so na delu elementi, ki naravnost žele. da bi Avstrija dobila pretvezo za politiko proste roke In za oboroženo intervencijo na Balkanu. To kažejo ofi-ciozni glasovi, ki ubirajo povsem nove struje. Medtem, ko je časopisje, ki dobiva svoje informacije in inspiracije iz literarnega urada gospoda Kanje, vse mesece slavilo »slogo Evrope« in modrost v Londonu združene diplomacije, se zdaj z vso silo zaganja v londonsko konferenco ter nepritajeno zmerja evropski koncert, kateremu očita z najkrepkejšimi izrazi in v tonu nameravanega izzivanja slabotnost. ^ neodločnost in neodkritosrčnost. Splošni položaj je tak, da vse velesile vztrajajo na sklepu, oo katerem Ima Skader pripasti Albaniji, četudi je opaziti, da se nekatere izmed njih večalimanj kesajo in menijo, da so se prenaglile, ko so storile dunajski diplomaciji to koncesijo. Vendar pa je sklep neizpremenjen. Tudi oficielna Rusija se strinja s tem, da se Skader odreče Crni gon. Nedvomna pa je razlika med nazori Avstrije in drugih velesil o sredstvih, s katerimi naj se 'doseže uresničenje tega sklepa. V tej razliki tiči nevarnost, ki jo zamolčuje oficiozno časopisje. Po vesteh z londonske konference je jasno, da večina velesil vsaj za sedal odklanja vojno taktiko proti Črni gori. Londonska konferenca stoji na stališču, da je treba kralju Nikoli predvsem dopovedati resnost položaja in ga prepričati, da se ne sme na nikogar zanašati, ki bi po njegovem mnenju utegnil podpirati njegov odpor. Ce bi tudi to ne zaleglo, se imajo porabiti ostrejša sredstva pritiska, ki bi predvsem obstojala v tem, da se zasedejo nekateri črnogorski kraji. Nasprotno pa naglasa avstrijska diplomacija, da mora biti vse potrpežljivosti kraj in zahteva neodvlačno odločno akcijo, preteča, da stori to Avstrija sama, če velesile ne izpolnijo njene zahteve. Sklepi londonske konference Imajo le dotlej veljavo, dokler so vse velesile sporazumne. Ako Avstrija izstopi iz evropskega koncerta in nastopi na svojo pest proti Črni nori, ima vsaka velesila pretvezo, da lahko označi vse prejšnje sklepe za ničeve. Tudi sklep o albanskih mejah in o Skadru pride teda) lahko ob splošno veljavo. Tisti hip lahko nastane on-flikt med velesilami, in nevarnost evropske vojne je povečana do skrajnosti. Jutri ima londonska konferenca zopet sejo; z ozirom na skrajno napetost položaja in na trmo Berchtol-Hve diplomacije je jutrišnji dan kritičen dan prvega reda. Avdience. Dunaj, 27. Snoči sta bila minister za zunanje zadeve grof Berchtold in šef Reneralnega štaba Konrad von Hotzendorf v Schonbrunnu na avdienci pri cesarju. Ta avdienca je napravila velik vtisk zaradi tega, ker je znano, da hodi cesar redno ob 8. zvečer spat. Berchtold in Konrad pa sta prišla ob pol 7. zvečer v Schonbrunn in sta ostala pri cesarju do tri četrt na 9. Razume se, da se o pomenu te nenavadne avdience izredno mnogo ugiba in se razširjajo zelo resne kombinacije. Oficiozna razlaga. Dunaj, 27. Iz oficioznega vira razširjajo sledečo razlago položaja: Avstro-Ogrska ni zahtevala od Evrope nobenega mandata za nastop zoper Črno goro, ker sama ve, kaj ji je storiti, če se ne Izpolnijo njene zahteve. Avstro-Ogrska je predložila velesilam skupno akcijo, ki naj ima namen, da se izvrše skupni sklepi Evrope o Skadru, sklepi, katere Črna gora frivolno baga-'telizira. Monarhija ni pustila nobenega dvoma o tem, da vzame eksekucijo zoper Črno goro v fcvoje roke, čim se izkaže, da ta ali ona velesila noče sodelovati ali pa da se postavljajo vse velesile na drugo stališče. Avstro-Ogrska je povsem gotova in njeni sklepi so neizpremenljivi; ne od nje, temveč od ostalih velesil ie odvisno, če ostane Evropa solidarna ali