m PHIHOHSKI DHEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE - Što-cr A7 /1/, CQ\ PoStnina plačana v gotovini v- 'D/ Spedizione in abbon. post. J. gr. Na III. in IV. strani C1TAJTE VAŽNEJŠA POROČILA IN GOVORE S I. KONGRESA OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ! TRST torek k._ aprila 1950 Danes 6 strani - Cena 20 lir l Kongres OF slovenskega naroda zti Tržaško ozemlje Je v nedeljo zaključil svoje delo & demokratično rešitev tržaškega vprašanja v sporazumu med tržaškimi narodnostnimi skupinami in med prizadetimi sosednimi narodi v —""""^^—i»m. L?pes je soglasno sprejel program, organizacijska načela in sklepčno resolucijo ter izvolil nov devetdesetčlanski glavni odbor Osvo-tome fronte - Kongres je poslal pozdrave maršalu Titu, glavnemu odboru Osvobodilne fronte Ljudske republike Slovenije, se še prav ^ej spomnil na vse tovariše, ki še vedno ječijo v tržaških zaporih, in poslal brzojavko na komensko svečanost - Po zaključku 71 talcev, ki so iih v marcu 1944 nacifašistični krvniki na Opčinah ustrelili Glavni odbor OF DEMOKRISTJANSKI ŽUPAN se je razjokal v gled. Rossetti '%esa so vsi kongresisti odšli na počastitev spomina 71 talcev, "ki so jih v marcu Naključna resolucija I. kongresa O F V ^Mičnem in organizacijskem poročila o dosedanjem delu in nalogah Osvobodilne n«a.v.ens*tesa naroda za Tržaško ozemlje ter po vsestranski diskusiji o osnovnih proble- I Polji-v . _ ja " organizacijskega, ekonomsko - socialnega, nacionalnega »n prosvetno - kulturna sprejema I. kongres naslednjo RESOLUCIJO 1 odobrava vsa poročila, kakor tudi samo delo glavnega odbora. ^bv0d“n> fronta slovenskega naroda za Tržaško ozemlje je dosledni čuvar načel in n*r°dno - osvobodilne borbe, ki so plod brezprimernega junaštva in žrtev vsega Sljiv narotla: °na varuje enotnost slovenskega ljudstva na Tržaškem ozemlju kot ne- J^teJša *n ^•'•'domestljivo zgodovinsko pridobitev osvobodilnega boja in smatra, da je ’ Srari f>ove2anost s slovenskim narodom, ki si v svobodni domovini, na osnovi teh prido-Hifsijj ' **p*° in **°USo bodočnost, življenjske važnosti za narodnostni obstoj in za go-2»to' S0C'a^ni’ Politični in kulturni razvoj slovenskega ljudstva na Tržaškem ozemlju. *°f*nskeod 10cno obsoja izdajalsko delovanje ostankov begunske belogardistične in domače Stihu feakciie. združene v tako imenovani {(Slovenski demokratski zvezi# in skupini «ne->wer kominformist*čne izdajalce, ki streme za tem, da se uničijo načela in pridobila j ?"osvobodilne vojne, razbija enotnost slovenskega ljudstva in kleveta ter vodi 1 . 11 izdajalska protijugoslovanska politika. i Josle(j sv°ji napredni vsebini bo Osvobodilna fronta slovenskega naroda za Tržaško ozem-?! Vsem-* *?ranila v skupni borbi proti fašizmu skovano slovansko - italijansko bratstvo Vsem-' siIami delovala v duhu politične ter nacionalne strpnosti ter bratskega sožitja 0,v ■"* tem ozemlju živečimi narodnostnimi skupinami. na fronta Je organski del SIAU in celotnega demokratičnega gibanja STOjja, enotnost se bo dosledno borila. \ “snov II. °bra 1 EorilfUi načel bo Osvobodilna fronta slovenskega naroda za tila pridobitve narodno-osvobodilnega boja v coni B — ljudsko oblast Tržaško ozemlje in njene ustvaritve in se borila za nadaljnje razvijanje in krepitev teh pridobitev. V coni A STO-ja se bo borila za demokratične pravice delovnega ljudstva Trsta. 1. Na političnem področju za svoboden razvoj demokratičnega gibanja v borbi proti italijanskemu neofašizmu, razbijaškemu in izdajalskemu kominformizmu, ostankom slovenske reakcije, protidemokratični pomiki tako imenovanih indipendentističnih skupin in reakcionarni politiki anglo-ameriške vojne uprave, ki protidemokratično politiko vseh teh skupin izrablja za svojo imperialistično politiko. Borila se bo proti današnjemu sistemu samo po imenu demokratične oblasti, kjer pa dejansko vlada neomejena diktatura najbolj reakcionarne tržaške italijanske buržoazije, in za resnično sodelovanje širokih množic pri oblasti in soodločanju pri vseh javnih in upravnih vprašanjih našega življenja. 2. Na ekonomskem, za izboljšanje delavskih mezd, da se zagotovi življenjski minimum vsemu delavstvu, za odpravo brezposelnosti, za zagotovitev potrebnih stanovanj, za izboljšanje socialnega skrbstva in bednega položaja upokojencev, za dvig našega kmetijstva in rešitev vseh perečih problemov, ki tarejo našega kmeta. Za splošni razvoj tržaškega gospodarstva. 3. Na nacionalnem področju proti nacionalnemu zatiranju in za jezikovno in narodno enakopravnost Slovencev na vseh področjih javnega življenja. Za nemoten in svoboden razvoj slovenskega šolstva in kulturnega udejstvovanja Slovencev. Za zagotovitev enakopravnosti Slovencev tudi na gospodarskem področju. Dosledna borba proti vsakemu nacionalizmu in šovinizmu. III. Osvobodilna fronta slovenskega naroda za Tržaško ozemlje ugotavlja, da je STO postal predmet mešetarjenja velikih sil na mednarodnem področju, v njegovi notranjosti pa vsem reakcionarnim skupinam sredstvo protidemokratične in imperialistične politike reševanja tržaškega vprašanja. Zato poudarja, da se bo skupno z ostalimi demokratičnimi silami vztrajno borila za zmago resnično ljudske demokracije na vsem področju STO-ja in s tem za pravilno in demokratično rešitev tržaškega vprašanja v sporazumu med tu živečimi narodnostnimi skupinami in med neposredno prizadetimi sosednimi jugoslovanskimi narodi in italijanskim narodom. Na tej osnovi se bo Osvobodilna fronta slovenskega naroda za Tržaško ozemlje borila tudi za mir in bratsko sožitje med narodi. Smrt fašizmu ! Svoboda narodu ! dn, MJo dne [. kongresa OF slovenskega naroda ca, tnuje, ki se je nadaljevalo in končalo v nedeljo » v imenu delovnega predsedstva tov. DRA- Babič Branko, Beitram Julij, Benčič Franc, Bole Stanislav, Ban Ivan, Belič Ernesta, Berža Franc, Budin Alojz, Bukovec Ivan-Voj-mir, Bizjak Josip, Bolčič Jože, Babič Stanko, Colja-Bidovec Tončka, Colja Srečko-Javornik, Cijak A-lojz, Cebohin Lojzka-Grozdana, dr. Daneu Anton, dr. Dekleva Jože, Debernardi Josip, Fonda Vesna, Furlan Janko. Fuks Jože, Godina Albln-Vojo, Grgič Rafael, Pribac Pavel, Gobbo Graziella, Hrovat Ladislav, Hrovatin Ciril, Hrovatin Pavel, Hrovat Urb, Husu Milan, Jelinčič Zorko, Janež Lucijan, Jakomin Valerij, Kocjančič Valerija-Spela, Kosovel prof. Jože, Kosmina Mirko, dr. Kukanja Angel, Kukanja Franc, Kuret Silvester, Kralj Franc • Petek, Kriščak Andrej, Lipovec Franc-Tine, Lovrenčič Kristina, dr Mašera Sonja, Mesesnel Silvah, Milič Jože. Milovnik Andrej, Novak Ivan, Obad Janko. Pahor Drago, Pernarčič Ludvik, Pečar Sergej, Pečar Helena, Počkar Josip, Praček Davorin, Pertot Slavko, Pavletič Edo, Pregare Silvester, Prešel Miro, Race Boris-Zarko, Rupe-na Majda, Renko Stanislav, Samsa Mara, Sancin Modest, Škrinjar Zofija, Škabar Marica, Škabar Alojz, Škabar Silvester. Skrk Josip, Svab Marjan, Škamperle Josip, Strajn Ivan, Sila Milena, Smuc Roman, Spanger Vekoslav, Stoka Franc, Stoka Ljubo, Tomažič Ema, Tomšič Franc. Tlnta Ivan, Turk Viljem, Turk Danllo-Joco, Udovič Milan, Ukmar Anton. Vatovec Ernest, Vitez Srečko, Venturini Oskar, Zalašček Alma-Janka, Žnidaršič Friderik. « CUNJASTI 1MPERIALI-ZEMs je krstil že Lenin pred mnogimi desetletji italijanski imperializem, katerega zlasti mi Slovenci Tržaškega ozemlja tako dobro poznamo. No, in včeraj dopoldne so prav domači in predstavniki tega impe-. rializma iz Italije imeli po dolgem času zopet svoje zborovanje v gledališču Rossetti in na imenovali tiASSISE GIULIA-NA». i Kaj so hoteli prav za prav doseči s to svojo najnovejšo ncrvofašistično komedijo, katere protagonist je bij sam tržaški demokristjaaski župan ing. Bartoli, ki je svojo vlogo tako dobro odigral, da kot pripovedujejo — t> resnici pretakal na odru krokodilske solze? Malo manj posrečen j? bil eden izmed tajnih tajnikov vtajnegas istrskega CLN-a prof. Diego De Castro, ki je dejal najprej, da njegovi novofaši-stični somišljeniki ene bodo nikdar več videlin svojih istrskih bratov. Ko so na te besede vročekrvnejši poslušalci izražali svoje nezadovoljstvo, je De Castro svoje besede popravil in dejal, da jih bodo in sestavljene na 7v‘lnih predlogov, ki tisrlu ^ndidatna komisija jr^tevaijoč pri tem bodo v glavnem tOi> jZoplni ,vsi okraji in UNa soclalni sloji. Tov. »i7«OoZSikacilske komlsi-VleSot?U •Jda Petnih M ‘Jl2- S,c°™ »l ";v \\ A Kongres je na predlog tov. BRANKA BA-»,7. ALBINA GODINE soglasno sprejel PROGRAM ,. %V*SKf:GA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE in \ ^OIJSKA NAČELA OF. Tov. BOLE' je prečital v Pftdi L kandidatne komisije Nato je govoril tov. FRANC %?hdidatne liste za STOKA, politični tajnik glav-sestoječe 90 nega odbora OF. ki je posebej poudaril komedijantski značaj neofašističnega zborovanja, ki se je vršilo včeraj dopoldne »> gledališču nRossett in, ter ga označil kot izraz na novo nastopajočega cunjastega italijanskega imperializma, ki mu — kot vse kaže — ni zadostoval poraz, ki ga je doživel v zadnji svetovni vojni. (Govor ton. Stoke bomo objavili v prihodnji Številki). Med delom kongresa so Prihajale v kongresno dvorani> številne delegacije iz vseh okrajev cone A: Delegacija OF iz Boršta je darovala poseben dar za naše politične zapornike, pionirji Trsta so prinesli dar za Pionirje Koroške: delegacija množičnih organizacij lil okraja je izročila vodji jugoslovanske delegacije tov. Fr. Bevicu lep album: pionirka v narodni noši pa rože za brate Korošce m šopek za jugoslovansko de-rnjvreson—.— "vejm.u ‘egacijo, igrače za novo vzpo-Premi. c‘Ja l- kongresa davljene otroške jasi„ v Jzoh, Xl l al°Q tov. dr. j de. /. in IV. okraj cvetje; delegacija II okraja cvetje za gor u ško delegacijo, prav tako tudi delegacija žena iz Vitovelj in Sesljana. Delegacija OF z Opčin ie darovala delegacij, Beneških Slovencev sliko sporne- so svojo odsot-"a aUnmiL °dhodom v i Kštanj n° izročitev 1 r^nih j^jev so fijb izvoinj,ati * tajnimi S OOČlanski Sl{Ian0„ nh, ,eTla i'v0' % Deln }rm° c> )e »m 0 vohvne ko- V B' RACE' tudi rezultat #»c- pTp-a. gjK “ t",;- Babiča fe bi-resottl0™0 grejeta >edlnt lJa *■ kongresa r-,y tov. dr. J. DE- lOp glavnemu briult t; ™eniie' fefcn i u ln pozdrai-vorovalcem na ,i odlikovanj na-'jev v Komnu, DELEGATI IZ SLOVENIJE SLOV BENEČIJE IN GORICE I. KONGRESU OF. nifca bazoviških mučencev, — Pionirji uj. okraja so darovali igrače, ki so jih izdelali sami. Tov. Pahor je nato prečital seznam posameznih delegatov na kongresu, ki so nabrali več tisoč lir za kongres in za naše pripornike. Ter nato r, spodbujajočim zaključnim govorom, l. kongres OF zaključil. V svojem govoru je poudaril, aa nj-govomost za delo Osvobjdilne fronte na terenu nosijo vsi njeni člani in pozval kongresi.rt-e da skupno odidejo popoldne na Opčinej kjer bo predsedstvo kongresa položilo na komemo-rativni prireditvi 71 talcem, ki so jih krvničko pobili nacifa-šisti, vse cvetje, ki je bilo kongresu darovano. Ob prepevanju borbenih partizanskih pesmi so delegati kongres zakljuiilt. fPROGRAM in ORGANIZACIJSKA NAČELA OF bodo objavljena v celoti v prihodnji sTEDENSKI PRILOGI PRIMORSKEGA DNEVNIKA),). D fancosko delavstvo odklanja s^zinii »stično politiku K P F rti m: i j i; sL^0*gresu K P P muci j e se izrečno priznava močna opozicija pioti P°htiki vodstva, ki je v nasprotju z interesi francoskega ljudstva V rnp^ljo sc je rif . , francoske ko-Na k°nc.c-VS tJlA’ da mora ko-u, llJa voditi borbo Milko6 fe strin.'ai° s j. in , stratestijo Ulj. W}J’ot nia Polanec Rai-OTie niQa! med drugim: «»L«fcki.tur?mo zadaiatl rjo ki To vrlmlt v KNkSo, v kfilave P°trju- f ri r?Civin ' K'dcLtvo in fe°Dgrožena- M «°vort o po- ars>ie .ll PriDrav- 01 »Olitiki ko- munistične partije in pravi, da se je treba zaščititi proti vri-njanju «trockistov» ir.1 «tito-istov» ter je na koncu dejal, da je treba poostriti borbo proti atomskemu orožju. Glede Sovjetske zveze je dejal: ((Tisti, ki dvomlio v SZ. zapadejo v nacionalizem. Internn-cionalist je le tisti, ki brani SZ brez pridržkov in z vsemi sred. sivi. Proglašaji Sovjetsko zvezo za tujo državo, pomeni obrniti hrbet delavskemu razredu#. Danes je član centralnega komiteja Lecoeur ostro kritiziral delo nekaterih federacij. Očital je, da ni bila borba za mir, t. j. borba proti atlantskemu ppictu in proti vojni v Indokinl dovolj energična. Premnogokral So jo smatrali kot postransko akcijo. Dalje je poudarjal, da so člani partije na sindikalnem področju večkrat zgubili spred oči glavni cilj: borbo proti kapitalizmu. Politično stran sindikalne borbe so zakrile enostavne mczdr.e zahtev* Na-splojno je Lecoeur očital komunistični partiji in še posebno nekaterim njenim kadrom, da Ro se dali zavesti po dogodkih ln da so večkrat podlegli pesimizmu. Dejal je, da so podvzeli ukrepe, da se odpomore tem napakam ter da bodo kadre pomladili. Sestava novega centralnega komiteja bo pokazala z obsežnostjo preosnove značaj in razsežnost ((odklonilnih# tendenc v sedanjem vodstvu partije. Pariški dopisnik beograjske «Borbe* ugotavlja, da franco- ljudske množice vedno bolj odklanjajo politiko trabantu centralnega komiteja KP Francije. List naslanja to svojo ugotovitev na dejstvo, da je velik del sedanjih stavk v i ranči j i kljub naporom komunistične partije d,i bi tem stavkam dala politični značaj, zavzel predvsem gospodarski značaj in da se je teh stavk udeležilo manjše število delavcev, kakor so predvidevali. Francoska glavna zveza dela in komunistična partija nista uspeli povezati teh stavk s svojo sedanjo politiko popolne podreditve sovjetski zunanji politiki. Pripominjajoč da se da jasno ugotoviti, da borbenj duh francoskih komunistov in demokratičnih množic jasno pojema, navaja «Borba», da ima list «Hu-manitč#, ki ie bil svojčas med najbolj razširjenimi listi v Franciji, sedaj naklado 300.000 izvodov proti 500.000. ki jih je imel leta 1947, Sindikati se posebno odre cšibitev %pli-Va francoske komunistične partije Stebilo delavcev, vpisanih v sindikate, se manjša Nad polovica francoskih delavcev ni vpisana v sindikatih. Francoska splošna zveza dela ima le ok°li dva milijona vpi-saltih. Stališče francoske komunistične partije do Jugoslavije po objavi resolucije Informbiroja je samo potrdilo dejstva, da so se ob tej priliki voditelji francoske komunistične partije postavili v službo stvari, ki nasprotuje interesom francoskega delavskega razreda ln delovnih množic. To stališče dokazuje, da se partija ni ničesar naučila iz svojih napak, ki so bile posledica dejstva, da nekateri voditelji francoske komunistična nartije niso svojčas vodili politike v interesu francoskih množic in tudi ne v interesu mecharodmega gibanja delavskega razreda. Poudarjajoč, da je vpliv francoske komunistične partije oši-bel, navaja »Borba# zanimiv članek lista «Humanitč» od 7. julija 1940. kj je bil tajno objavljen pod naslovom »Francoski delavci in nemški vojaki# v katerem ie rečeno: «To-lažljivo je v teh žalostnih časih videti prisrčne sestanke ined francoskimi delavci in nemškimi veljaki na ulicah in v kavarnah. Bravo, tovariši nadaljujte po tej poti, tudi če to ne bo prav nekaterim tako neumnim in zlonamernim meščanom« Ob zaključku poudarja «Bor. ban, da je vzrok ožibitve vpliva francoske komunistične partije r;ed francoskimi množicami v dejstvu. da se ie ta obesila na rep sovjetski komunistični partiji, katere politika ni v službi delavskega razreda in francoskih demokratičnih množic, Pozdrav maršalu Titu Maršal TITO. BEOGRAD Na I. kengresu OF slovenskega naroda za Tržaško ozemlje zbrani delegati Vam pošiljamo iskrene pozdrave in v imenu vseh tu živečih Slovencev obljubljamo, da bomo r> borbi za naše pravice tudi nadalje branik narodov socialistične Jugoslavije in Vaši zvesti soborci za resnico in pravico. Predsedstvo I. kongresa O F slovenskega naroda za Tržaško ozemlje. Pozdrav GO OF Slovenije Glavni odbor OF Slovenije v LJUBLJANI Delegatke in delegati, zbrani na prvem kongresu OF slovenskega naroda za Tržaško ozemlje v Trstu pozdravljamo člane in vodstvo OF Slovenije kot naše matične organizacije, ki je vodila slovenski narod v svobodo in ki danes z bratskimi jugoslovanskimi narodi gradi socializem. Prosimo Glavni odbor OF Slovenije, da izroči naše pozdrave in izraze nače solidarnosti vsem Slovencem, ki živijo izven mej osvobojene domovine na Koroškem v Avstriji, na q0_ riškem, v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini v Italiji ter v Porabju na Madžarskem pod pritiskom raznarodovanja, gospodarskega izkoriščanja in ko-miniormističnega nasilja. Sporočamo Vam soglasno izraženo voljo našega Kongresa. da se bomo odločno borili po Vašem požrtvovalnem vzoru za dosego pri Vas že doseženih ciljev proti vsem pojavom šovinizma, ki je orodje protiljudskih interesov. jn proti slovenskim izdajalcem, ki rušijo našo narodno skupnost in ki bi hoteli pod krinko politike narodnostnega