ne. Mogoča je solidarnost le tedaj, če se izpolnijo avstro-ogrske zahteve, ki so utemeljene v prejšnjih sklepih londonske konference, zahteve, ki gredo za tem, da varuje Evropa svoj ugled Vsak kompromis ie izključen. Mnenje da bi Avstrija priznala Črni gori kakšne kompenzacije, je popolnoma zgrešeno, ker nima Črna gora nobenih kompenzacij zahtevati in ker jih ji nihče ni Solžan. Albanske meje so določene in na račun Albanije je vsaka odškodnina izključena. Koncesijo je Avstrija storila takrat, ko je dovolila, da se Djakova odvzame Albaniji. Ce bi kdo imel zahtevati kompenzacije, bi to bila Avstrija (?) Ako govore v tujih časopisih o koncesijah, ki jih je Avstrija že dobila, je opomniti, cla Skader ni bil koncesija za Avstrijo; a če bi bila, bi jo Djakova odvagala. In celo če bi se smelo v skadrskem vprašanju govoriti o koncesiji. se ne sme prezreti, da je ta koncesija še na papirju, pa ima Avstrija pravico zahtevati, da se realizira. Londonska konferenca priznava slejkoprej, da velja sklep o Skadru in da mora to mesto pripasti Albaniji. Avstrija pa mora vedeti, kaj se zgodi, če kralj Nikola ne izpolni nemudoma volje Evrope. In če ne dobi Avstrija na to vprašanje brez zavlačenja zadovoljivega odgovora, mora vzeti izvršitev evropskega sklepa o Skadru sama v roko. Velesilam je to stališče monarhije znano in od njih samih je odvisno. kako hočejo ravnati. Avstrijski zaveznici. Rim, 28. »Giornale d’ Italia« poroča, 'da je izredno živahno diplomatično občevanje med Rimom in Dunajem, Rimom in Berlinom ter Rimom in Londonom. Italija deluje z največjo vnemo za ohranitev evropskega sporazuma. V tei smeri delujeta energično tudi Anglija in Nemčija. Obe zaveznici, Italija in Nemčija, priporočata Avstrji mir in popustljivost ter jo odvračata od samostojnega nastopanja. Oba kabineta jo skušata tudi pregovoriti, da prizna Črni Gori kakšno teritorialno kompenzacijo. Na Cetinju vplivajo velesile na črnogorsko vlado, da bi se mirnim potom zadovoljila s kakšno primerno odškodnino in prepustila Skader Albaniji. Vse velesile imajo iskreno željo, da se ohrani mir. Upanje še ni opuščeno, da se posreči pregovoriti dunajski kabinet, naj dovoli Črni gori kakšen kos ozemlja v nadomestilo za Skader. Kabineti hočejo, da ostane koncert velesil skupaj. V obeh trozvezah opravljata Anglija in Italija vlogo pomirjevanja in sprave. O izkrcanju mednarodnega mornarištva v Baru in Ulčinju ni za sedaj govora, še manj pa o kakšni evropski ekspediciji za osvoboditev Skadra. Konferenca v Londonu se je omejila na to, da se ima blokado črnogorskega in severno albanskega obrežja strožje izvrševati. V splošnem gre Evropa za tem, da obstane kot združena sila, da se preprečijo komplikacije, ki bi lahko naravnost povzročile splošno vojno. Ruski glasovi. Peterburg, 28. Vse rusko časopisje se bavi s skadrskiin vprašanjem in večinoma zahteva, da se revidira prvotni londonski sklep. »Novoje Vremja« piše; »Če se »slovanstvo« ne raduje, kakor bi se po pravici smelo radovati, prihaja to le odtod, da vzbuja usoda Skadra skrbi. »Slovanstvo« nima gotovosti, da ostane Skader v črnogorskih rokah. Z diplomatičnega stališča je zavzetje Skadra kompliciralo mednarodni položaj, ker noče kralj Nikola zapustiti Skadra. Diplomacija ima torej popraviti napake, ki jih je zagrešila glede na Skader, ter še enkrat preučiti zadevo. To je edino sredstvo, da se preprečijo novi konflikti. In Avstrija? Avstrija ne bo vodila vojne zaradi Skadra.« — Nasprotno pravi »Peterburger Herold«; »Črna Gora ne more držati osvojene trdnjave proti volji velesil. Zavzetje Skada ne bo čisto nič drugega, kakor vojaško zadoščenje, ki si ga je pribavila Črna gora.« — »Birževija Vjedomo-sti« pišejo: »Doslej ni mogla nobena velesila delati koncesij, da ne skali soglasja velesil. Zdaj zadene Avstro-Ogrsko, da stori koncesijo in prizna gotovo dejstvo v prid Črni gori. Dosti je načinov, kako se lahko prepusti Skader Črnogorcem, ne da bi bil prizadet ugled Avstrije.« — »Rječ« pravi: »Novi položaj zahteva nov razgovor in nov sklep velesil. Splošni mir se more ohraniti le, če se prepreči separatna akcija kakšne velesile. To mora biti glavna skrb diplomacije.« — »Peterburger Zeitung« smatra separatno akcijo Avstrije za nevarnost, ki preti miru, ter upa, da bodo velesile skupno nastopile proti trmasti Črni gori, — «Jutro Ro-siji« pravi: Zmagovalec ostaja mirno v Skadru in Evropa mora najti kakršnokoli sredstvo, da realizira svoje sklepe o Skadru. Ko je Kralj Nikola premagal zadnjo postojanko turškega go-spodstva, je držal rusko maršalsko palico v roki. Ruski vojni minister si v imenu ruske vojske lahko čestita s starim maršalom za slavno dejstvo, ki razveseljuje ves slovanski svet.« — »Ruskoje Slovo« piše: »Mir se more le tedaj ohraniti, če se prepreči separatna akcija Avstrije. Nujno se mora svetovati Avstriji, naj bo potrpežljiva in naj ne prepreči, da se reši skadrsko vprašanje brez prelivanja krvi.« Sasonov. Peterburg, 28. Ruski minister za zunanje zadeve vztraja na stališču, da mora sklep složnih velesil obveljati in da zavzetje Skadra ne more izpremeniti usode mesta. Skader je priznan Albaniji in Črna Gora se mora vdati volji Evrope. Srbski predlog. Berlin, 27. »Vossische Zeitung« poroča iz Peterburga: »Od srbske strani se predlaga, naj se odškoduje Črna gora s tem, da se ji prepu-kos obrežja od izliva Drina do skadrskega jezera, zato pa naj bi Skader ostal albanski. Upajo, da bi bil ta predlog dober za podlago kompromisa, ki bi ga tudi Avstro-Ogrska lahko sprejela.« Srbija za Črno Goro. Belgrad, 27. Z ozirom na pomanjkanje, ki je nastalo v Črni Gori vsled dolgotrajne vojne, je srbska vlada sklenila darovati Črni Gori pol-drug miljon kilogramov koruze. Ker je vsled ogromnega števila ranjencev Črna Gora tudi glede na zdravništvo v težkem položaju, bo srbska vlada črnogorskemu »Rdečemu križu« darovala večjo svoto. POZIV ČRNI GORI. London, 28. V zmislu sklepa poslaniške konference bo danes izročena črnogorski sJadi na Cetinju skupna nota velesil, ki naznanja, da je po sklepu velesil Skader namenjen Albaniji, kateri je poslaniška konferenca določila meje. Z ozirom na to pozivajo velesile Črno Goro, da zapusti Skader. Nota je sestavljena v prijateljskem. toda odločnem tonu in ne obsega nobenega žuganja. Vendar pa je poskrbljeno, da je Črna Gora drugim potom obveščena, da velesile vztrajajo na svojem sklepu in da bodo sledili drugi koraki, ako črnogorska vlada ne odneha. Po koncepciji note ni izključeno, da dobi Črna Gora eventualno odškodnino. ALBANIJA. Belgrad. 27. Iz Elbasana prihaja vest, da se je bivši poveljnik Skadra Esad paša razglasil za kralja avtonomne Albanije pod sultanovo suvereniteto. Berlin, 28. Številna poročila trdijo, da se je Esad paša, ki ima za seboj vojaštvo iz Skadra, sporazumel z Džavid pašo in razglasil Albanijo za avtonomno kraljestvo pod suvereniteto turškega sultana; sebe pa za kneza Albanije. Esad sporazumljen s Črno Goro? Pariz. 