ravnovesja Tržaškemu ozemlju odtrgati del s krvjo osvobojene domovine ter ga prepustiti skupno s cono B izkoriščanju in zatiranju italijanskega in mednarodnega imperializma Smrt fašizmu — Svoboda narodui Trst, 2. aprila 1950. Predsedstvo I. kongresa OF slovenskega naroda za Tržaško ozemlje. Pozdrav zborovalcem v Komnu Zborovalcem pri svečani podelitvi odlikovanj primorskim narodnim herojem, KOMEN Delegati, zbrani na l. kongresu Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje smo v duhu z Vami, ko proslavljate naše. narodne hero je, ki so s svojo borbo in žrtuijo dokazali neizmerno zeestobo načelom Osvobodilne fronte Smrt fašizmu — Svoboda narodu! Predsedstvo I. kongresa za Tržaško ozemlje. OF Maršal Tit« sprejel zastopnike Inženirjev In tehnikov BEOGRAD, 3, — Na posvetovanju inženirjev in tehnikov v Beogradu je inž, Bogdan Lakovič poročal o vlogi in nalogah inženirjev in tehnikov v borbi za večjo storilnost. V soboto popoldne jie maršal Titot sprejel skupino okrog 30 inženirjev in tehnikov iz raznih krajev države, ki so se bili udeležili omenjenega posvetovanja. Pri sprejemu je bil navzoč tudi predsednik centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj. Med razgovorom je maršal Tito poudaril pomen posvetovanja strokovnjakov posameznih panog za nadaljnji napredek države. Dalje je maržal Tito naglasil potrebo boljlšega izkoriščanja obstoječih proizvodnih sil, naglega dviganja novega posebno srednjega strokovnega kadra in še širšega razvijanja novatorstva. racionaliza-torstva in udarništva. ter nato govoril o vprašanju nagrajevanja in o drugih pogojih, ped katerimi delajo jugoslovanski strokovnjaki. V nadaljnjem razgovoru so delegati pred tov. Titom razpravljali v splošnih obrisih o načinu organizacije in izvedbe del. S tem v zvezi je poudaril maršal Tito potrebo varčevanja, pri čemer pa je treba paziti tudi na meje varčevanja, čez katere se ne sme iti. Govoril je tudi o odgovornosti pri delu in poudaril, da mora le .strokovnjak ocenjti, ali je ravnanje jm delo strokovnjaka pravilno aili ne. Poudaril pa je da morajo strokovnjaki, ki se lotijo kake stvari, v polni meri preceniti, če je stvar mogeča ali ne, pri čemer pa seveda se ne sme iti v skrajnost. V razgovoru o posameznih objektih, ki jih gradijo, jP maršal Tito dejal, ds je treba stre-miti za tem, da bi dosegli nai-višjo stopnjo v delovni storilnosti. da pa je treba predvsem paziti na kakovost. Dalje je dejal da je treba skrbeti za pravilno nagrajevanje dobrih delavcev, Nato je maršal Tito dejal, da je trebi približati umsko in fizično delo, da se bo tisti, ki fizično dela. zavedal, da brez umskega delavca ne gre. da bo prav tako umski delavec videl, da je fizični delavec zelo dragoc«n človek in da brez njega ne gre._____ Dar jugoslovanskemu RK izseljencev iz Hercegovine BEOGRAD, 3. — Izseljenci iz Hercegovine v ZDA so poslali jugoslovanskemu Rdečemu križu v dar roentgenski aparat in popolno ambulanto za zdravljenje uie-L Tone Seliškar petdesetlenik LJUBLJANA, 3. —1 V soboto je dopolnil 50 let svojega delavnega življenja pesnik in pisatelj Tone Seliškar, ki ga je lar.i zvezna vlada za njegov® pisateljsko delo odlikovala z Redom dela II. stopnje. Tone Seliškar, ki je danes glvni urdnik ((Delavske enotno, stin, spada med nabolj znane slovenske progresivne delavske pesr.ike, kot 23-letnik je izdal svojo prvo pesniško zbirko ((Trbovlje#, pisal pa je tudi prozo, med drugim roman «Nasedli brod» in večje število mladinskih povesti, od katerih so se nekatere (na primer Rudi, Bratovščina sinjega galeba itd.) izredno priljubile med mladim čitateljskim svetom. Pisatelju Seliškarju tudi mi najprisrčneje čestitamo in mu želimo še obilo plodnega dela za skupno korist. FLRJ postala članica UNESCO PARIZ, 3 .— Na sedežu organizacije UNESCO sporočajo, da se je Jugoslavija pridružita tej organizaciji. Solijski ..proces" končan SOFIJA, 3. — Sofijsko sodišče, kjer se je odigrala sodna burka pod taktirko informbirojevskih dirigentov, je danes zjutraj izreklo sledeče obs&abe proti 26 obtožencem. Branko Simeonov, Simeu. na Svirac in Darinka Stojkova so bili obsojeni na dosmrtno prisilno delo. Miodrag Miločevič, Kata- rina Spasova, Dimitrij Goranov in 1’etar Jovanov na 15 let prisilnega dela. Bogoljub Cedomlr Ilič, Petko Predikitov, Mihael Mihajlo. vič, Valko Savov, Todor Taren-gov, Stojan Petrov, Milan Cvetkov, Nikola Tomov in Donu Val-kov na 10 let prisilnega dela, Lu-ben Kostadinov in Cenko Zikov na 8 let prisilnega dela. Jan Bajn-hasljev, Luben Marinov, Petra Petrova, litja Stojanov in Lazar Janov na 8 let prisilnega dela. Jordan Mihajlov na 3 leta ln 4 mesece prisilnega dtela, Vergil in Todor Antov na 2 leti, 2 meseca in 20 dni prisilnega dela. Po čitanju obsodbe so obsojenci izjavili, da so »zadovoljni z obsodbo# in so odklonili priziv. Proces proti vatikanskim agentom PRAGA, 3. — Danes se je nadaljeval proces proti 10 cerkvenim hierarhom. Nekatere priče so izjavile, da so obtoženci dobili navodila iz Vatikana preko papeške nunciature v Pragi, Državni tožilec je predlagal, naj bi predložili dokaze, da so nekateri redovi pomagali benderovcem na begu pred pohodom Rdeče armade na Poljsko. «mordan vendarle videli; toda tudi s tem poslušalci niso bili zadovoljni, nakar je nesrečni tajnik končno dejal, da jih b odo uprav gotovos videli, ker se je najbrž spomnil, da gre v cono B vsako minuto lahko vsak Tržačan, če ima le osebno izkaznico v žepu, kakop pride lghko v Trst tudi prav tako vsak Istran. Pa poglejmo, kaj so prav za prav zahtevali novofašisti, med katerimi so na častnih mestih sedeli člani rimskega parlamenta in senata kot n. pr. Bartole. Bettiol, Luci/ero, RapelH. Conci in drugi, katerim sicer ni bilo dovoljeno, da bj Udi oni govorili, zaradi česar pa te niso jprnv nič preveč razburjali kot je to sicer njihova navada ter s tem ponovno dokazali, da v resnici predstavljajo le cu-njasti imperializem? V svoji resoluciji se seveda zaletavajo najprej v enezakoni-tostn predstoječih volitev v coni B. ki naj bi bile po njihovem mnenju «plebiscit za jugoslovanski režim». Očitmo so tržaški neofašisti mnenja, da bi morale biti tudi volitve v coni B plebisciti kakršnega so hoteli napraviti prav ti isti neofašisti iz lanskih volitev v coni A, kajti beseda plebiscit je prav tržaškemu županu zelo mila in draga in je n. pr. včeraj število beguncev, za katere je še pred nekaj dnevi trdil v občinskem svetu, da jih je 200.000, povečal kar za novih 100.000 in tudi to krstil za plebiscit. Dalje se iz omenjene resolucije lahko ugotovi, da je povsem logično če neofašisti z včerajšnjega svojega zborovanja trdijo, da v coni A. kjer so še vedno v veljavi preštevilni fašistični zakoni vladajo pogoji demokracije, svobode in spoštovanje človečanskih pravic, v coni B, pa, kjer je ljudska oblast že med narodno osvobodilno borbo vse fašistične zakone odpravila, po njihovem fašističnem mnenju ni pogojev demokracije, sv o bode in spoštovanja človečanskih pravic... Resolucija tuai ne pozablja z lokavim glasom omenjati znameniti nnglo-frrncosko-ameri-ških PREDLOG 20. marca 1948. ki. naj bi bil no njihovem mnenju — MENICA'— kot se ie izrazil župan Bartoli, Jel mu je na zadnjem obisku v Rimu sam oavpr dejal: "CORAGGIO FI- GLIOr O, TUTTO FIN1RA’ BENE». Niso pozabil sfveda tudi omeniti «razvarcdovanjas italijanskega življa v coni B. ki je tako «stračno». da si je 400 delegatov raznih italijanskih društev ustanovilo sveto «7, vezo rtaliienov Istr*l-eqa okrožja# in ki mu je ljudska oblast dala več čel kot Pa sama rimska (Nadalievanjp na 2. strani) Sedanja atenska vlada orodje reakcionarnih krogov Podpredsednik Canelopulos podal ostavko - Samo vlada, ki bo pretrgala vsakršno vez s Calda-risovimi fašističnimi in napadalnimi krogi, bo lahko pripomogla k izboljšanju položaja na Balkanu ATENE, 3. — Pcdpredsednik grške vlade Panagi Canellopu-los je podal ostavko. Do tega sklepa je Canellcpulos prišel baje zaradi tega, ker so nekateri prvaki liberalne stranke smatrali njega za nekakšno oviro pri razširitvi vlade. Ta razširitev vlade pa naj bi obstajala v vključitvi predstavnikov centroma, Te izpremembe v grški vladi so v zvezi z željami ameriškega poslanika, ki hoče ((močnejšo# vlado. Časopis «Demokratlkos tipes# zahteva, naj 'z koncentracijskih taborišč izpuste nekatere znane osebnosti iz grškega kulturnega življenja. Med temi so Jannis Imvriotis, profesor na solunski univerzi, njegova žena Rosa Imvriotis pisatelj Phe-mos Kornaros, pesnik Jannis Ritses, pesnile Menelaos Lude-mis, profesor Kostas Despoto-pulos, literarn: kritik Mihalis Papricannu, učitelj Orestis Ski-nas, odvetnik in prevajatelj grške klasične literature Milas Hilliu, učitelj Kostas Marinas. pesnika Prodromu in Aris Va-siliadis, igralci Karusos fcatri-ltis in Aleko Paisj jn drugi. Glasilo KPJ «Borba» piše da skušajo grške reakcionarne' sile s pomočjo Venizelosove vlade preprečiti normalizacijo medsebojnih odnosov na Balkanu, da bi lahko nadaljevale s svojo pustolovsko in napadalno zunanjo politiko. «Br»-ba» opozarja#, dg jP sedanja gršica politik* v nasprotju z Izidi zadnjih Volitev, na katerih se je grški narod kljub vsemu terorju. v katerem so se volitve vršile, in falsificiranju, izjavil prot; notranji reakcionarni politiki in pustolovščinam v zunanji politiki. Potem ko list omenja. da pač koristi grškega naroda m jugoslovanskih narodov Zahteva jo ukinitev vseh zaprek, ki ovirajo vzpostavitev mirnih o.tnorev na Balkanu, piše dalje, da samo 'aka vlada, ki tolmači željo grškega naroda do mbu in mednarodne ga sodelovanja, lahko vodi Gr-čijoingrški narod do normalnih odnosov z Jugoslavijo m tako prispeva k utrditvi poloJaja na Balkanu. To pa lahko doseže sam0 tista vlada, ki lahko dokaže, da je pretrgala vsakršno zvezo s Caldarisovimi fašističnih) i in napadalnimi krogi ter z drugimi grškimi reakcionarji. Gotovo pa ie, da sedanja grška vlada ni take vrste. Ta vlada je le orožje v rokah grških reakcionarnih krogov. Ti so preprečili sestavo take vlade. ki bi napravila prvi korak k normalizaciji odnosov med Grčijo in Jugoslavijo. Sovjetska agencija Tass sporoča iz Aten. da.se ie načelnik ameriške komisije Porter uprl ustanovitvi nekaterih industrijskih podjetii ki bi morala biti ustanovljena v okviru grške petletke, čeprav so A-mšričani odobrili petletni načrt. Sovjetska agencija obtožuje ZDA. da se upirajo industrializaciji Grčije. Tudi D e veze ni uspel 2ENEVA. 3. ze se je danes Albert Deve-razgovarjal z Leopoldom. Na koncu razgovora je Deveze izjavil, da Leopold vztraja na izjavah, ki jih je podal 16. marca predsednikoma parlamenta in senata. V bruseljskih političnih krogih pravijo, da bo Deveze sedaj po obisku pr: Leopoldu najbrže jutrj odklonil sestavo novo vlade. Regent bo najbrže nato pozval kakega predstavnika krscansko-socialne stranke naj sestavi homogeno krščansko-sp-cialno vlftco. Ta bi lahko s pod-poro dveh flamskih liberalcev dobila en glas večine v parlamentu. Jasno je. da se vseh teh mahinacij belgijske reakcije prav dobro zaveda belgijsko delovno ljudstvo. Socialistični list «Le People# in komunistični «Le arapeu rouge» pozivata delavce. naj se uprejo povratku kralja. Politbiro belgijske KP opozarja v svojem pozivu da se je se povečala nevarnost nenadne^ ga Leopoldovega povratka. Politbiro poziva zaradi tega delavce, naj bodo pripravljeni v katerem koli trenutku na množične akcije za preprečitev poskusov morebitnega kompromisa ali pa nasilne rešitve dinastičnega vprašanja. SAIGON, 3. — Poročila prihajajo, da se HoČImlnb mudi na Kitajskem, kjer naj pi se pogajal z Maocetungom. Vietnamski radio pa poziva, naj vlada LR Kitajske pošlje diplomatske predstavnike k Hočiminhovi vladi. PRI DEMOKRISTJANSKI ŽUPAN se je razjokal v gled. Rossetti (Nadaljevanje s I. strani) vlada od leta 1918 pa, vse do takrat, ko sc njeni predstavniki morali iz Istre pobegniti. Zaradi vsega tega smatrajo neofašistični zborovalci, da bi bilo potrebno, da bi italijanska vlada vse te grozne reči naznanila štirim ambasadorjem, posebno pa še me zakonitost)} razpisanih, volitev. Mi bi s svoje strani italijanski vladi svetovali, naj bi ob tej priliki omenjenim ambasadorjem hkrati naštela: 1. vse sporazume, ki jih je podpisala z ZVU v Trstu in s katerimi je prekršila mirovno pogodbo, ki jo je svečano podpisala; 2. vse fašistične zakone, ki jih je ljudska oblast p coni B ukinila in ki veljajo še vedno v coni A in 3. vse u-radne liste cone B z vsemi vplivnimi predpisi Za razpisane volitve. Poleg tega zahteva resolucija, naj bi italijanska vlada zahtevala od OZN neposredno intervencijo («intervento diretto«), ki naj bi napravilo konec aneksionističnim manevrom Jugoslavije)), najbrž zato, da bi ljudska oblast v. coni B ponovno uveljavila fašistične zakone in z njimi takšno fašistično demokracijo in svobodo, kakršna vlada v coni A Z vsemi tistimi volivninii predpisi vred, ki bi omogočili, da pridejo v Istrsko okrožje volit desettisoči Italijanov iz Italije kot so prišli volit v cono A, kjer so bile seveda volitve P a mnenju neofašistov uzakonite« in kjer je tako lepo, da fašisti po petih letih po končanem vojaškem porazu fašizma še vedno lahko mečejo bombe na sedež demokratičnih organizacij in so pri tem lahko gotovi, da jih anajboljša policija na sve-trn, ki se ji vravi «POL>ZlA CIVILE DELL A VENEZIA GIULIA)) prav gotovo ne bo nikdar našla in se samo sebe'njim pretresljivo razjokal. postavila v neugoden položaj da bi jih morala naznaniti sodišču, ki bi bilo prav tako v velikanski zadregi-posebno od kar mu načelujejo trije ali štirje uradniki, ki jih je v Trst poslala iz Italije italijanska vlada - če bi jim moralo soditi. Naš nasvet, naj bi na včerajšnjem zborovanju v Rosset-tiju zborovalcem n. pr. predsednik tajnega «Cl,N-a prebral volivne predpise za con n B. se veda, niso upoštevali, ampak so od vseh «nezakonitih» predpi-sov omenili le pol člena iz odloka o volivnih imenikih, katerega Pa seveda niso pre-čitali, ampak je zanj drugi tajnik CLN a Rovatti dejal, da na temelju tega člena lahko «večkrat glasujejo s vso lahkoto tisti, ki bodo prišli iz Jugoslavije ali pa «squa-dre volanti di attivisti». Zakaj Rovatti tega člena odloka >‘i prečita/. ne vprašajte, kajti če bi to storil bi ga mi p;av gotovo ne uvrstili med nove fašiste, ki spadajo med rimsko izvoljeno raso, ki ji je papež vse dovolil:- od kršenja mirovne pogodbe pa, do vseh bodočih novih pohodov na Balkan in dalje, le če bodo — kot je komentiral papeževe besede ti laški župan — «solidarni in složni, združeni v ljubezni za čast domovine in svobode». Kakšna je ta papeško-bartolijevska svoboda pa je povedal naš ljubljeni župan že večkrat v občinskem svetu, kjer je tako širokosrčen. da vsem slovenskim svetovaltem daje svobodo govoriti v italijanščini... «Ce pa hočete govoriti v vašem jezi-kun, je dejal ob neki priliki, upa pojdite sulValtipiano in govorite kolikor vas je volja«. Ce vzamemo torej včerajšnje neofašistično zborovanje in njegovega prvega govornika s te strani. je v resnici vredno, da bi se tržaški župan nad Uegemonistična politika SZ do Ljodske repoblike kitajske SZ je vedno postavljala svoje koristi pred revolucionarne težnje kitajskega ljudstva BEOGRAD, 3. — Beograjska »Borba« piše o nedavno ustanovljenih sovjetsko - kitajskih mešanih družbah v ipokrajini Sikjang. Pri tem piše list, da je Sovjetska zveza izrabila zmago kitajske revolucije kot ugodno priliko za ustvaritev in izpolnjevanje svoje politične hegemonije na tem delu sveta predvsem v Sikjangu. Ustanovitev teh mešanih družb, nadaljuje »Borba«, po podpisu sovjetsko-kitajske pogodbe jasno dokazuje, kakšne so smernice sovjetske zunanje politike in kako je na drugi strani vlada Sovjetske zveze s podpisom te pogodbe segla še dlje kot pa s sklenitvijo pogodbe s Cangkajškom leta 1945, ko se je obvezala, da se ne bo vmešavala v kitajske notranje zadeve, Potem ko «Borba» opozarja na naravna bogastva, pravi, da si jie že carska Rusija zagotovila pravice v Singkjangu. Sedaj pa jih skuša sovjetska vlada obdržati. «Borba» obtožuje Sovjetsko zvezo, da ie vedno postavljala svoje koristi pred revolucionar, ne težnje kitajskega naroda, V tej zvezi omenja «Borba» ustanovitev Vzhodne turkestanske republike. Vlado te republike so likvidirali na podlagi sporazuma med SZ in predstavniki Kuomintanga. To vlado so zamenjali z novo viado. v kateri je bila več kot polovica članov Kuomintanga katere je imenoval Cangkajšek. Sovjetska vlada, piše ((Borba«, se je brezdvcmno bula. da bi jo Kuomintang in mednarodna reakcija proglasili za organizatorja upora in nemirov v Sikjangu. Sama sestava mešanih družb, zaključuje »Borba«, prisotnost sovjetskih strokovnjakov, nekontrolirana dejavnost predstavnikov raznih trgovskih' družb, vse to po zgledu romune/ko-scvjetskih mešanih družb, osvetljujejo značaj in bistvo sovjetsko-kitajske pogodbe. kakor tudi sovjetsko he-gemonistično politiko do držav ljudskih demokracij. v Črni gori CETINJE, 3. — John Rogge podpredsednik Wa]laceove na predne stranke je med svojin) obiskom v Jugoslaviji prebil zadnjih 48 ur v Crni gori. Ogle dal si je gradnjo novega glav nega mesta Cme gore Titograda. Dalje črnogorske turistične postojanke in letovišča ob Ska-darskem jezeru. Uogge je sedaj z letalom odpotoval v Beograd. drugim dejal: «Smo v nevarni borbi z neizprosnim nasprotnikom in jo moramo voditi do konca«. Izjavil je nato, da je pot šele na pol končana, in je pripomnil, da bi se morali držati roka za prenehanje »pomoči«, kakor je bilo. določeno, t. j. 30. junija 1952. Govoril je pri tem seveda tudi o borbi proti komunizmu in dejal, d» je «zmaga v tej borbi ravno tako važna kakor vsaka dhiga vojaška bitka«. Tudi Acheson je govoril o borbi proti komunizmu, kakor običajno. Medtem pa je Truman dal nalogo bivšemu tajniku za vojsko Gordonu Grayu, naj izdela načrt za novo ameriško gospodarsko politiko, ker dosedanja politika preveč obremenjuje državo. Predsednik poudarja, da mora sedanje ameriško gospodarstvo premagati primanjkljaj pet milijard dolarjev, ki izhaja iz razlik enved izvozom In uvozom. Dalje poudarja, da ZDA ne morejo prodajati svojih proizvodov v inozemstvu, če uvozniki ne morejo izvršiti plačil v dolarjih. Nato pravi, da morajo ZDA «dati svoj doprinos za ustvaritev strukture na področju mednarodnih gospodarskih odnosov, ki naj omogoči vsaki državi na podlagi proste Konkurence kapitala in blaga izvesti zdrav gospodarski razvoj, ne da bi ji bilo treba zatekati se k posebni finančni pomoči«. Z drugo besedo, čim-večje investicije ameriškega kapitala v maršaliziranih državah. Predsednik zaključuje, da je naloga, ki jo Gray prevzema, {(odločilne važnosti za ZDA«, S SPOMINSKE SVEČANOSTI NA OPČINAH Verovali so v pravično stvar za katero so dali življenje V nedeljo popoldne so ljudje v gručah prihajali k openskemu strelišču,, kjer stoji spomenik 71 talcem, ki so zaradi nacifašistične krvoločnosti dali svoja življenja 3. aprila 1944 Padli so kot talci slabičev, ki svoje nemoči ne morejo zakriti na drug način, kot da se moči imperialističnih špekulan- tov in medtem ko naše ljudstvo, združeno v Osvobodilni fronti in ostalih demokratičnih organizacijah. slavi spomin junakov predvsem s tem, da vodi poostreno borbo protj imperialističnim hotenjem in med tem spravijo na pokolj ljudi brez obrambe, pobranih iz zaporov Tako so tedaj pobrali y tržaškem Cororteu 72 ljudi, ki so prišli V ječo, ker so sodelovali v osvobodilnem gibanju Peljali so jih na morišče brez sodbe.„ Padli so v času, ko je slovensko ljudstvo jn z njim demokratično italijansko ljudstvo Trsta bojevalo najibolj težko borbo za osvoboditev izpod nacionalnih in socialnih zatiralcev. Njim nasproti so stali nacisti, fašist» in njihovi pomagači, kt so bili končno poraženi, čeprav so so v borbi za svobodo vrste borcev močno redčile, a na mesto padlih so vedno stopili novi borci, ki so nadaljevali borbo vse do zmage. Med 1.700.000 žrtev, ki so jib dali jugoslovanski narodi v borbi proti nacifašističnemu o-kupatorju, je tudi 45.000 najboj-ših sinov primorskega ljudstva ter 71 openskih talcev. To približno ie poudaril v svo.iem govoru na spominski svečanosti na Opčinah tov. Stanko Bale-Tomaž. Ti junaki so verovali v pravično stvar, za katero so se borili in niti smrt jih ni mogla spraviti s poti borbe za pravico in svobodo. Z žrtvovanjem svojih življenj so potrdili veličino pridobitev narodno osvobodilne borbe, pridobitev, za katerih dosego so bile takrat potrebne še velike žrtve. Te pridobitve danes uživa svobodno jugoslovansko ljudstvo. ki kljub velikim težavam neutrudno gradi svoio socialistično državo, zavedaioč sc. da so njegovi uspehi silna opora nam. ki nam zaradi mešetarjenja štirih velesil še ni dano, da bi z ostalimi svobodnimi brati uživali to, z.a kar smo dali tciiko žrtev. ko po drugi strani skuša imperializem uničiti in zatreti vse, za kar se je vodila narodno «-svobodilna borba in za kar so naši heroji dali svoja življenja pa se ljudje, ki so, pozabili na veličastno borbo, zaganjajo v junaško socialistično Jugoslavijo. ne meneč se za velike usluge. ki jih s tem izkazuiejo imperialističnim načrtom 7. zame tavanjem najveličastnejšega obdobja naše zgodovine in z blatenjem vse naše borbe in naših naporov kot da je to »sramotna preteklost«, so kakor nihče prej onečastili spomin, vseh naših padlih junakov. Za tako u-mazano dejanje, za tako ceno, upajo, iih bo buržoazija sprejela kot svoje vredne »sodelavce« . Toda mi ne bomo nikdar dopustili, da bi kdo nekaznovano sramotil naše padle borce in ideale, za katere so oni daii svoja življenja. {(Nadaljevali bomo neizprosno borbo proti sovražnikom slovenskega naroda in delovnega ljudstva in neomajno utrjevali slovansko-italijansko bratstvo, skovano v ognju borbe proti okupatorju. Slava padlim borcem in junakom narodno osvobodilne borbe«. Nato je ie y italijanščini spregovoril tov. Galimberti. Predstavniki KP STO-ja, Zveze partizanov, openskega okraja OF in drugih okrajev, ženskih organizacij itd. so položil na spomenik, ki je bil pregrnjen z zastavami, vence. Tudi vse cvetje, ki so ga prinesle razne delegacije, ki so prišle pozdravit kongres OF, je predsedstvo kongresa poklonilo spominu o-penskih talcev. SLAVA PADLEMU BORCU (jcihijcd (jafouuBc -Cvetko Tov. Cvetko se je rodil 10. januarja 1904 v Lipi pri Komnu in je delal v Trstu pri Javnih skladiščih. Ze pred pejno je bil član sedanjega pevskega zbora šivan Cankar)), od leta 1941 član OF in a.ktivist ter član Partije. Junija 1943 so ga fašisti v Trstu aretirali, 8. septembra pa je ušel iz zapora in sc vključil ti partizanske ■ vrste. Najprej je bil poslan na teren kot okrajni načelnik'NZ za Komen, nato pa v Bazoviško brigado. V boju s četniki pri Šentviški gori je pad"l 4. aprila 1943. Pokopan je na Praprotnem pri Šentviški gori. Hrabremu borcu — večna slava! KOLEDAR ^iedaiuče - 'dtim- - 'Radio- Torek 4. aprila Izidor, Dušica Sonce vzide ob 5.41, zalonf f 18.36. Dolžina dneva 12.55. U*' 1 vzide ob 21.12, zatone ob Jutri sreda 5. aprila Vincencij, Dabiživ SPOMINSKI DNEVI 1943 je bil ustanovljm prvi koroški bataljon. Napad na Mežico. OF Množičnih sestankov OF, ki bi morali biti danes 4. t. m. ob 20 v Nabrežini in za II. okraj v dvorani na stadionu »Prvi maj« jutri 5. t. m v Dolini in za III. okraj r.a sedežu v Ul. Molino a Vento ter v četrtek 6. t. m. ob 20 na Proseku — iz tehničnih razlogov ne bo. ZVEZA PARTIZANOV TRŽAŠKEGA OZEMLJA priredi za člane in aktiviste izlet v Sv. Lucijo pri Tolminu in v Lokavec pri Cepovanu dr.e 15. in 16. aprila. Zadnji dan vpisovanja jutri 5. t. m. Vpisuje potovalni urad «Adria-Egpress«, Ul. F- Severo 5, tel. 29.243. Prispevki za II. kongres ASIZZ PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo »Ivan Cankar« javlja, da bo danes redna odborova seja. Pridite točno! Slovensko prosvetno društvo «Slavko Škamperle« - Sv. Ivan javlja svojim članom, da začne sjiet poslovati knjižnica. Izposo-jevanje knjig bo vsak torek in petek od 20. ure dalje v novih društvenih prostorih. Preskrbeli smo precej lepih novih knjig. Pod sedanjim oportunističnim in hlapčevskim vodstvom ES ni mogoče več govoriti o obnovi udarne moči delovnih Tržačanov Spričo kominformističnih potegavščin Ha sindikalnem področju postaja tržaškemu delavstvu iz dneva v dan jasneje, da je nujno potrebna obnova razrednega sindikalnega gibanja, pri čemer Se ie pokazalo delo Sindikalnega akcijskega odbora več ko potrebno. Cim sta s skupnim nastopom v nedavni stavki tržaški sindikalni organizaciji potegnili vsaka svoje koristi, sta. takoj pričeli zopet z medsebojnim tekmovanjem, ne morda, katera se bo ; bolj izkazala v potegovanju za delavske koristi, marveč kako bi se tej ali oni po- srečilo pritegniti čim več pristašev, ki bi jih mogla vsaka zase izkoristiti za svoje oportunistične namene. Delavska zbornica kaže brez sramu, da ji je v prvi vrsti zg sejanje razdora jned delovnimi ljudmi, ker se zaveda, da bo le tako mogla cšibiti njihovo razredno moč ter jih usmeriti na pot političnega šovinizma, diktiranega iz Rima. Zbegani komin-fermisti pa Se love v zmešanem položaju, ki so ga v zadnjih mesecih ustvarili na sindikalnem polju, Posebej sta jih vrgla iz ravnotežja ustanovitev in delo Sindikalnega akcijskega VELIKA SPOMINSKA SVEČANOST V KOMNO Materam primorskih herojev Dlaža, Stjenhe in Pina odbora, razširjeno na obe coni Tržaškega ozemlja. Nikakor ne morejo in nočejo razumeti, da se bodo tisoči doslednih sindikalnih delavcev vrgli ponovno v borbo za cbnov0 ene sindikalne enotnosti, ki ie skozi povojna leta jamčila uspehe tržaškemu delavskemu gibanju. To Se da zlasti razbrati iz nestrpnih in nervoznih pozivov, namenjenih delavstvu v conj B glede sindikalnih izkaznic. Pcslužujcč se vseh mogočih laži in potvarjanj resnice bi radi zakrili srajmotno snubljenje z Delavsko zbornico, porazne neuspehe poslednje stavke in sramotne plače .tržaškega delavstva, Jci so. kljub! .jtoiucb nema nastopu o bile. Z- zmešanim manevri- Naše ljudstvo se bo še naprej | y nCLVZOČnOSti borilo: borilo se bo zlasti sedaj ko se v vojni poražena drhal akuša ponovno dvigniti ob po- Bebler, predsednik komisije za atomsko energijo tisočev ljudi izročena odlikovanja NEW YORK, 3. — Po po-top-ku se menjajo v Varnostnem svetu predsednik Varnostnega sveta in predsedniki vseh ni« govih oddelkov vsak mesec po abecednem redu. V aprilu bo predsednik Varnostnega sveta egiptskj delegat Mahmud Bey Fauzi, predsednik komisije Varnostnega sveta za atomsko energijo pa predstavnik Jugo slavije dr. Aleš Bebler. Splošna stavka v Parmi PARMA 3. - Delavska /bor nica je sklenila proglasiti v Parmi 12-urno stavko kot protest. ker je v zaporih umrl delavec. katerega je policija aretirala pri nedavnih demonstracijah. Delavec je v zaporih podlegel mučenju, kateremu je bil podvržen s strani Scelbove policije. Ameriški list «Herald Tribu ne«, ki komentira nedavne iz grede in pa zasedbo neobdelanih zemljišč v pokrajini Puglie m hkrati plati s komunistično nevarnostjr., svetuje italijanski vladi, naj že začne z agrarno reformo. List poziva vlado, naj pohiti s tem. ker sicer grozi, da bo prepozno in pravi da bi bila »komunistična nevarnost« mnogo manjša, če bi vlada že pred enim letom začela izvajati agrarno reformo. „im psoodaiski) polko" VVASHINGTON, 3. — Danes so v VVasbingtonu praznovali drugo obletnico Marshallovega načrta. Ob tej priliki sta govorila Marshall in Acheson. Marshall je med MOSKVA, 3. — List ((Pravda« objavlja danes članek pod naslovom: ((Ameriški imperialisti uničujejo turško državno gospodarstvo«. Od marca meseca 1947, piše list, so ameriški imperialisti po navodilih Trumanove doktrine vsilili Turčiji svojo vojaško «pomoč». Decembra 1949 so ZDA prisilile Turčijo da je podpisala sporazum o kulturnem sodelovanju, pred tem pa so vsilile Turčiji vključitev v Marshallov načrt Na ta način se 'e ameriško vmešavanje v turške notranje zadeve razvilo na vojaškem, gospodarskem, kulturnem in političnem življenju. Ameriški špekulanti so si zagotovili petrolejska ležišča v Romandaku in premogovnike v Zungulda-ku. Poleg tega so si prilastiti pravico nad rudniki kroma in mangana ter kontrolo nad večjim delom turške kovinarske industrije. Maršal Tito Za hominformiste ni narodno osvobodilne borbe in ni njenih junakov Tržaški kominformisti so s početkp slavili spomin v osvobodilni borbi padiih borcev; smatrali so celo za svoj monopol komemoracije lonjerskih junakov, openskih talcev in drugih. Spočetka jim namreč še ni bilo jasno, kaj vse bedo od njih zahtevali gospodarji iz informbirojevskega centra. Takrat so vedeli komaj to, da je Jugoslavija «prešla v kafri-' talistični taboi«, da so Jugoslovani «izdajalci», da so voditelji Jugoslavije «klika« in še nekaj takih stvari. Pozneje so se pridružil e še druge. Naučili so s:, da je bila jugoslovanska partizanska borba gestapovska akcija. (Najbrž prav zaradi tega Sovjetska zveza »ni mogla« pomagati jugoslovanskim partizanom jn je raje skušala ohraniti dobre odnošaje z jugoslovansko emigrantsko vlado, kakor se je pripravljala, da pošlje svojega odposlanca k Mihajlo-viču in njegovim četnikom). Ko so se tržaški kominformisti iz informbirojevskega katekizma naučili, da jugoslovanske narodno • osvobodilne borbe sploh ni bilo, tedaj jim je Prišlo na misel, da prav z« prav tudi ni moglo biti junakov le borbe, oziroma, proslavljati junake narodno osvobodilne borbe bi pomenilo proslavljati obenem narodno osvobodilno borbo samo. To pa je spričo moskovskega, .budimpeštanske-ga in drugih odkritij o gestapovskem vodstvu te borbe nemogoče. In tako smo letos videli, da kominformovcem ni več mar i ne za Lonjer, ne za Opčine. Včerajšnji «/l Lavoratore« ima sicer kratek članek o openskih mučenikih, v katerem poziva na opreznost pred fašizmom, da se kaj takega ne ponovi, sicer pa ničesar drugega. Mogoče bi podoben članek napisala tudi pokojna «Voce libe-ra», kj se je tudi rada pobaha-da je proti fašistom. Drugo sprejel Zilliacusa BEOGRAD, 3. — Predsednik vlade FLRJ maršal Tito je da ves opoldne sprejel znanega an ■llcškega parlamentarca Zilliacusa ki je na obisku po Jugoslaviji, O MARSEILLE, 3. — Iz blagajne glavne pošte v Marseillu so tatovi odnesli 15 milijonov frankov. la. leto bo v «11 Lavoratore» izostal mogoče še ta članek. Treba je priznati kominfor-mistom eno doslednost: Od obrekovanja Jugoslavije in nje nih voditeljev do blatenja naše narodno-osvobodilne borbe ter vse naše povojne borbe preti im perialistom, kapitalistom n šo-vinistom, ki je zanje «sramot na preteklost«, in končno do zanikanja naše narodvo-osvobo dilne borbe sPtoh — gredo nezadržno in dosledno navzdol. V nedeljo 2. II . je bila v Komnu počastitev treh primor-! skifi herojev: tov. Blaža, Stjen-\ke in Pina. Pri tem so izročili njihovim materam najvišje odlikovanje. Spominska slovesnost se je pričela z vojaško godbo, nakar je podpredsednik oblastnega odbora Zveze borcev za Goriško tov. Du-gulin Avgust - Maks pozdravil navzoče predstavnike vlade in partije, in sicer tov. dr. Josipa Vilfana, pomočnika ministra za zunanje zadeve FLRJ, tov, Lidijo Sentjurčevo, organizacijskega sekretarja CK KPS, tov. Frana Lubeja, sekretarja Pre-zidija Ljudske skupščine Slovenije, tov. Ivana Regenta, ministra za prosveto Slovenije, za. stopnike glavnega odbora Zveze borcev Jugoslavije, matere padlih herojev, člane politbiroja oblastnega komiteja Za 90-riško oblast, delegacije Slovenske Koroške, Trsta in Gorice ter predstavnike mariborske, ljubljanske in 00riške oblasti. Uvodno besedo je imel tov. Petrinja Danilo, član politbiroja oblastnega komiteja za Goriško, nakar je govoril tov. minister Ivan Regent. Za njegovim govorom je v imenu Koroških Slovencev pozdravil tov. Zivitter in v imenu partizanov Tržaškega ozemlja tov. Ltpouec Franc - Tine. Med slovesnostjo so prispeli predstavniki Jugoslovanske armade in narodni heroj tov. Daki. Tov. Fran Lubej je po kratkem nagovoru podelil materam padlih herojev odlikovanja Po podelitvi odlikovanj je povzel besedo tov. Jože Vilfan, pomočnik ministra za zunanje zadeve FLRJ. Re-citacijski zbor «Ivan Turšič» iz Rakeka je recitiral Kajuhovo «Samo milijon na* je», neki mladinec iz istega zbora pa Borovo »M«4i sanja». Pevski zbor «Janko Premrl-Vojko» iz Nove Gorice je zapel «Na juriš«, «Hej brigade», »Pesem o svobodi» in «internacionalo». S tem se je končala slovesnost, kateri so prisostuonali desettisoči z vse Primorske. O njej bomo jutri natančneje poročali. la svoje koše polne oljčnih vejic. Začele so iih prodajati mimoidočim, a kmalu so jih prišle odganjat neke ženske, ki so pravile da so od Marijine družbe. Zatrjevale so, da imajo izključno one same pravico prodajati oljične vejice in da so samo njihove blagoslovljene. Seveda so jim naše žene dobro odgovorile in jib posmehljivo pogledale. Tedaj pa je prišel iz zakristije duhovnik in zahteval, da se «nezakonite» prodajalke odstranijo ter je poklical na pomoč agenta civilne policije, da bi žene zapodil proč. Ker vse to ni pomagalo, se je duhovnik ponovno vrnil, slekel parament, ogorčen vpil nad ženami in jim razmetal po cesti koše in oljčne vejice. Nekaj podobnega se je godilo' ob istem času skoraj pri vseh ostalih tržaških cerkvah pri Sv. Jakobu, Rojanu in drugod, kjer so naše kraške žene hotele prodajati oljčne vejice, kakor že leta in leta. da si z izkupičkom pripravijo nekaj denarja za praznike. Na Proseku je zaradi tega nastalo veliko ogorčenje, posebno še ker ta dogodek ni edini in je tesno povezan z drugimi, ki se dogajajo v naši vasi. Tako se pri nas ljudje sprašujejo, ali se morda s ključem po glavi in z zvijanjem rok u-čencev v šoli, zdaj pa še z razmetavanjem oljčnih vejic in z ustrahovanjem s civilno policijo brani vera? ranjem b; končno radi zakrili brezpogojno podreditev ES italijanski sindikalni' liniji, potem ko je vsakemu delavcu znano,' da gre le za tem. da se razredno gibanje v Trstu dovede na pot, po kateri je moralo hoditi v fašistični dqbi. Zavedajoč se sramotne kapitulantske politike, uvedene v okviru ES. in ker so navsezadnje uvideli, ds s sedanjim oportunističnim in hlapčevskim vodstvom ES ni mbgcvje več govoriti o obnovi udarne moči delovnih Tržačanov, pristopajo delavci v tisočih k Sindikalnemu akcijskemu odbor'. Kominformistični pritisk in grožnje ne morejo oplašiti njihove delavske zavesti, ki se tudi v preteklosti ni branila žrtev, ko je šlo za borbo v prid delavskim- interesom. O&uiiiie. 