28. »Ternps« poroča iz Rima baje po zanesljivih informacijah: »V rimskih krogih, ki imajo tesne stike s črnogorskim dvorom (to se pravi v rimskih dvornih krogih; z Nikolom imata njegova hči Jelena in njen mož Vittorio Ema-nuelle izmed vseli Rimljanov pač najtesnejše stike), opazujejo položaj z novega, zanimivega stališča. Tam upozarjajo, da Skader ni padel vsled naskoka, temveč da je kapituliral po pogajanjih. Z druge strani upozarjajo, da je bilo Esad paši dovoljeno vzeti ves svoj vojni material, puške, drugo orožje, poljske topove s seboj. Naposled upozarjajo, da se mu je dovolilo, da se umakne v Tirano, devetdeset kilometrov od Skadra. v središču Albanije. Če se razun tega uvažuje, da pripada Esad paša odlični albanski rodbini in je vsled tega sposoben, da nastopi kot kandidat za albanski prestol, če se opaža, da bo sredi Albanije na čelu organizirane, dobro oborožene vojske, in če se uvažujejo pogoji, pod katerimi je kapituliral, tedaj se dobi vtisk.da sta kralj Nikola in Esad paša vzajemno sporazumljena in da se vsled tega spori, ki so jih prerokovali med balkanskimi zavezniki in Albanijo, prav lahko izpremene v sporazum. Nove komplikacije. Berlin, 28. Vest o proklamaciji Esad paše za albanskega kralja sicer še ni potrjena; vendar ji ni mogoče odrekati vso verjetnost. V merodajnih krogih je zbudila veliko presenečenje, in boje se zaradi tega novih komplikacij. Zlasti ni izključeno, da bo ta dogodek močno vplival na taktiko Avstrije in otežčal stremljenje onih velesil, ki priporočajo Avstriji zmernost in potrpežljivost. Sporazum s Turki. Dunaj, 27. »Jugoslov. Kores.« poroča iz Kotora: »Gotova namigavanja od poučene črnogorske strani podajajo verjetnost govoricam. da se je Esad paša že zadnjo nedeljo ali pondeljek domenil s Črno Goro, da zapusti Skader po zadnjem navideznem boju. V zvezi s temi vrstmi upozarjajo, da je že dva dni slišati na Cetinju, da se namerava Esad paša razglasiti za albanskega kneza. Baje namerava s svojimi četami udreti v Albanijo, pri čemer naj bi sočasno ostanki zapadne armade pod Džavid pašo uvedli operacije. Ti načrti bi soglašali z akcijskim programom turško albanskega komiteja v Carigradu, ki namerava usta-stanoviti pod turško suvereniteto stoječo Albanijo z mohamedanskim knezom na čelu. Te načrte podpira Srbija, in Rusija jih pospešuje. Albanski vladar bo kralj. Dunaj. 28. V tukajšnjih diplomatičnih krogih trdijo, da bo Albanija razglašena za kraljestvo in njen vladar za kralja, baje za to, da ne bo užival manjšega ugleda od črnogorskega vladarja. Baje sc bo ta kralj imenoval Skan-der II. (Kdo bo, tega še ne vedo; na Dunaju ga pa že krstijo. Torej mu ne priznavajo hiti toliko samostojnosti, da bi si smel sam izbrati ime. Lepa lutka bo to!) . ZAVEZNIKI MED SEBOJ. Bolgari zapuščajo Solun. Solun, 27. Bolgarske čete zapuščajo Solun in bolgarski uradi ustavljajo svoje uradovanje. Prva odhaja bolgarska artiljerija v Seres. In-fanterija ji sledi in jemlje s seboj arhive, strelivo in vojne efekte. Bolgarski poštni in brzojavni rad je nehal uradovati. Tudi bolgarka narodna banka je ustavila svoje poslovanje. V Seres odhajajo tudi bolgarske čete iz Lan-gaze. Boigarska odškodnina. Bukarešt, 28. »Independence« poroča iz Peterburga, da bo Bolgarska zahtevala mejno črto Kastorija—Kajlar—Vodena kot odškodnino za to, da prepusti Grkom Solun. Odhajanje iz Soluna ustavljeno? Solun, 28. Vrhovno vojno poveljništvo je izdala ukaz. da se ustavi odhajanje bolgarskih čet iz Soluna. Doslej je samo topništvo zapustilo Solun in odšlo v Seres. Poštni in brzojavni urad ter narodna banka poslujejo. Bolgarska in Srbija. Belgrad, 28. Tukajšnji ruski poslanik Hart\vig je v razgovoru s časnikarji dejal, da se bodo vsi eventualni spori med balkanskimi zavezniki mirno rešili, ker bo Rusija z vsem svojim vplivom delovala na to, da se balkanska zveza ne razbije. Med Srbijo in Bolgarsko bo Rusija posredovala tako. da bosta obe državi zadovoljeni z uspehom. Balkanska zveza ima važne naloge, ki jih bo morala izpolniti v