4-rt«.' uhita in čitajle Ihimolblu dnevnik l S Proseka Kako nekateri duhovniki branijo vero Kakor vsako leto so tud; za letošnjo cvetno nedeljo na«e žene nesle na prodajo v Trst oljčne vejice, toda še nikoli se jim nj zgodilo nekaj takega nedeljo. fr* epar v cerkvi V nedelio dopoldne je bila pri maši v cerkvi Sv. Antona starega tudi 49-letna Sardo Alberta iz Ul. Crosada ll. V .pridigo ter mašna opravila se je tako zatopila, da ie nozabila na svoio denarnico kar je izrabil nepošten žepafski vernik ter jo izmaknil iz žepa njenega plašča Sardo Alberta 3e morala tako domov brez denarnice, 5000 lir ter 8 igralnih srečk «Totocalcia». Sreča za Alberto — v primeru seveda, fe je napravila kakšno «dvarpijstico» ali «enajstico», — je v tem, da bo v tem tednu tako ogromno število dobitnikov, dp bodo nagrade zelo majhne ne$ bolj zanimivi sledeči krožniki«, ta bedasta izmišljotina buržoaznega tiska na zapadu, s katero polnijo stolpce v svojih časopisih, da odvrnejo pozornost ljudi od resnih problemov, ki jih ležijo. Tako daleč smo že, da ne smatramo več navaden lunin mrk za kakršno koli «svarilo» bogaboječim. Vraža pa le verjetno ni, ko modrujejo ljudje, ki sp komaj čakali malo mokrote za suho zemljo, da je včerajšnji dež v zvezi s tem pojavom. Začelo Se je takole megliti skoro ob delnem naito- i p>u mrka okoli 8 zvečer. Ob | 21.44 je luna stopila v senco I zemlje, tako da je nisi več vi- ■ del. C e bi oblaki ne zastrli ne- j ba, bi lahko opazovali ves po- ] tek luninega mrka do konca. Tako so bili vsaj oni redki, ki so nastavili svoje daljnoglede, tokrat prikrajšani. Mogoče bo več sreče prihodnjič — čez 18 let. * Prošnje za zimsko pomoč Zonta; narednik aniec|Ji ske James L. Van jjj uradnica Pierina Be* ii Umrli so: 92-letna ^ Ponton, vd. PozzetuV^ Josipina Jutt, por. (■! letni Ivan Cattarin>’ lersnu; Gabrovšek; 60-letna a ,j lacco, vd. Maghet; j1’-di j Bianchi; 56-letci j lin; 81-letna Antoni) ^ vd- Brajuka"; 63-letm A nomo; 77-letni Anton letni Ivan Marši; 6,1 rija Grizončič, P01':,,- ? 82-letni Robert Maso1'1’,! Karlo Gerdol; 52-1ieW De Rosse, por, na Amalija PelracC0’^ Josip Cok; 56-lejtna Turk, por. Jelušič. ita! Ha ■Ju etm Pot Per bin vod sla !oje ten lir; kad Ve iih so .Pol bor ■II RADI0| JUG0SL. CONE Uradu Za delo dotekajo še vedno ndve prošnje za podporo, ki jo nudi Odbor za zimsko pomoč družinskim poglavarjem, brezposelnim od 1. januarja letos. Vsi oni, ki so se po tem datumu poročili, odnosno morajo vzdrževati družino ter so še vedno brez zaslužka, morajo omenjenemu uradu predložiti skupno s prošnjo za podporo tudi potrdilo o družinskem stanju. ----------— V vlaku je kradel Na železniški postaji v Nabrežini so člani civilne policije aretirali 41-letnesa Pertocchija Angela iz Nabrežine-Kamr.o-lomi, ki je med vožnjo iz Vidma do Nabrežine ukradel paket. v katerem sta bili dve novi moški obleki ter nov ženski »tailleur«. Paket, ki jo bil last 33-letne Puzzer Caroline iz San Rema. so izročili lastnici, Per-tncchija oa zaprli, ker se bo moral zaradi svoiega dejanja zagovarjati pred sodiščem. (Oddaja na srednj^j 212.4 m ali 141Z„ TOREK 4. 4. 6.30: Jutranja S‘ rcčila v ital. in o*j- p* 7.00: Poročila v sloV- f, sporeda; 7.15: Jutr;£LlL( 12.00: Veder opold88^; 12.30: Italijanske sn.i; 12.45: Poročila java sporeda: 13.00: A |j sa - poročila v sporeda; 13.15: Ig® “ reda JA iz PortorOZfml) turni pregled (ital-)’-J#., stralne skladbe slov«, jev; 14.30: Pregled 14.45: Pregled tiska j. it? 17.00: Pestra litične aktualnosti '-j; l< Ritmična glasba; 'ji. II! univerza (ital.); I8 „fiia2 skih triov; 18.45: P°r°, K ščini; 19.00: Glasbenj ,9 19.15: Poročila v ročila v slov.: 19.45- ^ii /a velivno oddajo stranki STOja; 20.05-^jj* /a voiivno oddajoJ pjcC cialni skupini: 20-';Ljani} heme, opera v 4. “' \cle Plesna glasba; 22.30. sd cert; 23.00: Zadnje ’ m h* se it Ve LJUBLJANA.) Najdeni denar Clan finančnega oddelka civilne policije Giglio Francesco je v notranjih prostorih avtobusne postaje na Trgu Liberta našel denarnico, v kateri je bilo 4003 lir ter osebni dokumenti na ime nekega Pertisa Aurelia iz Torreana. V hotelu »Diurno« pa ie trgovec Bodda Enrico iz Vinova pozabi) svoio denarnico s 7503 lirami in dokumenti. Najdeno denarno vsoto in dokument« je našel 21-lelni D’Alessio Valentino iz UL Kandler 1 ter jih prinesel na policijsko postajo. obsoiencev iz Boršta um/iopar: Ukrepi rimskih ministrstev kot v Tat k la Arsin Lupin Zadnje dni je policijska kronika v Trstu zabeležila dva primera drznih tatvin, ki so se dogodile v spalnicah, medtem ko sta zakonca sladko spala. V noči od sobote na nedeljo pa je neznani naslednik slavnega lopova Arsina Lupina že v tretjič srečno uveljavil svojo drznost in sicer na račun Bcm-ba Otella iz Ul. San Marco 20. Medtem ko je Bembo sladko sanjal, se je v njegovo sobo vtihotapil skrivnostni tat in mu iz suknjiča odnesel denarnico s 3850 lirami ter osebnimi dokumenti in uro znamke «Zenith». Vsa škoda, ki jo je utrpel Bem. Pri cehkvi Sv. Vincenca je skupina proseških žena postavi- I bo, znaša 30.000 lir. Kakor so napovedali na konferenci g. Haroldspna, se nadaljuje »izenačevanje« z razmerami in zakonodajo v Italiji. Glede ukrepov ki vodijo v to odloča vse bolj rimska birokracija. Tako se doznava iz pooblaščenega vira, da pripravljajo UKINJENJE veljavnosti nekaterih OMEJITEV glede POSLOVANJA obeh pristaniških PROSTIH LUK, ki jih je uvedel zak. odlok št, 558 iz 1. 1940. V tej stvari smo mi pred mnogo časa poročali zaradi negodovanja in protestov tržaških trgovskih in špediterskih krogov. VU je bila tedaj nasprotna izpremembam, sedaj pa bo krila umik z izdajo posebne odredbe, ki naj bi izpremenila nek člen omenjenega odloka Gre menda predvsem zato, da carinska oblast ne DO imela nikake pristojnosti in nadzorstva na področju proste luke, kakor jo doslej še vedno ima. čeprav so bili v Italiji to ukinili že v 1947. Rimska ministrstva podobno preučujejo VKLJUČITEV T ISTA KOT IZVOZNIKA VIN, in sicer rezanih, v Zapadno Nemčijo, kar je bilo doslej odpadlo v korist južno-italijan-skih pokrajin. Glede raztegnitve fiskalno-industrijskih olajšav nove cone v Zavljah na vse mestno področje pa ne kaže dobro, ker poudarjajo vesti iz Rima, da niso kai takega dovolili niti Boznu niti Mar-gneri. Zaradi nameravane TVOR-NICE VŽIGALIC se mudita v Trstu dr. Carnevali od ministrstva zunanje trgovine in nek zastopnik zakladnega ministrstva. Ista vest potrjuje, da bi tvornico lahko zgradil «Con-sorzio italiano Fiammiferi«. ne pa avstrijska družba ((SOLO«. O PREDELOVANJU TORA KA je mogoče govoriti v toliko, da pristane italijanski monopol le na obrat za izbiro, obdelavo in sortiranje surovega tobaka, uvoženega iz Turčije in Grčije, nikakor pa, — kar so predlagale tržaške tvrdke — na gradnjo prave pravcate tvornice cigaret, namenjenih lokalni potrošnji m izvozu, kakor je bilo nekdaj v Zadru. V soboto dopoldne je kasa-cijsko sodišče v Trstu razpravljalo o prizivu, ki so ga proti sodbi porotnega sodišča vložili sledeči obsojenci, ki so prišli pred sodišče, ker so 1. oktobra 1947. leta v Borštu z jekleno vrvico zadušili 22-letnega Carla Pitterija: Petiroso Spiridione, Karel Polič Ivan Kenda, Vladimir Kenda, Stanislav Cak, Edvard Ota in Federik Bor.eta. Porotno sodišče jih je 30. septembra lani obsodilo na tele kazni: Petiroso, Čaka in Ivana Kendo na 15 let in 6 mesecev zapora ter (za zadnjega) 3 letno zdravljenje po prestani zaporni kazni v umobolnici; Poliča in Vladimirja Kendo na 12 let in 6 mesecev zapora ter 3 letno policijsko nadzorstvo po prestani kazni; Oto r.a 16 let in 9 mesecev zapora ter 3 letno policijsko nadzorstvo ter Boneto na 9 mesecev pogojno. Branilci obsojencev Zennaro, Kezich, Ar.noscia in Sardos so proti tej sodbi porotnega sodišča vložili priziv, ki pa je ostal brezuspešen, kajti kasacijsko sodišče je prvotno sodbo potrdilo. Vsem obtožencem pa je na podlagi prve odredbe ZVU o amnestiji priznalo 3-letni odpust kazni. rel. postaia valil* 202,1 C; (Oddaja na 212.4; TOREK 4. lv' 6.00: Budnice; G.30: Jutranja 4t —-e KLb Slovenske narodne rgii Poročila; 7.10: Lat-eK 1 . red. ■ 10.30: Šolska ura Sole- iHallS* 12.00: Veder oP°l“8 K! 12.30: Poročila; 12A3l. rnark: Kmečka sy.? 13.00: Pošta nas'n ,tlii 13.20: Križem oo ='h,j; in plesu: 14.00: Jr. pot slov. avtorjev: H-3"-.. |J; Meni slovenski cev.j^dj, Pag? J»%: -v čila: 15.10: . . /a kitaro; 15.30: Simfooiia št. 2 v P alv Solka ura za osnovo ,M\ 18.00: Lahka ska univerza; 18-. ifs oransstke Pavlove. la: 19.15: Uganite 0*1 '.'0.00: Prerrs i7 pernesa p’eda!ij^a^ 3O' ver> noč* : cr>/>reo; ^ ' Sa poročila. ^ = Rossetti. 16.00: S kroglo si le skušal vzeli življenje Prejšnjo noč so malo po polnoči člar.i civilne policije na telefonski poziv privozili na Drevored XX‘, septembra pred hišo št. 48, kjer so na neki klopi našli hudo ranjenega 26-let-nega Riccardija Giuseppeia iz Ul. Genova 15 ki si je s samomorilnim namenom pognal v levo stran prsi revolversko kroglo. Poleg njega so našli tudi revolver znamke «Beretta» kal- 9. ki mu je služil pri izvedbi samomora. V nedeljo pa se ie v Trstu dogodil še en primer poskusa samomora in sicer na neki ame riški ladji, kier je ameriški mornar Goluche L.uiai izpil večjo količino tinkture «Mer chloda«. 'j tev«, C. Gable, ^dsi Excelsior. 16.30: ‘L-ard1’ I R. Ta.vlor, Ava les Laughton. , sed' Penice. 16.30: «RdeC ^ Wayne. 3o: K Filcdrammatico. p v piči«, G. CooPel' j * Alabarda. 14.30- j nov«, Van HeK ..pili* Garibaldi. 15.00: j Dana Andrej 0< Ideale. 15.15: «Dev i. Bergman. MOj5W Impero. 14.30^ wa,t^ prosim«, ii“" . niP1,, Ita.ia. 15.30: Viate 15.30: «'„UT6.00: Vlttorio Veneta- poslanec«. d1'! Adua. 15.00: "g*®8'' „ | Stanlio In OU ■ ; Armonia. ,5-3 dežni studenec . I Azzurro. 16.00. «J' Relvedere. l6- V)iirbin I nice«. Deana A HHly. ,5 00; ‘ad-J «Oh morju« (, L8 , >1 Berlinom«. * Marconi 15- uidi' pogled«. Massimo. 16° Morgan. Novo Cine. 10 puh«. ' 7ač3r Du !Sijšr?{Si 111 detektiva« jCr0'* Vittoria. 16 0° g. & \ Errol Elynn. / De HaV!laSo «Zetl?rs, sv. vi«, i^oo Hept,uff Tracy In k. Radio. Savona. Organizacijsko poročilo . Voja Godine Za organizacijsko utrditev in razširitev OF da se bomo enotni in močni lahko borili proti imperializmu, skovali iskreno in trdno slovansko-italijansko bratstvo in si priborili narodnostne, kulturne in socialne pravice tj J® bila Osvobodilna fron-lfjB^skega naroda od vzpo-^ovansko-italrjanskega 4 ® in pozneje od ustano-vansko-italijanske an-p< n e un‘ie Pa do mirov-i» ®°Sodbe z Italijo politični tf^izacijski sestavni del in močno Slovansko- in močne Slovansko, e antifašistične unije, . ®o so morale tukajšnje le^am j {ne agenture in si-č„^ mednarodni pozornici ra-totna; \edai ie to le dokaz in tesDevo Slob°ke politične HUnj5f.Uve in sposobnosti Ko-v°dstvi ^ partiie Slovenije in totni^i* ve in sposobnosti Ko-vodrf,partije Slovenije in sta Qsvobodilne fronte, ki !ožpr,„? revolucionarno razpo-ii? delovno ljudstvo v Slo- A zijali to P° Primorski organi-liad fes;11 ga voditi do zmage ir«,8®1® in do osvobodit-Čih partiji in ob bore- 80 Prunorskih Slovencih, ki Politi? organizirani v bojne in Vbone .organizacije — bili 8e ^vljenje in smrt, so Hi, na-?r0yali razredno zaved-ga’ Jel *i s‘n°vi italijanske- aoga ljudstva v Trstu Po ^ okolici ter posebno tila ,,„j u italijanskega fašiz-»tert ?no žtevilneje vstopali Ptava venske partizane. Kot zvesta marksizmu - leninizmu itali^rti^a 3e te prve počet* ^ stva i Jans*o-slovanskega brat-I tija ( evno poglabljala ir.« ši tako postavila temelje jSJaciii SIAU- ki 5e zdru Prirpri ,Vse delovno ljudstvo lost v e ne §lede na narod L \ niei ie bila prav OF, tjljf kot čvrsto jedro dajala W..borbenosti 'in narodne motenosti. it Jjjgl sposobnega vodstva T^ jOtnosti italijanskih delov-gL fariožic tn Slovencev, or-V',ranih v SIAU, ki so te-w‘?zno bili bitko proti im-v čnim nameram in za beCTcitev k FLRJ, ni bilo »Oj olovencem vzdrževati OF *8j, 8attiostojno organizacijo, fttVg] er>otna in krepka SIAU itlfe ‘a iti se borila za skupne Prav med na- g^oosvobodUno borbo izku-lf L£?lci' organizirani v OF Vf, sn Ln.dnijOjonc ustanovit-ta’so bllJ jedro SIAU in ea. c zapocete^a in poglabli^n £a se bratstva med italiian" fcncf °Vnim ^''dstvom in >-t>bin°CiPi5U mir°vne pogodb--dtahjo, so se politične Arne- ‘ir^eniln občutn° drzno ..Postopno. a pre-«stan. ,so Pričeli dvigati slave i Na 0 'trte°a iašistič- ■dran °Ja, » njinji so prišve-H 8l>viniJ?kropljeni italijanski KS1' vsi Skupaj kleti so-• vsčga, kar zavdaja po -?1 in ob podpori an-JtK, ske vojaške uprave a ^*i s prvimi poskusi repri-Ponovitve preganjanja »k** P° receptu fašistov-v i. a,n, :.t° je Slovencev, ki Kovi1vulr?na meia ločila od “h m revolucionarnih K!'FUuTOVi priborieni NatiiL80 z napadi na de-„ 8(f| tJ, e organizacije dpbitvi danes najboli zanima in s čimer se bomo nekoliko več po-bavili, ker zadeva nas Slovence, člane Osvobodilne fronte: Vidali je protiimperialistično borbo, to temeljno programsko točko demokratičnih organizacij, zamenjal z novo, tipično za šoviniste s tekmovanjem v blatenju, klevetanju socialistične Jugoslavije, z napadi na tu živeče Slovence in njih pridobitve. Tedaj je padla v Vidalijevo glavo tudi misel, da bi, če je že pričel razbijati vse, kar tre demokratičnega, poizkusil razbiti tudi OF. Za razbitje OF in enotnosti slovenskega ljudstva na STO-ju, si je izmislil novo organizacijo, ki ji je — da bi Slovence bolj zmedel in laže zavedel — nadel ime Osvobodilna fronta V t.o tajništvo nove špekulantsko OF imenovane tvorbe za Tržaško ozemlje, je potisnil onih .nekaj Slovencev, ki so se izločili od svojega 'ljudstva in mu zatrdili pripravljenost sprejeti kot osnovno programsko delo borbo nroti narodom Jugoslavije, ki si grade socializem, borbo k bi vsebovala blatenje in klevetanje FLRJ ter razbijanje enotnosti ustanov in organizacij tu živečih Slovencev. Pre-variti in prikrajšati so nas torej hoteli za najdragocenejšo pridobitev slovenskega naroda ki jo je dala Osvobodilna fron-ta: odločili so se zrušiti nič več in nič manj kot FLR Jugoslavijo V tem rušenju naj bi jim pomagali v njihovo OF skrpucalo zavedeni Slovenci m nas končno v skladu z \1dah3evo rešitvijo tržaškega problema pahnili v kremplje De Gaspen, jeve Italije. Torej nas prvo čustveno odtrgati od slovenske ga naroda in nas Z3strup-- ljene in osamljene izročit: kle-l-ofašističnemu. nazadnjaškemu režimu. ... Ni čudno, da se je Vidahju in njegovim pomagačem ta poskus ponesrečil. Tajništvo. OF za ŠTO, ki je Vidalija in njegove namere spregledalo in razkrinkalo, je pravočasno opozo rilo Slovence STO r.a nevarnost. V izjavi, natisnjeni v Primorskem dnevriiku dne 7. .i«-li-ia 1948. tajništvo OF cdločno obsoja elemente vseh vrst, ki razpihujejo šovinizem in razbi jajo en°tnost slovenskega ljudstva V okviru OF in s tem italijansko - slovansko . bratstvo, skovano akupnp, v težki krvav; borbi proti fašizmu in imperializmu. V tej izjavi obsoja tajništvo klevete proti novi Jugoslaviji in izjavlja, da bo ostalo slovensko ljudstvo na STO neločljivo povezano s svojim narodom v FLRJ jn da bo nadaljevalo v okviru OF na osnovi tradicij narodno-osvobodil ne vojne in v najtesnejši pove-zanosti z italijanskimi demokratičnimi množicami borbo z: svoje pravice in za pravice vsega demokratičnega ljudstva na Tržaškem ozemlju. Nalngn OF nfipnsrerl 110 po resoluciji IU Skednju in z vpitjem, vredmm Vidali jeve nacional-šovinistične ideologije; «abbasso TITO». «viva “il DUCE» «sc’iavi. andž Lubianaa, «crep« ti e tutta la tua razzas, «ecco i porta an-che la bandiera sc’iava» itd. — napadali može in žene ter številne tudi rarfili. lonferenca OF v oktobru 1948 Toda preprečiti konference niso uspeli. Konferenca sc je vršila in delo opravila.. Predvsem je bil izvoljen glavni predstavnik Osvobodilne front«--za STO, glavni odbor pod predsedstvom tov. Branka Babiča, sestavljen iz 61 članov, ki je prevzel na konferenci začrtane naloge. Poleg važnih sklepov političnega značaja, smo si za. dali tedaj naloge, ki jih je izvoljeno vodstvo pričelo takoj po konferenci izvrševati. Moja dolžnost ie. da od 10 točk, ki jih vsebujejo na konferenci postavljene naloge, ponovim deveto, ki je organizacijskega značaja. Ta naša obveza se glasi takole: «Do bo OF čim bolj sposobna izvrševati svoje naloge v sedanjem položaju — vsled razbi jaške . politike V.idalija in njegove skupine, ter vedno močnejšega prUiska na naše narodnostne pravice od strani italijanske nacional-šovinistične reakcije. ki uživa vso rodporo anglo-ameriške vojne uprave • ie nujno potrebno, da st cim bolj učvrsti in izpopolni svojo organizacijsko strukturo, tako da bo sposobna tudi za samo-stoine nastope, predvsem obrambo narodnostnih pravic slovenskega, ljudstva na Tržaškem ozemlju. Zato je potrebno. da si Osvobodilna irontai-vcli reprezentativno in močno vodstvo, ki bo organizacijsko čvrsto povezano preko svojih organizacij z vsem svojim članstvom m bazin. V koliko smo to nalogo od tedaj pa do danes uresničili? Prej kot oreidemo na krajši oris organizacijskega dela in uspehov OF na področju conP A Tržaškega ozemlja, pripominjam da Osvobodilne fronte v coni B ne bom obravnaval, ke • so tam razmere povsem drugačne, za delovno ljudstvo neprimerno boljše. Tamkaj si prebivalstvo na temelju pridobitev narodnoosvobodilne vojne, posebno z naidragocenejšo ljudsko oblastjo — in ob vsestranske pomoči jugoslovanske vojaške uprave. Bradi boljše življenje. Tja khdah kljub naoorom ni mogel, da O' je napredne ljudske množice,1 ki so V borbi proti fašizmu iz-vojevale trdno barikado — ljudsko oblast, v katero se zaman zaganjajo imperialisti, italijanska pa tudi slovenska reakcija in Vidalijevi nacional-šovinisti. Pri graditvi organizacijske tvukture Osvobodilne fronte v coni A sta bila važna dva faktorja, čeprav sta si navidezno nasprotna, oba v bistvu koristna. Po eni strani je bilo delo olajšano, ker ima Osvobodilna fronta že od prvih začetkov gibanja preko 3.000 članov, ki so v borbi prekaljeni zavedni, vztrajni in dosledni. Le ti so tvo rili že od početka trdno politično jedro in organizacijsko ogrodje, h kateremu so se stalno prilivali ostali Slovenci in se priključujejo še danes. Drugi faktor: teror in besni napadi na naše delovno članstvo pa je sprva sicer oviral tempo postavljanja organizacije in povezavo baz z vodstvom, istočasno pa se je vidalizem s takimi metodami razkrinkoval sam od sebe in pospeševal razčiščevanje v svojo škodo ter izzval v zavednih Slovencih odpornost in vztrajnost, ki sta bili po resoluciji posebno potrebni. Tako ima od tedaj Osvobodilna fronta svoj statut, ki je olajšal in določal smernice graditve organizacijske strukture. Na tem mestu naj opozorim tovariše delegate, da smo vsled raz voia Osvobodilne fronte in iz političnih vzrokov v praksi večkrat kršili statut- Primer: glavni odbor je po upravnih volitvah koo-ptiral nove člane_ V glavni odbor in s tem zvišal število odbornikov na 14. torej na število, ki ga organizacijska pravila ne predvidevajo. Prav isti primeri so se -. dogajali pri volitvah v okrajne odbore, ko ie število izvoljenih prekoračilo predpisano število odbornikov. OF in junijske volitve 1949 Po konferenci oktobra 1948 2e novembra 1948 so bili postavljeni okrajni odbori po vseh okrajih v mestu. Po podeželskih okrajih, razen v miljskem, kjer je bil teror vidalijevcev nad slovenskimi vasmi r.ajhujši, so bila postavljena okrajna tajništva OF. V mestu so se osnovali terenski odbori, število sestankov se je dnevno višalo, udeležba članov je bila vedno številnejša, odločnost utrjevati OF je postopno rasla, raslo je tudi število terenskih od borov. Na tedenskih sestankih okrajnih tajnikov, ki jih od avgusta 1948 redno sklicuje glavno tajništvo OF — in ki jih je bilo doslej 67 — smo skupno pretresali politične in organizacijske probleme, si zadajali naloge, odpravljali napake in kontrolirali utrjevanje in širjenje organizacije. Po konferenci 17. oktobra 1948 je predložil glavni odbor osnutek programa in organizacijskih načel članstvu, da ju na sestankih predela in stavi eventualne popravne predloge. Na seji izvršilnega odbora dne 24. 11. 1948 sta bila program in organizacijska načela dokončno kSn“ddno fronto.a to popravljena in potrjena. Vemo. da se ne smemo okorno obešati na določila in s tem ovirati gibčnost in možnost azvoja OF, a da bodo pravila veren izraz življenja v Osvobo dilni fronti, bo treba organizacijska načela prilagoditi praktičnim potrebam in razvoju. Tajništvo je na osnovi sklepa izvršilnega odbora z dne 24- novembra 1948. pripravilo in v januarju pričelo z izdajanjem izkaznic Osvobodilne fronte, ki je seveda terjalo točno eviden, co včlanjenih Slovencev, povezavo vodstva z nižjimi organi in preko slednjih s terenom, kar je služilo kontroli dotedanjih uspehov in utrditvi organizacije. Sicer pa je bila Osvobodilna fronta v prvi polovici leta 1949 zaposlena s pripravami za upravne volitve, ki jih je razpisala anglo-ameriška vojaška uprava in ki so se vršile 12- in 13. junija 1949. Stališče Osvobodilne fronte, ki se je borila za enoten nastop demokratičnih organizacij, vendar pod pogojem doslednih demokratičnih pozicij, je bilo strard Vidalijevega vodstva pre' zrto in zavrnjeno. V taki situaciji se je OF priključila Slovan-sko-italijanski ljudski fronti, ki je dejansko predstavljala V onih težkih dneh dosledne in na j zavedne j še ljudi cone A. Anglo-ameriška vojaška uprava se v svoji špekulaciji za določitev datuma volitev ni zjno-tila. Vidali ji je s svojo razdiralno politiko omogočil uspeh Vendar je OF y tedanjih razmerah častno prebredla izkušnjo in dokazala svojo politično in organizacijsko trdnost kom z votivnimi znaki in kljub! ima 30 članov. 10 Jih Je bilo iz-podpori Demokratični zvezi s voljenih v izvršilni odbor, strani vojaške uprave, smo do-1 Z naštetimi 4 okraji je obse-segli število, ki je bilo za ta- | ženo vse mesto. Dežela je raz-kratne mednarodne in domače I deljena na 3 okraje: dolinsko- ’ miljski, openski in nabrezinski. Tudi slednji 3 okraji so imeli svoje okrajne skupščine, na ka-terih so si zaradi objektivnih in tehničnih težav izvolili nekoliko' pozneje svoja okrajna predstavništva. Openski in nabrežinski okraj sta 'izvolila svoja glavna krajevna odbora na skupščini dne 4. decembra 1949. Openci so si na Opčinah izvolili okrajni odbor s 36 člani — izvršilni odbor ima 10 članov — nabrežinski pa V Nabrežini 34 članski glavni odbor. Izvršilni odbor sestavlja 19 odbornikov. Dolinsko-miljskj okraj pa je sklical zasedanje okrajne skupščine za 12. februar 1950, na katerem so si izvolili glavni odbor s 34 člani. Izvršilni odbor ima 13 članov. Zaradi odmerjenega časa ne bom podrobno našteval številnih sektorskih, vaških in terenskih odborov, ki so bili v tem času izvoljeni po vseh okrajih. Vsi navedeni odbori imajo politične razmere zadovoljivo. Takrat smo se ponovno prepričali, da je jedro OF sestavljeno iz Slovencev, ki jih noben teror, nobena zvijača ne omaja. Izkušnje v pripravah in kampanji za volitve in med tekmovanjem, ki je potekalo od 23. februarja 1949 pa do volitev, so nam narekovale upravno teritorialno reorganizacijo okrajev. Do tedaj razdeljeni teritorij cone A na 11 okrajev smo razmejili tako, da imamo danes okrajev, ki Pa so povprečno dvakrat večji od prejšnjih. Ta korak je služil predvsem oja-čenju okrajnih odborov, ker stg se dva združila v enega, le tem pa smo omogočili razširiti kompetence in dali večjo možnost amoupravijanja. Rezultat je pač ta, da so se okrajni odbori kot politični organi krepkeje uveljavili, zaradi razširitve pristojnosti Pa so si in si še Pridobivajo gibčnost in hitrost pri ukrepih, ki jih mnoge akcije od okrajnih odborov terjajo. poleg tajništva, ki ga sestavlja. I cije, društva in ustanove V bor-jo predsednik, tajnik in blagaj- bj za naše skupne pravice, nik 7, eventualnimi namestniki, referente za propagando, kulturo, prosveto, dopisništvo, gospodarstvo, kmetijske probleme in druge, ki pa se še niso razvili do potrebne višine, po nekaterih odborih pa niso niti vzpostavljeni. Tu bo treba še precej truda in dobre volje, da se izpopolnimo in tako razširimo delovanje na vsa poprišča narodnega življenja, napredka in političnega izgrajevanja. Reorganizacija Ta reorganizacija pa je postavila pred vodstvo QF že no-ve naloge. Treba ie bilo izvesti volitve v okrajna predstavništva. volitve S glavne okrajne odbore. Za to priliko se je tajništvo odločilo, da v smislu organizacijskih načel dosledno izvede volitve in odpravi staro prakso imenovanja članov V odbore. To načelo je OF uveljavila od baze, preko terenskih, vaških, sektorskih in okrajnih odborov, pa do glavnega odbora OF za STO. Tako smo dosegli, da je naša organizacija zgrajena na principih po polne volivne demokratičnosti. Za to izvedbo je bilo treba dokaj časa in naporov, predvsem zaradi pomanjkanja primernih prostorov. Na okrajni skupščini I. okraja, ki je bila 29. julija 1949, je bil izvoljen odbor, ki ga sestavlja 15 članov. Dne 31. avgusta 1949 je bil na okrajni skupščini II. okraja izvoljen glavni okrajni odbor s 37 odborniki. Izvršilni odbor je sestavljen iž II članov. Glavni odbor OF III. okraja je bil izvoljen na okrajni skupščini dne 9. 4. J949 in na skupščini dne 27. 7. 1949 razširjen Prireditve • Poleg naštetega organizacijskega izpopolnjevanja pa smo prirejali v tej dobi prireditve, ali pa sodelovali na prireditvah demokratičnih organizacij, kot na primer na lanskih prvomajskih prireditvah. Za obletnico OF smo organizirali tabor OF v Mrčedolu pri Opčinah, ki je uspel prav dobro. Sodelovali smo tudi na bazoviški proslavi 50 letnice obstoja pevskega društva «LIPA», za obletnico bazoviških žrtev, za dan miru in na številnih prireditvah okrajnega merila. Podpirali smo prosvetne in šolske organjza- pomočjo pri vodstvu OF ustanovljene pravne komisije. Pa smo ščitili politično preganjane Slovence, pomagali smo dalje pri osnavljanju Kmečke zveze itd. V poslednjih mesecih od 1-januarja 1960 pa do danes, je razpisala OF tekmovanje, v kar terem so si vsi okraji zadali naloge, da utrde, razširijo in poglobijo OF. Tekmovanje je doseglo v splošnem prav dobre rezultate, saj je bilo na primer samo v času od januarja do danes vpisanih 711 novih članov-Podrobnejše podatke o uspehih posameznih okrajev bom danes opustil. Velikega političnega pomena je tesnejša povezava, ki smo jo dosegli z goriškimi, beneškimi in koroškimi Slovenci, s katerimi doživljamo podobne krivice* odtrgani od našega slovenskega naroda v FLRJ. Skratka, tovariši delegati, OF se je vso dobo po konferenci organizacijsko jačila in širila svojo delavnost na vseh področjih, ki jih današnji časi od napredne politične organizacije zahtevajo. NAŠE NALOGE KI jub vsem. prav lproti S oven- * ^rjen. Sestovlja ga 48 od-cem naperjenim določilom, ki bomikov, cd katerih je 13 cla- so mnogim jemala aktivno in r-'°v izvršilnega oc ' pasivno volivno pravico, kljub 28. aprila 1949 je bil izvoljen , Vidalijevemu zavajanju in tri- okrajni odbor za IV. okraj* ki l 1 6» P«> Vendar ne moremo biti z doseženo stopnjo organizacije zadovoljni. S časom moramo zajeti v OF vse poštene Slovence Tržaškega ozemlja, da bomo mogli, kot v bližnji preteklosti, enotni go ja lrodni braniti ;,ve. in njih prido- . °hodilna fronta pa je jedro SIAU in H„‘>jan5V. P°filabljala enotnost j^hsk;‘h delovnih množic lVžlr* . S1 J' ? ]aSati b0rbo I)r°- S?• " /i triletni i*.- l0 -v složni borbi, ko iN a čvrsto poli- ; i r ast. ni*1 (/ st #‘J. m >: * JCkJelo SIAU 7%' Sl; borbah ja- la^lnoševzalo svojo na->b*tv0 i1 tnternacionalno po- 'imperiar** °^u’ ho^s ^ernow' V‘zrnu jn -/a nra-i 'e padla med l'a Informbirojp. J^afnrmisitični po-> likvidacij« 0F ki Nat? omvyebno . Podrobno to ,D ?.{* v b dni in tednov, Dovch1* Pr?vp6 znani - *— -i*--’ JG« da ugotovi- ii io udarec toofNin0 P°vzročU na .^fernbu: razbil - demokratične- ,i ^ .in ipf\ mi' yy : >>' iev« borbenostUkvidira1 f,ote- ■,.v9l . °st množic ViHn. ■v?i tnvČ!- mr,ožic. Vida-a-sr'ji informbiro- Pj olOT1aštva ZN'ed,i v IJIim’ dni ,s°Vinizma. Ta-Ov '° 17-kliu6ill nma. ^ ztV-a SlAuN’ fronte iž iz- c in 4 a V« -i- -„ižnVam\u ln tako _ .... ^totk°'ilalij-msvtvarienem s!o' ?.* ora ra*bm vem bratstvu, ')u jn8an>2aci.;„ SR demokratič-\ Or„e* tem ozom- Pre; -"vo ironiio lNilev T,t?ožcto šovini-n NkiNa ? t TrraSke-občinVu branijo no S’oriitavr>o. h svet'h da-n*kaj, kar nas Pred zavednimi Slovenci, večletnimi in preizkušenimi člani OF. so se izoblikovale težke naloge: obraniti čuvarja pridobitev narodno-osvobcdilne vojne, OF in io zavarovati pred napadi reakcije in še besnejšib Vidalijevih kominformistov. OF je bilo treba organizacijsko in politično učvrstiti. Organizacijsko toliko bolj, ker ie vsled ohromitve SIAU nastala potreba po organizaciji, ki bo predvsem zvesto nada'jf'vala sklepe kongresa SIAU. t- i. bm'bo proti imperializmu, ščitila. n'?r°“: nostne in kulturne pridobitve Slovencev ter obnovila m sirila po Vidaliju zrušeno slovansko-italijansko bratstvo. Nujnost vzpostavitve organizacije OF pa je narekoval tudi drugi dogodek: tržaški novorojenček »Demokratska zveza* je izkoristil za njega ugodne razmere, ki jih je ustvarila resolucija Informbiroja m jih uporabil, da si je v toplem naročju botrov anglo-ameriske imperialistične agenture, z vso brzino uravnaval za žlvljenie sicer preslabotne ude. Kako bi se ta slovenski izrodek ne počutil dobro, ko je kar čez noč v borbi proti FLRJ uzrl v istj bojni vrsti ojačenja s strani samih vidalijevcev. Tako smo se Osvobodilni fronti zvesti Slovenci znašli med križnim ognjem imperialističnih napadov, napadov italijanske ;n slovenske reakcije in nazadnje š tržaških informbirojevcev vi-daliievcev. Toda Osvobodilna fronta, prekaljena v že hujših bitkah, se je mirno, a trdno oprijela dela. Z zavednimi Slovenci je pričela takoj celiti zadane ji rane in utrjevati organizacijsko stavbo s perspektivo, da bo kot pred petimi leti jedro obnovljene SIAU. Medtem ko so se^vidahjevci skozi vse leto 1943 izgubljali izključno v klevetan ut in hitenju FLRJ. v napadanju Slovencev na STO in proti nasin kulturnim ustanovam ter organizacijam, medtem ko je Vl°a' lijevo OF skrpucalo zar3di raz-bijaških neuspehov — drugega programa ni imelo — zadremalo. smo mi množili in krepili naše vrste in našo organizacijo, sc v mejah možnosti borili proti napadom od imperializma podprte reakcije in se pripravljali na konferenco, ki smo jo sklicali zp 17. oktober 1948. Mnogi od vas. navzočih tovarišev in tovarišic, se spominjate tega dne, ko so nas organizirane Vidaliieve škvadre pod osebnim vodstvom Malala na in Ferlana, dočakale 'anašnja gospodarska politika ZVU, ki se vleče od dneva zasedbe tega ozemlja in ki je dobila formalne oblike v sporazumih med ZVU m italijansko vlado v letu 1948, je politika nasilnega trganja Trsta od njegovega naravnega zaledja in od naravnih virov življenja, zato je_ lahko samo politika upropascanja Trsta, njegovega gospodarstva m tu živečega prebivalstva. Zaman ie vse iskanjopravičil kakor so brezuspešni vsi napadi na levo in desno, dejj stva so močnejša od formalnih papirnatih izjav. In ta dejstva pozna in čuti na sivojih ramenih tržaški delovni človek, naš kraški kmet in največkrat ce- 'fc ' Tov. STANKO BOLE o gospo darskem položaju našega življa v coni A Proti vključevanju Trsta v gospodarski sistem Italije in proti diskriminacijski gospodarski politiki do slovenskega Ijujjt^a in italijanske vlade za slaven- niso bili vrnjeni prejšnjim last- j prodati svoje premoženje ski živelj Tržaškega ozemlja na I nikojn, ampak da se delajo še v političnem kulturnem in pro- nove krivice. Slovenski človek I cjj; naletel vključen v razn? ekspoziture italijanskega kapitala. Politika vezanja Trsta na Rim. ki slonj na gospodarskih, finančnih in plačilnih sporazumih in ki prepušča zunanjo trgovino Trsta rimaki vladi, koristi samo italijanskim kapitalističnim skupinam, katerim se na ta način ni treba bati konkurence Trr-ta v industriji, trgovini in plovbi, ker lahko samovoljno odločajo, kaj naj prav za prav Trst ne dobi in na ta način načrtno ovirajo vsak gospodarski napredek. Od tod tudi izvira odklanjanje raznih gospodarsko-trgovinskih sporazumov z zalednimi državami, stavi janje v pozabo ugodnih ponudb Jugoslavije za dosego dolgoročnih sporazumov, za medsebojno izmenjavo blaga, čeprav so na drugi strani nekatere oanoge tržaške industrije krizi zaradi pomanjkanja surovin in naročil. Na cesti je 20.000 delavcev, ki že lota zaman čakajo na zaposlile1.’