bodočnosti. Časopisje se trezni. Sofija, 28. V srbskem in bolgarskem časopisju je zadnji čas nastal znaten preobrat. Razun nekaterih šovinistično nacionalističnih listov so vsi nehali netiti srbsko-bolgarski spor. Vsled pomirjenja duhov se javljajo razna znamenja. da se bodo sporna vprašanja mirno re- šila, vsled česar bo mogoče tesnejše zbližanje Srbije in Bolgarske. Na to vpliva tudi zunanji položaj, ki narekuje balkanski zvezi, da se iz~ ogne vsemu, kar bi jo moglo oslabiti. MIROVNO VPRAŠANJE. Carigrad, 27. Iz poučenega vira poročajo, da bo Turčija predlagala, naj se mirovni pre-liminariji podpišejo v Londonu. Turčijo bodo zastopali Haki paša, Rešid paša in Osman Ni-zami paša. Jetniki se izmenjavajo. Carigrad, 27. Poslaniki so dobili od svojih vlad instrukcije, ki obsegajo med drugim določbo, po kateri se zamenjajo vojni ujetniki. MASAKRI V ARMENIJI? London, 28. »Times« poročajo, da je armensko prebivalstvo v okraju Adana silno zbegano, ker se javlja mnogo enakih znakov kakor pred strašnim klanjem Armencev leta 1909. '•v DRŽAVNI ZBOR. Pred binkošti ne bo .zasedanja. Dunaj, 28. Zadnje dni, Je bil ministrski predsednik od raznih strani interpeliran, kdaj bo sklican državni zbor. Iz razgovorov, ki jih je imel grof Stiirgkh s poslanci, je razvidno, da je otvoritev 5. maja, kakor je bila prej naznanjen^ zdaj izključena in da pred binkošti sploh ne bo seje. Sicer pa sploh še niso nič sklenili, kdaj da bo parlament sklican. Grof Stiirgkh in zunanja politika. Praga. 28. češki socialno demokratični poslanci so bili v deputaciji pri ministrskem predsedniku grofu Sturgkhu in so mu predložili več političnih^ vprašanj. Hoteli so se informirati kdaj bo že sklican državni zbor. kaj bo s češkim deželnim zborom in z volilno reformo za češki deželni zbor. Razložili so mu, kako silno trpi vse gospodarsko življenje vsled vojnih priprav, in zahtevali odpomoči. Grof Stiirgkh je odgovoril, da je sklicanje državnega zbora odvisno od galiških zadev(?) Če se dožene polj-sko-rusinski sporazum, bo tudi državni zbor sklican, če ne, bo pa gališki deželni zbor razpuščen. Češki deželni zbor bo sklican na kratko zasedanje z omejenim delovnim programom; vsekakor pa vztraja vlada na tem, da se ima rešiti volilna reforma in sicer s splošnim volilnim razredom. Vladi je znano, da je gospodarski položaj težaven, toda ministrski predsednik grof Stiirgkh nima nobenega vpliva na zunanjo politiko. (Ministrski predsednik nima vpliva na zunanjo politiko, parlament ga nima, delegacije ga nimajo, ljudstvo ga nima, sam duševni velikan grof Berchtold ga ima. In to je ustavno življenje!) MINISTRSKI SVET. Dunaj, 27. Včeraj je bil v ministrskem predsedstvu ministrski svet, ki ga je vodil grof Stiirgkh. Udeležili so se ga vsi ministri razun Poljaka Dlugosza. RAZPRAVA ZOPER SCHUHMEIERJEVEGA MORILCA RAZPISANA. Dunaj, 28. Razprava zoper Schuhmeierje-vega morilca Pavla Kunschaka je razpisana na-19. in 20. maja. Sodišču bo predsedoval podpredsednik dež. sodišča v. Heidt. Obtožnico je sestavil dr. Schlesinger, na razpravi bo obtožbo zastopal drugi državni pravdnik dr. v. Langer. Kunschaka bo zagovarjal odvetnik dr. Rabenlechner. »VELEIZDAJNIŠKI PROCES« PROTI 19LET-NEMU IREDENTISTU. Dunaj, 27. Včeraj je dunajska porota končala proces proti 191etnemu Mariju Sterletu iz Trsta, ki je bil obtožen veleizdaje, ker so pri njem našli, letak, ki je proslavljal smrt Ober-danka. Čeprav je bil Sterle takrat star 17 let in letakov tudi ni razdal, ga je dunajsko porotno sodišče obsodilo na 5letno težko Ječo; 16mesečni preiskovalni zapor mu vštejejo v kazen. (Veleizdajniški procesi proti nezrelim mladeničem prihajajo v Avstriji zopet na dnevni