. Na tisoče drugih kvalificiranih in strokovno sposobnih delavcev, ki bi bili lahko ponos tržaške industrije, so primorani iskati priložnostna dela daleč od svojega poklica če hočejo preživljati sebe in svoje družine. Politika vezanja in vključitve Trsta V gospodarski sistem Italije Je donosna za skupino koristolovcev ir.’ eksponentov italijanskega kapitala ter za ostanke fašizma, ki sc se ob pomoči okupacijske oblasti ponovno dokopali na komandni«. gospodarske pozicije in vodstvo upravnega aparata, kakor tudi v druge organizme, od' koder na široko zlorabljajo svoje položaje v škodo delov nega ljudstva in še posebci za gospodarsko in nacionalno zatiranje tržaških Slovencev. Zarodi tega je bolj kakor kdaj koli jasno, da Trst ne more živeti odtrgan od svojega naravnega zaledja, ampak da ga lahko samo tesna poveza-Va r naravnim zaledjem reši gospodarske propasti. Mislim, da je ob tej priliki potrebno pregovoriti poleg že iznesenih argumentov od strani predgovoru Uto v, o pogubonos-ni politiki okupacijske oblasti političnejn, svetnem polju, o zapostavljanju in zatiranju tržaških Slovencev na gospodarskem področju, največkrat celo ne glede na njihovo politično prepričanje Gospodarsko podrejanje Trsta koristim italijanskih monopolistov in prepuščanje komandnih gospodarskih in u--pravnih pozicij v roke italijanske buržoazije in njenih eksponentov spravlja, tržaške Slo-vencp v vedno težji gospodar ski položaj. Dvojno izkoriščanje tržaških Slovencev Ugotovili amo, da je Trst v današnji situaciji gospodarsko in vsestransko izkoriščan po tujih interesih in. zaradi tega moramo poudariti, da so v takšni situaciji tržaški Slovenci gospodarsko dvakrat izkorišča- L» poglejmo, kaj nas učijo izkušnje iz preteklosti, da bo laže razumeti, kaj pomeni za gospodarstvo vključevanje Trsta v italijanski gospodarski sistem. Med Slovenci Trsta in okolice se je poleg raznarodovanja in političnega terorja izvajal vsestranski gospodarski pritisk do uničenja pcslednjo skupne gospodaTdke in zadružne pozicije. Slovensko strokovno šolstvo Po uničenju fašizma in po končani vojni so naše prebivalstvo in slovenski gospodarstveniki upravičeno pričakovali vsaj delne poprave storjenih krivic, računajoč da feo pri začasni upravi našlo več razumevanja in upoštevanja enakopravnosti pri gospodarskem udejstvovanju. V največ primerih so ostali razočarani in dogodile so se jim nove krivice Do danes so bilR zaman vse zahteve tržaških Slovencev in poslovnih ljudi, da bi preklicala fašistične zakone, na podlagi katerih je prišlo do uničenja denarnih zavodov, gospodarskih, strokovnih in zadružnih organizacij. Ugotoviti moramo ne samo, da ti zavodi je naletel na nove težave ter vsestranske ovire, jjar se dogaja se danes. Cernu vse to? Odgovor dobimo, če pogledamo v javne urade, in sestav raznih komisij, od Trgovske zbornice do urada za izdajanje trgovskih licenc pa do stanovanjskih in fiskalnih organov. Pri tem ugotovimo, da sede tam ljudje, ki so direktni eksponenti raznih monopolov italijanske buržoazije, katerim je prepuščena naloga odločati, kdo jn kakšno podjetje ali gospodarsko organizacijo lahko ustanove. Zaradi tega smo imeli številne primere odrekanja zaprošenih licenc slovenskim poslovnim ljudem. Dogodilo se ie celo, da ie bila Pod raznimi pretvezami celo izvršena prisilna likvidacija nekaterih podjetij. Ne Sinemo pa pozabiti, da so bili tisti, ki se jim je posrečilo postaviti se na noge, podvrženi še novim težavam, kakor so vprašanja uvoznih in izvoznih dovoljenj itd. Davčni organi so v mnogih primerih enostranski in krivično odmerjajo davčne obremenitve, tako da so nekatera podjetja in posestniki primorani likvidirati in ;raI organizaciji in ob podpori taksm EospodareK snua_ m(^rati4neH ciji se danes mora boriti nas slovenski človek v coni A tržaškega ozemlja proti starini ir. novim krivicam. Naj med drugim omenimo, da je bilo v letih okupacije uničenih sedem kreditnih zavodov s premoženjem 50 milijonov tedanjih kron. Od leta 1925 do 1940 je bilo uničenih 26 produktivnih prodajno - nabavnih zadrug, uničena je bila Zadružna zveza v Trstu, kakor tudi Tržaška posojilnica in hranilnica ter Trgovsko obrtna zadruga. Poleg tega je bilo uničenih cela vrsta manjših gospodarskih in socialnih organizacij na deželi, ali pa so bile pri. morane počasi izumirati. Požig »Narodnega doma», last lrza-ške posojilnice in hranilnice, je za časa fašistične vladavine dovršil uničenje zadružne in skupne lastnine tržaških Slovencev. To so dejstva in poleg teh še cela vrsta drugih, ki jih naše ljudstvo ne bo moglo nikoli pozabiti. Razumljivo iP, gospodarskemu izkoriščanju nujno sledi nacionalno zatiranje in diskriminacija na vseh področjih jav nega življenja. Naše zadružništvo kantin- Poglejmo slovensko strokovno 1 pruneru nakazovanja šolstvo ki mu na vsakem k-o- gentov blaga It-d. se nav J J „4nx«iiaiio ovir., i— mn no na Rim. teh zakonov ne apli raku stavijajo ovire in mu ne dajo možnosti izpopolnitve. Današnji upravitelji celo grozijo z omejitvami. Ko se slovenska mladina vendarle prebije skozi težave in dopolni strokovno izobrazbo, je postavljena v položaj manjvrednega čioveka in ji ni dan dostop v vse one organizme, ki so odločilni za usmerjanje gospodarstva, trgovine itd. To ni po naključju, temveč načrtno! proti temu se moramo odločno boriti, boriti se moramo za uveljavljenje enakopravnosti tudi na tem področju javnega udejstvovanja. Naši strokovni ljudje morajo priti v javne urade in gospo darske organizme, saj imajo poleg strokovnega znanja še to prednost, da obvladajo dva jezika Zelo značilno je t.udj to. da okupacijske oblasti v največ primerih suhoparno prenašajo italijanske zakone, alf kakor v c?rajo,“V gre za gospodarske koristi Trsta in njegovega naravnega zaledja. V Italiji je ' namreč ukinjen zakon, ki je oviral vlaganje tujega kapita la Verjetno so to narekovale koristi ameriških monopolistov v Trstu pa okupacijska oblast ni smatrala za potrebno tega storiti, tako da se danes iueoslovanskim državljanom, ki že leta in leta prebivajo na tržaških tleh. ne dovoli kupiti združijo v svoji strokovni 1 mistični demokratičnega gibanja poostre borbo proiti diskriminaciji v gospodarskem udejstvovanju, zn narodno enakopravnost tržaških Slovencev. Tudi naše zadružništvo ni v boljšem položaju. Po osvobodit-vi so slovenski delovni ljudje skupno z ostalimi demokratičnimi množicami uspeli po veli; kih težavah vendar ustanoviti razne konzorcije, kupoprodajne in konsumne zadruge ter strokovne organizacije, da bi se na tak način gospodarsko zaščitili pred monopolističnim pritiskom. Vse povsod so te organizacije naletele na težave, nobenega razumevanja od strani pristojnih oblasti. Delale so se in se še delajo vse mogoče _ ovire pri izdajanju uvoznih in izvoznih dovoljenj, pogosti obiski fiskalnih organov in stroge kontrole dajejo vtis policijskih preiskav. Obstoječi zakoni ne dajejo možnosti zadrugam, da bi prišle do potrebnih kreditov po ugodnejših pogojih. Pristojni organi ne stremijo za tem. da fci pomagali zadrugam do razvoja, kakor se to dogaja v našem neposrednem zaledju in v sosedni coni, kjer oblasti posvečajo največjo pažnjo zadrU; gam. skrbijo za njihov razvoj in krepitev. Po resoluciji IU pa so se tudi lokalni kominformisti zagnali nad zadružne ustanove, katere je delovno ljudstvo s težavo postavilo na noge. Po r.-e-kod so se bile pravcate bitke med zadrugarji. Vidalijevi pri Staši so tudi na tem področju uporabili vsa sredstva, od de-nunciantstva do nasilstva in vseh mogočih prevar, da bi se polastili zadružnega premože- anarhiji in razbija-štvu, za okrepitev in usmeritev zadružr.-e dejavnosti. Poleg tega bo morala OF skupno z vsem demokratičnim gibanjem tudi v bodoče odločno zahtevati, da se sedanje vodstvo Delavskih zadrug nadomesti z vodstvom, ki ne bo diktirano od zgoraj. Ta važen organizem, ki je namenjen ščititi gmotne interese delavca, ne sme še nadalje ostati pod va-ruštvom oblastvenih organov. Preiti mora ponovno v roke svojega članstva, ki je iri mora biti edini pravni in stvarni last. nik vsega premoženja. Ukaz ZVU št. 298 iz leta 1948 je v škodo zadrugarjev. ker zahteva od njih, da plačajo nadaljnje zneske, in sicer razliko od dosedanjih deležev, ki znašajo 100 lir na 500 lir za vsakega člana. Kako naj zadosti tem zahtevam brezposelni človek in ostali člani njegove družine, kakor tisoč lir plače na mesec in mora s tem preživeti svojo družino. V takih primerih bi moralo vodstvo zadrug upoštevati gmotno star-je članov in mu priskočiti na pomoč iz rezervnega ali socialnega fonda. V obratnem primeru bo javnost primorana sklepati, da hočejo s takimi ukreni nasilno odstraniti iz Delavskih zadrug na tisoče delovnih ljudi, po drugi strani pa dati prost dotok ljudem ki so jim interesi zadrug deveta briga, ki pa bi bili vsak čas pripravljeni uporabiti vsa sredstva v protiljudske namene. Lokalni kominformisti so se tudi v tem primeru pokazali zvesti zavezniki italijanske buržoazije, ki bi želeli izločiti iz zadrug 3.000 članov, živečih v coni B. Po eni strar.i zahtevajo nove volitve v zadrugah, po drugi pa napadajo teh 8-000 članov, namesto da bi se z nii-mi najtesneje povezati, če bi tudi delavec, ki ima 20 do 251 resno mislili na volitve. Kmetij stvo Potrebr.o ;e spregovoriti tudi o tem, v kakšen gospodarski in socialni položaj je predvojna Italija spravila tržaške kmete in v kakšni gospodarski situaciji je danes zaradi politike trganja Trsta od naravnega zaledja in njegovega vključenja v gospodarski sistem Italije. Kaj vse je pretrpel tržaški in okoliški kmet v času italijanske okupacije in fašističnega terorja, je nepopisno. Vse tiste gospodarske, denarne in strokovne ustanove so bile po prihodu Italije nasilno uničene. niti skromnega podstrešja, ker hjeve frakcije ocuocai in raz-zakon ne dopušča. Italijan- polagal z zadruzno imovino. To £ki Capital ima seveda v tem je dovedlo do likvidacije neka- nja. V nekaterih primerih Jim j i3av<-.n* jn gospodarski pritisk je uspelo in posledice so bile neizbežne. V vodstvih je nastala anarhija in v največ primerih je en sam eksponent Vida-lijeve frakcije odločal in raz- pogledu prosto roko. ker _ po obstoječem zakonu r.i vazno, da si tržaški državljan, {e hočeš vlagati kapital v Trstu, važno le, n'a si italijansKi državljan. _ , Zato potrebno, da od obrtnika do malega m srednjega trgovca ter vsi oni, ki čutijo vse te krivice, še bolj tes- terih ustanov, določeno število so pa spravili v slepo ulico. OF bo morala tudi temu problemu posvetili večjo pažnjo in podpreti zadružne iniciative ki imajo namer.« krepiti samoobrambo delovnega človeka poleg nacionalnega zatiranja, je povzročil propadanje celih kme-tii in prodaje premoženj so bile na dnevnem redu. Temu se je pridružilo še vojno razdejanje celih vasi in gospodarskih poslopij. V takšnem gospodarskem položaju sc je znašel tržaški in okoliški kmet po kor.čani vojni. Zaradi tega in še posebej z ozirom na to, da je dal o-gromne žrtve za zmago nad fa-I šizmom, ie upravičeno priča. pred gospodarskim izkorišča- koval od strani novih gospo-njem, v borbi proti kominfor-1 darjev učinkovito pomoč in vsaj delno povračilo škode, povzročene po imperialistični Italiji. Znano je, da se tržaški in okoliški kmet itak težko preživljata zaradi majhne obsežnosti in naporne obdelave kmečke zemlje. Po mirovni pogodbi pa je še povrh vsega ostalo 500 zemljiških posestev prerezanih na dvoje. Ce smo ugotovili, da je današnja politika VU in italijanske vlade, politika gospodarskega in vsestranskega izkoriščanja Trsta, ne moremo pričakovati, da bi bila naklonjena našemu kmetu, ki je poleg drugega še slovenske narodnosti. Nobene resne poprave krivic. Zasovraženi fašistični zakoni še vedno urejujejo njegovo življenje in gospodarstvo. V Rimu se odloča, kdaj in koliko naj prejme za utrpelo škodo. Razumljivo je, da se onim, ki so škodo povzročili, ne mudi pri izplačevanje prizadetim. Številna uničena in požgana gospodarska poslopja še pet let po končani vojni čakajo na obnovo. Glede zemljiške knjige, ki je ‘ Nadaljevanje na IV. strani Za resnično napredno slovensko kulturo in prosveto Proti diskriminacijski politiki do slovenskega šolstva _____________________ 0 »a/ ii i J Iz govorov tovarišev BORISA RACETA in DRAGA PAHORJA o kulturi, ljudski prosveti in o šolstvu v coni Tov. Boris Race, tajnik SHPZ, je v diskusiji po političnem in organizacijskem poročilu govoril q slovenski kulturi, ljudski prosveti in umetniškem ustvarjenju na Tržaškem. Uvodoma je poudaril tradicio-nalno skrb OF za vsa omenjena vprašanja in nato med drugim dejal: «Kakšno je danes stališče OF do slovenske kulture na Tržaškem. danes v pogojih koordinirane in poostrene ofenzive anglo-ameriških in italijanskih imperialistov in šovinistov proti Slovencem in njihovim pravicam, proti slovenskemu jeziku. šoli, kulturi itd.? Naše stališče je jasno: borba za pravice In enakopravnost Slovencev na vseh področjih, torei tudi na kulturnem. Upoštevajoč zločinsko zaviranje in zatiranje sloveč, ske kulture pa še več: vsesplošna aktivna pomoč pri razvoju slovenske znanosti in umetnosti na vseh področjih ter ljudske prosvete z najtesnejšo povezavo s kulturo, ki jo ustvarja večina svobodnega slovenskega naroda v Jugoslaviji ter odločna borba za ohranitev, razširjenje, demokratizacijo in osamosvojitev slovenske šole. To naše stališče in naši napori v to smer temelje na načelih pravice in so iskreni in plemeniti, brez hinavščine, demagogije, zaslepljevanja in ni diktirano od politične oportunesti. In tudi ne more biti drugačno, če pravilno gledamo na slovensko narodno vprašanje na Tržaškem. obstajati tudi poimenovanju gu. vernerja in da je najboljša rešitev«. Na drugem mestu pa imenujejo stališče Jugoslavije, ki ne priznava takega stanja za trajno, kot iredentizem in se zavzemajo za razširitev STO na račun Jugoslavije, «da bosta o-be narodnosti v približnem ravnotežju resnične gnalioprav. nosti«. Tako pravijo. Kominformisti pa dajejo tak odgovor glede bodočnosti teaa ozemlja: Združitev obeh con »poznejši, boljii» rešitvi naproti, o kateri pravi njihovo glasilo «Unita», ko očita De Gasperiju in Sforzi, da sta premalo oolof' na w obratni i ita! Janške zeai-Jje» — govori o coni B, «ki bi se prej al\ slej priključila k Materi Domovini». No, tudj to ni nič novega, KPI je zavzemala vedno tako stallSče. Pa še nekaj je važno: jedro dolarsko-političnega in »matičnega* aktiva tvorijo belogardistični obupanci j,n nekaj domačih'privilegirancev, ki se boje ljudstva in svojega naroda bolj kot hudig žegnane vode. Kdo jih podpira v »prosvetnem« delovanju ni težko ugotoviti, naj se to imenuje ERP ali kakor koli, je jasno samo eno: to delovanje je nasprotno interesom slovenskega ljudstva, kajti jra< perialisti od 12. junija 1943 da. Ij je dokazujejo vsak dan, vsako uro, kako globoko sovražijo slovensko ljudstvo. Na čelu kominformističnega gibanja stoje zakrknjeni ital! janski nacionalisti, ki zdiktira-jo bednemu Gombacciju — to je važna zaščitniška glava — govor za občinski svet o eraz-narodoua.iju Italijanov, v coni 3», ko niti z besedico ne omenjajo nečloveškega postopanja s Slovenci cone A. Torej ne more «kulturno de-lovanje» — obeh teh skupin biti drugačno kot lažnivo, hinavsko, demagoško in služi samo za zaslepljevanje Slovencev in trenutnim političnim potrebam. Tako imenovano «Prosvetno mfl-ticon so dolarski sinovi ustvarili zato, da jo kot medveda razkazujejo Slovencem in se pred njimi ponašajo, češ: tudi mi gojimo slovensko kulturo in jo prinašamo med vas, torej smo tudi mi zagovorniki slovenskih pravic. Teroristična akcija ezaiiitnl- sedežev, kakršne ne beležimo v zgodovini slovenske prosvete na Tržaškem, jasno dokazuje, da so Se kominformisti hoteli polastiti vseh prosvetnih društev in sedežev zato, da bi Slovence preplašili, češ. brez nas ne bo več slovenske prosvete in kulture, in ta prosveta bo takšna, kakršno bomo hoteli mi (pretrganje zvez z matičnim narodom, zanikanje narodno osvobodilne borbe kot najsvetlejšega obdobja slovenske zgodovine. onemogočanje slovenskih umetniških prireditev, kul. turna preusmeritev v Italijo itd.). Vse to kaže na ne tako daljne cilje, kajti v takih pogojih bi morala slovenska prosveta odmreti sama od sebe. Toda ušteli so se ti pismouki. Računali so kot se tipičnim ko-minformis.tom spodobi, pozabili so na ljudstvo, na to, kaj ljudstvo misli. Bilj smo priča, kako je slovenska prosveta ostala in kako se dviga in kako se posebno v zadnjih mesecih ljudje v skupinah rešujejo »zaščitniškega« terorja in se vključujejo v prosvetna društva. Za tesno povezanost s kulturnim življenjem v Sloveniji Sedaj, ko nam je popolnoma jasno, kako je a prosveto pri nas na Tržaškem in katera organizacija ima edino, pravico, da se imenuje prosvetna v pravem pomenu besede in katere organizacije morajo nujno propasti, se nam postavlja drugo vprašanje: Kako čim bolj pomagati razvoju ljudske prosvete in sloven kov)), da ge polastijo vodstva t ske kulture v današnjih pogojih prosvetnih društev in njihovih I ko Je protiljudska in protislo- venska ofenziva imperialistov in italijanske reakcije vsak dan večja? Ljudska prosveta, bolje, prosvetna druitva so poleg tiska najuspešnejša in najneposrednejša žarišča za širjenje plodov znanstvenih in