red. V Sarajevu so obsodili gimnazijalca zaradi veleizdaje, na Dunaju Sterleta; nekoliko takih fantov je še v preiskavi. In nikomur* ne pride na misel, kako smešijo državo oni, ki ji pripisujejo, da jo spravljajo nezreli dečki v; nevarnost! Pri tem je le to »tolažilno«, da pripadajo »veleizdajniki« vsem narodnostim. Ker odstavljajo že celo državne pravdnike — vidi Dalmacija! — zaradi deliktov, ki so grozni veleidzaji zelo sorodni, bodo kmalu težko podati. kdo v Avstriji sploh ni veleizdajnik. Seveda potem ni nič čudnega, da postajajo »veleizdajniki« sčasoma ministri in dobivajo or-dene. Prav tako pa ni izključeno, da postanejo spet »veleizdajniki«, kadar niso več ministri.) PAPEŽEVO ZDRAVJE. Rim, 27. Papež je včeraj za tri ure zapustil posteljo. Opoldne je sprejel majordoma mon-sinjora Ranuzzija. Ob 1. je gledal skozi okno na Petrov trg, kjer se je zbrala velika množica. ANGLIJA KUPUJE TURŠKE LADJE. London, 28. »Times« poročajo iz New Ca-stla: Angleško admiralstvo se pogaja s Turčijo zaradi nakupa dveh oklopnic, ki jih je Turčija pred dvema letoma naročila na Angleškem. HEKLA BRUHA. Kodanj, 26. Iz Rejkjavika poročajo, da bruha ognjenik Hekla na Islandiji. Novice. * Darilo pesnika Maeterlincka. Belgijski pesnik Maurice Maeterlinck je poslal poslancu sodrugu Vanderveldu 1000 franku z naslednjim pismom: »Častiti gospod, pošiljam Vam svoj skromen obolus kot prvi obrok za »dobro stavko«. Vam zelo vdani Maurice Maeterlinck * ' ki ga potrjujejo na j tisoče priznanj. Želodčna = = tinktura Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Bianca Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. -■ Biljardi, s ■.== Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena. lekarnarja Piccolija v Ljubljani krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin. G. PiCCOli, Ljubljana Naročila sprejema lekarna A. Zupančič kniigovez v Ljubljani Slomškova ulica štev. 31 priporoča svojo na novo urejeno knjigoveznico za prijazna naročila vsakovrstnih v knjigoveško stroko spadajočih del. — Razen vezanja raznih knjig za knjižnice in šolsko rabo se še posebno priporoča za naročila trgovskih knjig (protokolov), različnih map, vzorčnih knjig in vsakovrstnih kartonaž. Izdeluje tudi okvirje in passepar-tout, priklade za različne podobe, fotografije itd. Cene nizke. Postrežba točna. Edna posebnost likerja je Maksim Gorkij Zdravnik^ J = želodca44 S Cena K 4’—. To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseli knjigarnah, kakor tudi v založbi „Zarje“ v Ljubljani, ki je '- - - knjigo založila in izdala. je edina posebnost želodčnega likerja B iz zdravilnih rastlin, kateri izborno I vpliva proti slabosti v želodcu ter ga > radi tega v nobeni družini ne bi smelo ‘ manjkati. HNHHHHHRHlRPSRRVRW!Pi|||£g0 Občno konsumno društvo v mriji Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarj-e«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani Cejena keva (dokler je kaj zaloge) umetni in trgovski vrtnar naznanja sl. p. n. občinstvu, da se nahaja njegov cvetlični salon Pod Trančo Velika zaloga suhih vencev. Izdelovanje šopkov, vencev, trakov itd. Okusno d.elo in zmerne cene. Zunanja naročila s© točno izvršujejo* Vrtnarija na Tržaški cesti 34. ' 4 kg Brasil 1 V* kg Brasil II žgana žgana v filijalki Julij Meinl uvoz kave Filijalka: Ljubljana, Selenburgova ulica št. 7. Razpis službe. Pri okrajni bolniški blagajni v Ljubljani oddati je službo Dunajska cesta štev. 17 priporoča svojo bogato zalogo - strojev = in stroje za pletenje 1P _ (Strickmaschinen) ■\ za ro^no *n °krt. ajfl :: I Pisalni stroji Adler.R^ s^/; ©zna, koleea.!?■?I " ’ "i! Ceniki se dobe zastonj in franko. — \Jl