umetniških ustvarjalcev med ljudstvo in siužijo za kulturni dvig delovnih ljudi, za pople-menitenje njihovih misli, stremljenj in dejanj ter ga hkrati tudi politično izobražujejo in s tem usmerjajo v borbo za lastne pravice. Tem prosvetnim društvom je treba pomagati, da bo njihovo delovanje stalno, vztrajno, brez zastankov. Naša prosvetna društva moramo navajati na sistematično, vsakdanje delo in prenehati s kampanjskim delom, ki danes samo škoduje in zavira razvoj. Pomagati bo treba prosvetnim društvom, da pridejo do svojih prostorov, iu strokovno usposabljati prosvetne kadre v društvih, da bomo iz vsakega prosvetnega društva napravili nepremagljivo trdnjavo, da se bo lahko samo z lastnimi silami borilo proti težavam, ki lahko še pridejo. Se je med nekaterirn.i tovariši mnenje, da obstajajo prosvetna društva izključno samo zaradi političnih organizacij,, ki skrbijo za spored ob raznih političnih praznikih, delo društva in celotne prosvete pa presojajo od števila predstav, ki so se vršile ob teh praznikih. Nič ni bolj zgrešeno kot to. Ti tovariši potrjujejo, da ne razumejo pomena in namena prosvetnih organizacij, zatorej morajo to mnenje spremeniti. Za pobiro- kratene kominformiste je značilno, da računajo na neposred ____________________ nj efekt jn odvračajo penspek-1 ta enakopravnost na tivno delo. 1 ročjih! OF mora z vsemi silami še nadalje stremiii za oživljenje znanstvenega dela in še bolj podpirati slovenske umetniške ustvarjalce v Trstu Sz vseh področij: pisatelje, slikarje, glasbenike in gle. daiiščnike. Znanstvena in velika u-metniška ustvarjalnost bo merilo za našo kulturno stopnjo, bo slovenskim ljudem vlivala samozavesti in poguma ter odločnosti v borbi za svoje socialne in narodne pravice. Omogočanje vztrajnega vzdrževanja in utrjevanja vezi naših kulturnih delavcev, umetniških ustvarjalcev, aktivnih članov pro. svetnih društev s slovenskimi kulturnimi delavci, s kulturnim in prosvetnim življenjem in ustvarjanjem večine svobodnega slovenskega naroda v socialistični domovini je važna naloga naše politične organizacije, kajti samo te vezi in tesna naslonitev bodo jamstvo, da bo naša prosreta res slovenska, napredna in ne ana-cionalna kakršno bi hotela — v interesu' tujih sil — ustvariti slovenska reakcija in kominfor-mlzcm. Naj živi OF, borbena organizacija Slovencev za njihove pravice vseh pod- 0 dolarski ,.matici’ in ..zaščitnikih” Tudi dolarski demokrati imajo svojo »matico«, kominformisti pa svoje uzaicitnilivo*. Kako je prav za prav s tem? Ali je njihovo delovanje iskreno, ali koristi razvoju slovenske kulture, skratka; ali je v prid slovenskim narodnim koristim? O tem ali je njihovo delo na teh področjih iskreno, nam dajejo že samj odgovor. Preizkusni kamen za iskrenost je odgovor na vprašanje: Ali je najpravil-nejia končna rešitev glede pripadnosti današnjega Tržaškega ozemlja v priključitvi k Jugoslaviji? Tu na Tržaškem je danes Iskren borec za slovenske narodne koristi, torei na kulturnem poltu. samo tisti, ki na to vprašanje da pritrdilni odgovor brez pridržkov. Toda dali so že svoj odgovor na to vprašanje tako dolarski ljudje kot kominformisti. Agneletto ln vsi akcijski očetje so pred štirinajstimi dnevi zapisali v svojem glasilu: «Mi smo za realizacijo in brezpogojno ohranitev STO-ja kot trajne rešitve tržaškega vpra sanja in sicer iz političnih, gospodarskih in narodnostnih razlogov. Zaradi tega stojimo na stališču, da STO ni samo začasna rešitev, ampak da mora V diskusiji g slovenski kulturi in prosveti je tov. Drago Pahor, član izvršilnega odbora OF govoril posebej še o položaju slovenskega šolstva, v coni A. Dejal je med drugim: Na Tržaškem ozemlju v an-gloameriškem področju je položaj slovenskega ljudstva tak, da lahko zopet govorimo o načrtih Intudi akciji zakletih sovraž nikov Slovencev, da iztrebijo naš živelj s tega ozemlje. Po zaslugi angloameriške vojaške uprave, ki je le eksponent ameriških imperialističnih interesov, so zopet dvignil svoje glave oni fašistični elementi, ki so že nekoč izvajali raznarodovanje primorskih Slovencev. Ti poizkušajo danes na Tržaškem to akcijo zopet obnoviti, V njihovih načrtih naj bi seveda odigrala glavno vlogo Šola. Zato jim je slovenska šola na poti, zaganjajo se vanjo ob vsaki priliki in jo hočejo uničiti ali vsaj kolikor le mogoče omejiti. V tej svoji akciji so v privilegiranem položaju, ki j«m ga je pripravila angloameriška okupacijska uprava s tem. da je, teptajoč načelo narodne enakopravnosti odrekla slovenskemu Šolstvu avtonomijo in ga podredila italijanski Šolski u-pravi. v kateri vedrijo in oblačijo zopet isti ljudje, ki »o načelovali Šolstvu v fašistični dobi. Za tako ureditev šolske uprave in podreditev slovenskega šolstva italijanskim šovinističnim oblastnikom nosi zgodovinsko odgovornost tudi skupina bivših slovenskih šolnikov. Kot politični emigranti na begu pred zmagoslavno narodno- osvobodilno vojsko so ti nudili svoje hlapčevske, breznačelne in izdajalske usluge angloame-rlSki okupacijski upravi. Med domačim kvalificiranim osebjem namreč angloameriška o-kupacijska uprava ni našla ljudi, ki bi bili voljni pristati Odgovornost slovenske ¥11 za podrejanje šole italijanski Proti vključevanju Trsta gospodarski sistem Italije v Nadaljevanje s 3. strani neurejena, kar je še posledica fašistične vladavine, oblasti niso še ničesar ukrenile, da bi s tem omogočile rešitev tega perečega problema. Od kmeta samo zahtevajo da vedno plača vsa davčna bremena, ne glede na to, ali so pravilno ali krivično odmerjena. Proizvodnja tržaškega kmeta je nezaščitena pred veleposestniško konkurenco iz Italije. Po drugi strani pa je naš kmet ostal brez zaščite, kajti v javnih uradih sedijo ljudje, s katerimi se ne more pogovoriti v svojem Jeziku, katerim so njegove težave in prizadevanja deveta briga. V raznih komisijah in odločujočih organizmih pa sedijo razni eksponenti veleposestniških bogatašev iz bližnje Furlanije. Vse te okoliščine so tržaškemu kmetu narekovale ustanovitev svoje kmečke organizacije, da se bo v njej bolj učinkovito branil proti vsem novim in starim krivicam in da bo na tak način ob podpori vsega demokratičnega gibanja odločno nadaljeval borbo za svoje u-pravičene gospodarske, socialne in nacionalne pravice. Oblasti bodo primorane to njegovo borbo in zahteve po zboljšanju gospodarskega stanja tu. kajšnjega kmetijstva upoštevati. Potrebno je dati na razpolago za obnovo kmetijstva učinkovite kredite in pravilno u-ameriti poljedelstvo in vse kmečko gospodarstvo! Oblasti ne smejo še dalje razsipati z milijoni, kakor se je to dogajalo pri raznih pogozdovalnih delih in drugje, da so šli milijoni neznano kam brez vsakega stvarnega učinka za zboljšanje kmetijskega gospodarstva. Zato ne smejo še nadalje sedeti v organizmih, ki odločajo o kmetijskem gospodarstvu, ljud. je, ki so jim tuji interesi več kikor pa koristi našega kmeta; v te organizme morajo priti resnični predstavniki tukajšnjega kmeta, da bodo soodločali o določevanju kreditov in podpor ter za pravilno usmeritev in obnovo kmečkega gospodarstva. Kmečki mladini in našemu kmetu na sploh je potrebna za intenzivnejšo obdelavo te skromne kraške zemlje strokovna izobrazba. Oblasti ne smejo še nadalje čakati in zavlačevati, temveč morajo nujno ustanoviti kmetijsko šolo in na pod. lagi potreb tukajšnjega kmetijstva eksperimentalno bazo. Poleg tega je potrebno, in naš kmet se bo za to boril, da oblasti in podrejeni činitelji, ki odločajo o tukajšnjem kmetijstvu. končno spoznajo, da naš kmet brez povezave z naravnim zaledjem ne more živeti, predvsem pa ne more uspešno obdelovati svoje zemlje- Potrebni so ustrezni sporazumi z zalednimi oblastmi, da bo na. šemu kmetu omogočeno nabaviti vseh vrst semen in razno blago katero je nemogoče nadomestiti od drugod. Nalogn OF v gospodarstvu Kakor vidimo, je politika vezanja Trsta v gospodarski sistem Italije, in s tem trganja od njegovega naravnega zaledja, čedalje v večjo gospodarsko, socialno in nacionalno škodo za tržaške Slovence in poleg njih tudi za vse delovno ljudstvo. Proti takšni politiki se je naše delovno ljudstvo v preteklosti z odločnostjo borilo, od te borbe ne bo odstopilo niti v bodoče, temveč bo še po-jačilo borbo proti politiki gospodarskega in vsestranskega upropaščanja Trsta, proti diskriminaciji v gospodarstvu, trgovini itd., za uveljavljanje ena kopravnosti tržaških Slovencev na vseh področjih javnega u-dejstvovanja. Osvobodilno fronto čakajo v tem pogledu velike naloge in da bo zmogla vse te naloge, to Je poleg borbe za nacionalno in politično enakopravnost tržaških Slovencev, uenehno krepiti tudi njihovo gospodarsko moč, je potrebno, da se organizacijsko okrepijo odgovarjajoči OF odbori v okrajih in na terenu s tovariši, ki bodo odgovorni za kmečko-gospodarske probleme. Mnogo je bilo že napravljenega v tem pogledu ln prepričan sem, da bo današnji kongres dal nov doprinos h krepitvi borbe tudi na tem področju. po tako dolgi in krvavi borbi za narodno osvoboditev na ponovno podreditev usode slovenskega šolstva šovinistični in reakcionarni italijanski šolski upravi. Do leta 1948 ie silno demokratično gibanje tržaških množic z uspehom odbijalo vse poiz. kuse ponovnega demontiranja slovenskega šolstva in je v trdi borbi celo doseglo nekaj izboljšanja. otvoritev nekaterih novih otroških vrtcev in šol. Z letom 1948 pa je prišel po mišljenju potuhnjenih raznaro-dovalcev čas. ko lahko pridejo spet odkrito s svojimi načrti in svojimi nameni na dan. Izdajstvo slovenskih kominformistov Likvidatorska in revizionistična resolucija Kominforma je močno ošibila tržaško demokratično gibanje Jej je do tedaj zadrževalo in oviralo pohod reakcionarnih sil tu pri nas na vseh poljih in tudi na šolskem. V njihovih kalkulacijah pri rušenju našega šolstva pa jim je prišel prav tudi padec števila učencev slovenskih šol. ki, ni odvisen od' trenutne situacije, nego je posledica objektivnega, neizbežnega stanja, Jel je nastalo v demografskem sestavu našega ljudstva z občutnim pad- cem rojstev v času narodnoosvobodilne borbe od 1941 do 1945. Prav v šolskem letu 1948-1949 se j'e namreč vpisal v šolo letnik 1942, ki ga je v polno prizadela vojna vihra. Tega dejstva, katerega posledice bo čutila slovenska šola še nekaj let in je tudi z bodočim šolskim letom računati z znižanjem števila učencev slovenskih osnovnih šoj za nekaj stotin, ne smemo izgubiti izpred oči in ne smemo dopustiti, da bi ta prehodni pojav služil sovražnikom slovenske šole za njeno oslabitev bodisi v številu obstoječih šol kakor tudi v številu razpoložljivega učiteljstva. Kominformistična kriza trža- Tov. prof. JELIHIČIČ o slovenskih izdajal.sitih buržoaznih voditeljih: Molčali so, ko so imperialisti dejansko priključili Trst k Italiji, povečati hočejo STO na škoao svobodne Slovenije V zadnjih mesecih se jc končal tudi pred očmi našega ljud stva razvoj nekih protiljudskih skupin v čisto jasno določeno organizacijsko skupnost z izdajalskimi nameni proti slovenskemu narodu in demokratičnemu ljudstvu. Ustanovila ge je srganizacija z zvenečim imenom «Akcijski cdbor za obrambo STO-ja«, kjer se je prvotni SDZ in kasneje odcepljeni SKSZ prvič javno pridružila skupina teko imenovanih »neodvisnih Slovencev« pod vodstvom odv. dr. Tončiča in dr. Ferfolje. Kaj to pomeni v svojem socialnem in političnem jedru? 2 e pred prvo svetovno vojno, ko se je bila izvršila v Sloveniji še v precejšnji meri politična diferenciacija V meščanske ter ljudske kmečke in delavske struje, se je to na Tržaškem komaj začelo. Pod Italijo in fašizmom je to vsaj pa površju prenehalo zaradi raznarodovanja in fašističnega tlače. nja, ki je družilo vse sile za narodno ohranitev pred italijanskim Imperializmom. Narodno napredno ((Politično društvo Edinost« pod liberalnim vodstvom je vršilo takrat v neki meri pozitivno delo, toda dušile je vsak naprednejši politični razvoj, predvsem pa je preprečevalo vsako odločnejšo borbo proti fašizmu, Zato je nastalo že kmalu po italijanski zasedbi odločno borbeno mladinsko gibanje okrog zveze mladinskih društev, ki ni hotelo nič vedeti q kompromisarski in neborbeni »Edinosti« starih, deloma pa je bilo že pod vplivom revolucionarnih gibanj in Komunistične partije, ki je imela že takrat jasne in daljnovidne poglede za rešitev narodnega in socialnega vprašanja. Mlado odločno narodno-napredno gi-bunje pod vodstvom ljudi kot Bidovec, Marušič, Miloš, Valenčič, Spanger, Dekleva je pričelo z ilegalno in ostro protifašistično borbo, ki j,e potegnilo za seboj vse zdravo primorsko ljudstvo, a v drugj svetojni vojni v narodnoosvobodilno borbo pod vodstvom OF proti nacifa-šističnim osvajačem. Medtem pa so $e morali skrivati tudi pred starokopitnimi voditelji »Edinosti«, ki so težili v ilegalnosti za dobrimi odnosi s fašizmom. Spominjam sc svoje osuplosti po razgovoru z enim najuglednejših voditeljev «EdinosU», ki je postavil tezo, da naj bj se končno odrekli tudi vsem slovenskim pravicam v Javnosti samo da bi obranili socialni položaj nekaterih gospodarskih privilegirancev. Nekaj podobnega je bilo videti na gospodarskem pod. ročju n. pr. na izrednem občnem zboru Zadružne zveze v I Trstu na zimo 1927, kjer se je njen predsednik dr- Agneletto z vso silo potegoval za to, da se v odbor zveze sprejmejo fašisti kot so to zahtevalj in je s svojim vplivom potegnil precejšnjo večino za seboj v sramoten kompromis s fašisti, kakršnega n. pr. niso hoteli sprejeti niti klerikalci na Goriškem in so rajše sprejeli razpust svoje Zadružne zveze. In to je storil kljub temu, da je bilo otroku jasno, da to ne bo dalo niti onih drobnih gospodarskih koristi, ki jih je s pretvezo zagovarjal. In res je bila nekaj mesecev kasneje zveza razpuščena, Vse to se je delalo le za ohranitev gospodarskega položaja nekaterih dobrostoječih. v m ja :a«u ko je naše ljudstvo mno- žično bežalo v izgnanstvo pred fašističnim pritiskom. Ko »o šli najboljši iz mladinskega protifašističnega gibanja na morišče v Bazovici, naše ljudstvo po množično v zapore, konfinacijo in emigracijo, ostalj Pa doma trepetali pred fašistično inkvizicijo, so buržoazni voditelji «E-dinosti« boli udobno prestali to vihro, — nekateri kar na svojih toplih mestih. Isto nasprotje med kompromisarskim stališčem starih liberalcev in mladih revolucionarjev ter tržaškim ljudstvom je oilalo v vsej fašistični dobi. V ozračju sporazumevanja med Mussolinijem ln filofašistlčno Stojadinovičevo staro Jugoslavijo Po 1. 1937 so «stari« spet poskušali g sporazumevanjem s fašizmom in mogli izvesti kako na pol tolerirano prireditev v nagrado, To je bila doba, ko je začel s svojim bolj intenzivnim javnim udejstvovanjem dr. Tončič, ki se je vnemal za politiko sožitja s fašizmom, ki se na srečo ni brigal še za tako ponižno ponujeno sodelovanje; vendar je imelo to prizadevanje vsaj to posledico: Tam kamor je segal njegov vpliv, zmanjšanje odpora protj fašizmu, Medtem pa so morali naši ljudje še prav tako , bežati v tujino zaradi neznosnih razmer ped fašizmom, ki ni popravil niti najmanjšega svojih divja-štev, da niti ne govorimo o onih, ki so bili po konfinacij* sikih taboriščih in zaporih, če izvzamemo kakega nesrečnika, ki je klonil pod pritiskom, da so ga na njegovo izjavo izpusti li domov, da bj se s tem zmanjšal odpor in sovraštvo proti fašizmu. Nove politične sile, sproščene z Osvobodilno fronto, pod vodstvom KP so k drugi svetovni vojni pritegnile v NOB primor-ske Slovence, že v neki meri pripravljene nanjo s svojo težko borbeno preizkušnjo Staro buržoazni politični voditelji pa so ostali brez ljudstvu bodisi med borbo ali po demokratski zmagi nad fašizmom. Ce ne omenjamo onih, ki so se za hrbtom borečega se ljudstva izdajalsko razgovarjali z izdajalej slovenskega naroda. Vse ljudstvo jo bilo enotno združeno v okrilju OF, zato so se Ji približali, da bi si ohranili svoje privilegirane položaje vendar je politično zrelo ljud, stvo spregledalo njihove namene. V novih razmerah, nastalih Po anglo-ameriški zasedbi in po razbitju enotnosti demokrat, skih množic itd. so se pa spet okoristili v iste svoje egoistične namene, ter se odkrito povezali z narodnimi izdajalci, z begunci, iz lastne domovine, zaveden-ci in naslonjeni na anglo-ameri-ški imperializem. S tem se dopolnjuje, kar je bilo itak predvidevati, že po izkušnji iz dobe P°d fašizmom, da bo liberalno buržoazna skupina, čim ji bodo koristi kazale, izdala spet svoj narod in slovensko ljudstvo ter se stavila v službo protiljudskih imperialističnih sil združenega anglo-ameriškega in italijanskega imperializma. Končuje »e s tem politična diferenciacija, ki se je bila že davno začela: proti-Ijudske, nedemokratične sile so se izločile iz narodnega okrilja, medtem ko se je ljudstvo zavedlo in se vključilo y lastne ljudske demokratične organizacije.. Vse bobneče kričanje nič ne zaleže proti trdim dejstvom, ki so Jih zagrešili nekateri nekdanji tržaški buržoazni voditelju, 1. da so razbili enotnost slovenskega ljudstva na Tržaškem ozemlju v korist angloamcri-žkega in italijanskega imperializma; 2. da so molčali in niso ustanavljali nikakih tako imenovanih akcijskih odborov, ko so združeni imperializmi dejansko priključili Trst k Italiji. Pač pa stalno napadajo ljudsko oblast jugoslovanske cone STO-ja, da bi jo iztrgali iz rok domače ljudske oblasti ter jo pri ključih Imperialistični skupno-rti.izkoriščanju in šovinističnemu tlačenju; 3. da so začeli gonjo za po večanje STO-ja, in sicer a slovenskim prebivalstvom. da bi navadno lu okrepili slovenski živelj ali Pa celo »uravnovesili« z italijanskim, kor pomeni, da hočej0 razbiti svobodno Slovenijo, svobodno s potoki krvi priborjeno ter ji odtrgati del Tržaškega ozemlja gori nekje do Postojne ter ga izročiti ame-riško-angleškemu m italijanske mu imperializmu v sužnost in izkoriščanje, S takimi včerajšnjimi in današnjimi izdajalskimi tendenca mi nad slovenskim narodom bo znalo naše v borbi dozorelo ljudstvo obračunati. škega demokratičnega gibanja pa ni škodila samo posredno s tem, da je razorožila enega najmočnejših branilcev slovenskega šolstva, nego je posegla tudi direktno, neposredno v sam razvoj našega šolstva. Kominformistično vodstvo, ki je šlo takoj na linijo priključitve Trsta k Italiji, ki je torej zavestno stopilo ob stran nepobošljivim šovinističnim i-redentistom, je tud; v vprašanju šolstva zavzelo povsem revizionistično stališče, ko je namerno in z izredno ostrino izvedlo napad na slovensko učiteljstvo ki ni moglo in ni hotelo zatajiti slavne borbene preteklosti tržaškega demokratičnega gibanja. V začetku šolskega leta 1948-49 so se ponavljali primeri, da so slovenski starši jemali svoje otroke iz slovenske šole z motivacijo, da so v tej šoli protiljudski učitelji in so vpisovati te otroke v italijanske šole, kjer je resnično ostalo vse, pa prav vse pri starem in je gotovo baš italijanski učiteljski zbor v Trstu ohranil oni sestav in ono miselnost kot v času najjačjie rasti fašističnega imperializma. Bidovec pajdaši in njegovi V vsakodnevnih ostrih bojih, kj ga je vodilo napredno gibanje .tržaškega delovnega ljudstva od leta 1945 pa ni, žal, moglo priti do temeljitega proučevanja nacionalnega vprašanja in je tržaško delavstvo bolj čustveno kot razumsko dognano do Kominformove resolucije dosledno in nenehno branilo na vsakem koraku izvajanje načela narodnostne e-nakopravnosti in svobode. Zato je kominformistično vodstvo z lahkoto zavedlo mnogo dobronamernih demokratov v stari greh nacionalne indiferentnosti, ki ga ie nekdanja socialna demokracija opravičevala z ((intemacionalizmom«, a je bil v svojih posledicah prav Dri nas na Tržaškem voda na mlin sistematični raznarodovalni ak. oiji »Lege Nazlonale«. Ce neki Bidovec, ki se proglaša celo za zaščitnika slovenske kulture obsodi našo upravičeno obrambo ob napadu na slovensko šolo kot šovinistično in nacionalistično dejanje, potem se res ne smemo čuditi, da so. nekateri slovenski starši zapeljani po takih blodnih ideologih, prešo-lali svojega otroka iz slovenske v italijansko šolo. Vendar pa ugotavljam, da so tudi v tem oziru razvija proces očiščevanja in spoznanja. Vse bol) spoznavajo zavedni ljudje, da je tržaški kominformizem v službi italijanskega imperializma in s tem v zvezi pa se razčiščuje tudi vprašanje šole. Oni ljudje, ki so iz oportunizma ir» moralnega pritiska, ali rad' pomanjkanja politične zrelosti in narodne zavednosti ostali iri ostajajo na lini,M kominformističnega hlapčevanja tržaški reakciji, gredo tudi v šolskem vprašanju na pot narodnega izdajstva. medtem ko se resnično pošteni del tudi ob primeru šolstva vse bolj osvešča. Nič ne pomagajo sporadični članki v «Delu» ali notice v «L’Unitč», ki govore o slovenskih šolskih MED ŠTEVILNIMI DELEGACIJAMI JE POZDRAVILA t UAMr.DDt! /"VID rpTTTIT DDT A m T A TTT m^PA.TA KONGRES OF TUDI DELEGACIJA ni, OKRAJA TRSTA pravicah, da bi še dalje zavaja, li poštene ljudi, ki morajo ti pri vsaki konkretni akciji v obrambo slovenske šole ugotoviti ,da se taka akcija vedno in dosledno s kominformistične strani sabotira z namenom, da se ohromi. Izdajstvo dolarskih demokratov Predolgo bi bilo naštevanje vseh delanj kominformistične družbe, ki so bila dejansko naperjena proti slovenski šoli. Naši ljudje so namreč vendarle navajeni soditi borbo naprednega gibanja po dejanjih, nikakor pa ne po deklaracijah, ki naj služijo naivnim ljudem kot pesek v oči. Ob ugotovitvi, da nekateri zelo izraziti kominformisti jemljejo svoje otroke iz slovenske šole celo sedaj sredi šolskega leta, moremo Pač pravilno oceniti vrednost Bidovče-vih papirnih deklaracij. Bidovec in njegovi pajdaši niso s svojimi očitki, da vodimo borbo za slovensko šolo, zato da vzbujamo narodnostno mržnjo, tako daleč od trditve reakcionarnih italijanskih časopisov, ki trde, da je slovenska šola »punto dello sciovinismo slavo«. Ko smo ugotovili neizbežno izdajstvo slovenskih šolskih interesov s strani kominformistov. si oglejmo še stališče, ki ga y vprašanju slovenske šole zavzema ona skupina, ki se proglaša za edino slovensko stranko, t. j. skupina ali Skupinica okrog dr. Agneletta, Vesela in drugih takih «narodnih» voditeljev, Ta skupina mora seveda zaradi svojih naivnih pristašev vendarle »braniti« napadano slovensko šolo, toda ta niena znamenita «obramba» sega vedno le tako daleč, do koder ji zaradi potrebnega videza puščajo pravi gospodarji SDZ. Preko meje. ko bi utegnila ta borba postati zares učinkovita, ne sme. Spomnim vas primera preselitve roianskeaa ntroSke-go vrtca na Greto. Dr. Agneletto je ro svoji narodni dolžnosti v vljudnem pismu prosil župana. da se la preselitev ne izvrši No, gospod Župan je prav tako vljudno odgovoril, toda negativno. Iz vljudnosti jc dr. Agneletto zadevo zaključil in .io arhiviral, saj je na koncu svojega poročila o izmenjavi tet; vljudnih pisem s ™ stavkom ugotovil, da j vrtec na Greto. In nič očitnejše je bilo izdajstvo w loffmm nViiiviinn V\nrni. r. p! lettove skupine ob borbi',,1;-.! jo vodili starši, ki P5r^» * svoje otroke v šolo v Frančiška ob začasni PreLjf pravo diskriminacije slo^S šole na višku je «Demokb5jj po naročilu svojih gospodarjev poizkušala w bo paralizirati. Toda prav to bedno fejfl • - - * —, JU i vanje tujam interesom^* tudi «demokrati» okoli morejo prav tako kot ■m*» formisti dovolj vešče P1 r odpira poštenim ljudem spoznavajo, da so za zven- spoznavajo, da se za zvei*-^ frazami le skriva robot« cem in njihovim nakanam-^ Ne da bi si OF kak monopol na obramb^.!- venskega šolstva, sledi iS^Lji denih dejstev, da je vajjSl OF edina, ki ostaja d' in resnično na pozicijah ne in učinkovite obramb® " ženega slovenskega Ob bodočem pričako'' J ponavljanju in naraščahN j tiska na slovensko šolso , OF ostala še naprej bo preko svojih orsaid^v članstva odločno odlbij^Li’ ko diskriminacijo slovenil le in branila noye slovenskega ljudstva na h škem pred navalom as skih poizkusov s strani sitnega beraškega italij^Tli imperializma. QF bo svojih osnovnih organi:. svojega članstva nudila *: $ dalje roditeljskim sveto*11. $ ralno in stvarno pomo- Jž drobni akciji in borbi *®1CN» nov slovenskih staršev z* -.0\t nitev i-n razvoi sovensk®,- f OF bo nadalje na osr®'fjf polne narodnostne 11 nosti nenehno zahteval«-slovenskemu šolstvu n« škem z avtonomno gotovi nemoten in sV ji0 razvoj, da se mu ustvaru j®'-moralni in materialni « ki bodo tak razvoj tudi čili. Osvobodilna fronta sir skega naroda ca Tržašlj*^ zemlju se v polnj meri da je napad naperjen.rt/. vensko šolstvo, dejanski v»i na naš narodni obstoj | doslej od svoje ustanovU-a-™ prej branila in tudi našo nerodno bitnost. Zato naj živi OF! Poročila lov. dr. Jožota Doklove, zastopnika Ljudsko fronte v tržaškem mestnem* O delu občinskih svetovalcev Ljudske fronte Nekateri predgovorniki so y svojih referatih omenili Blo-vansko-italijansko ljudsko fronto. ((Čeravno ni kongres Ljudske fronte, smatram za potrebno podati pred najvišjim organom Osvobodilne fronto poročilo o nekaterih bistvenih točkah v zvezi z dosedanjim delom Ljudske fronte in o smernicah, ki so vodile delovanje občinskih svetnikov v raznih občinskih svetih. Mislim, da upravičeno pričakujete v tej smeri kratek referat na kongresu OF, ki je množična podlaga Ljudske fronte nastale na pobudo KP STO-ja kot zunanja oblika množičnih demokratičnih orga-nizacii za udeležbo pri upravnih volitvah, ki so bile 12. junija 1949 v Trstu in naslednjo nedeljo 19. junija pa v drugih občinah cone »A«. Čeravno vem, da vam je znan Izid volitev, katerih se je udeležila Ljudska fronta, ne bo od več, če vam osvežim spomin z nekaterimi podatki. Fredvsem naj pribijem, da Je edino Ljud. ska fronta razen kominformistov, — ki so pa nastopilj pod različnimi firmami, —■ predložila svoje kandidata v vseh občinah. Dostavila j-e 133 kandidatov, to je popolno listo v vseh občinah izvzemši v miljski. Izvoljenih jc bilo 15 kandidatov, ki so dobili 5,850 glasov. Ljudska fronta jc zastopana v vseh občinskih svetih cone «A». V treh občinah in to v repenta-borski, zgoniški in nabrežinski ima svoje zastopnike tudi v ožjem občinskem odboru. V eni izmed teh občin je kandidat Ljudske fronte izvoljen za župana. Rredno nadaljujem s poročilom, želim odgovoriti no vprašanje, ki sl ga je zastavil marsikdo izmed vas po končanih volitvah, namreč vprašanje o uspehu Ljudske fronte pri volitvah- Ce sodimo uspeh po številu dobljenih glasov, moram priznati, da je Žel naš napor delen uspeh in da je bila množična osnova Ljudske fronte tedaj omejena. Ce pa presojam izid volitev na podlagi tedaj obstoječega političnega položaja. moramo biti zadovoljni z izidom. To pa zato, ker ne smemo prezreti, da se je Ljudska fronta, kot nobena druga politična skupina, znašla v koncentričnem ognju zagrizene italijanske in slovenske reakcije, anglo-ameriškega imperializma In kominformistov. Vsi. a zlasti ti slednji, so izvajali na naže ljudstvo stalen političen, moralen in cslo fizičen pritisk, sličen onemu v času najhujšega fašističnega terorja. Vsi pristaši Ljudske fronte, njeni simpatizerji in ie posebej najdosled-nejši antifašistični borci in njeni kandidati so bili izpostavljeni stalnim klevetam, žalivkam, grožnjam, pritisku in marsikje tudi fizičnim napadom. Dalje ne smemo pozabili, da so kominformisti zlorabljali skoraj vse materialne osnove za u-spešno organizacijsko delo in tako otežkočili vsako delo v širino in globino, Upoštevat; moramo tudi nerazčiščenost pojmov v zvezi z resolucijo Kominforma, dalje naravnost pobesnelo breznačelno klevetnlško kampanjo proti novi jugoslovanski stvarnosti m vodstvu jugoslovanskih narodov. Ta ofcre-lcovalna kampanja se je bohotno razraslu V razdobju povečanega pritiska imperialističnih agentur na delovne množice. To stanje je našlo primerna plodna tla pri zukrknjenih oportunistih s social-demokratsko nacionalistično mentaliteto in jih pognalo na oportunistično linijo, kj je vedno linija najmanjšega odpora v objem kominfor-mistov. To je razumljivo, če upoštevamo, da Je ostala Ljudska fronta zvesta borbeni preteklosti tržaških demokratičnih vo načelne in dosledne revolu-1 živeli pod Italijo ai cioname protiimperialistične | dobje in kh postajajo borbenosti. Na izid volitev so vplivale poleg omenjenih okolnosti | me«, _ki pomeni: , katerih uooje m KI postajajo r ali podzavestno žrtve | mistične parole < se razmere od tedaj do danes v temelju spremenile V našo korist, kar najlepše dokazuje poročilo tov. org. tajnika. Spremembe, ki kažejo jačanje OF iz dneva v dan, oplajajo tu di Ljudsko fronto, katere moč je odvisna od moči demokratičnih množičnih organizacij in zlasti od ideološki, prekaljeno-sti !

V žrtve kominformistične? .« i9?. torjgv jugoslovanske i»t politike imamo izjave Lprij, tovila. ki nimajo nič f $ PL z »baratto infamc«. No® gfj tlravati, ko trdim, da * i, ih kdaj krije stari izrek K;"1,)-ne porečejo« tako kri)”' VPL se krije v tem t šarn vas, ali niso ravdfj.ijaR,. formisti oni, ki pripri« cimi družbi z itahjanskind (to»a listi in imperialisti ( dopušča, da to ozemh® drobiž za izravnavanj® jj bojnih obračunov v ,,ot« • škodo narodov, ki s°,itvi S sirani na pravični r®5.set>wj vprašanja v korist n^hv«’,'/ odnosov in ostvaritv« ^icL, pogojev za mir na ^nrda * ju Evrope? ratto Ali ni rzaVV infume« kakor delajo komm* ^ jts se tp ozemlje pridih1 e» Ali je morda «in^ te b rzje načina za Pray/ntereJ*V vprašanju med b»$i tanja tujih sli? Al,JmoltrVl iskati na edino d . f način rešitev n** i šonja, kot ga r.as i raga» ri in toliko drugih VP, go®0 vsiljuje človeku. k° .uf «baratto infame«. . r Vprašanje jč' y to. kar zatrjujemo. ' rne # tev svojih trditev skliceval na razne1 ,,«»■ ne ne vsem zn»na ,veil Jm bil« objavljena v * vprašanjem V n lL— Nadaljevanje m 4. aprila 195Q PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301a - I. - TEL. 70 VPLIVNA ZBOROVANJA SO V ISTRSKEM OKROŽJU V POLNEM TEKU S svobodnimi in tajnimi volitvami se bo istrsko ljudstvo odločilo za kandidate Ljudske fronte, to je za predstavnike Slovanov in Italijanov, ki so edina garancija za nadaljnje utrjevanje ljudske oblasti v svojem poiitičnem, gospodarskem, socialnem in kulturnem razvoju ne bo Odstopilo od svojih načel in pridobitev, ki si jih je pridobilo s trpljenjem in krvjo Zae vse doli do e§a grada i in Savudrije! zborovanje \bil° PredPoIdnP ske ijud‘kp ^ovensko-italijan- Tit0,, fronte. Prostrani - le bil poin poslušal- ‘ ev’ ki so buri m pa ivvaian'0 pozdravljali in hili nhl1 Ponovno preki-U, oba govornikai tov. Beltra- tieBa ])a’ Predsednika okrož- GinrDi ^ in tov- Maraspina nP„. ,1 Podpredsednika mes* .s" LO v Kopru. iileajlzvaiani tov. Maraspina <>■ pri1 . °’ da je vzbudil splošno tu fifVanie’ "o je naglasil, da trinaš^0 ln's*R‘ socialisti, da dsajo Svojo programno O- 0 bratstvu narodov nekaj daV;,t‘a y deželo in da so mor Kolumbovo jajce. Ti itt, Jp so očividno pozabili. ,„n * Ljudska fronta, naše ASl»ve organizacije SIAU bi-.,- ’ { ‘ ratst zAM, ZPP, ES itd. to ''o že davno v času NOB Ena*-'' tud' izvedle! njj,živa so bila /.borova ki- l°žja °Stl’lih večjih kraiih o-■ a kulturnimi in šport- j* “ufrwi mini Zovan; r ditvami. Vsa ta zboli! nnajo še to obeležje, da s . - okrasi!. Vsi kraji v slavolokih. ter*ifenirnl z zelenjem in gesli 2. 2astavan ,M[ i kar priča, da tph v.wSko ijndstvo lavno v Volitvah Tovariši in tovarišice! Se dva tedna nas ločita od volitev v okra-jne ljudske odbore. ki sta jih razpisala oba okrajna ljudska odbora za Koper in Buje, to je od dneva, k0 bodo volivci Istrskega okrožja na demokratičnih volitvah ne-posredno in tajno izvolili svoje predstavnike v organe oblasti. Četudi so volitve upravnega značaja, vendar so izredno važne, kar nam dokazuje tudi dejstvo, da sta se volivcem predstavile poleg Ljudske fronte še dve kandidatni listi dveh političnih strank ali grupacij. Z ozirom na demokratičnost volitev, ki -io določa odlok in volivni predpisi, bodo volivci izbirali med kandidati, kt so na listi Ljudske fronte in onimi, ki so na listah drugih partij in polit;čnih skupin poDolnoma svobodno in tajno. Z drugimi besedami, izbirali bomo med kandidati, ki so za ljudsko oblast, t- j. za na-daljne utrjevanja ljudske oblasti in med onimi, ki so vrd-no predstavljali zavoro razvoju in napredku, ki bodo skusali preprečiti izgradnjo gotove *n lepše bodočnosti delovnemu ljudstvu. v Volivcem ne bo t-.žko odločiti se za koga raj dajo svoj glas. Vsi pošteni ljudje priznavajo,, da ie ljudska oblast v kratki dobi nekaj let. kliub opustošenju. ki ga i? zapustil okupator na tem ozemlju, rešila celo vrsto težkih gospodarskih problemov in danes gradi s hitrim temnem trdno osnovo gospodarstvu. ki bo omogočila vsestranski emolr-i in kulturni dvig prebivalstva. Dosedanji usoehi «-o rezultat požrtvovalnega dela članov Lhid'ke fronte in vseh poštenh delovnih ljudi Istrskega okr^žm. ki so v nolni zavesti odgovornosti dajah vse za usn^šnn izvrševanje nlanskili nalog. Ne vre tu izreden pomen m za volivno propagando, tovari- ši. ki je potrebna tam, kjer ni aktivnega političnega udejstvovanja. Gre za to, da se našim delovnim ljudem da priznanje za delo in trud, ki ga vlagajo v novo zgradbo, ki bo preobrazila Istrsko okrožje in ga spremenila v srečno domovino delovnih ljudi. To niso obljube za volitvp. Vsa dosedanja praksa dokazuje, da je ljudska oblast ob podpori frontnih organizacij prehodila že dober del trde a veličastne poti in da kljub vsem oviram krepko nadaljuje in bo nadaljevala vse do konca. Kandidatom Ljudske fronte ni težko stopiti pred volivce, kajti eni zastopajo dosledno li-njio utrjevanja in nadaljnjega razvijanja ljudske oblasti, ki ima za seboi tako aktivo, da jo ne more nihče oporekati. Guprava kolonata jn polovi-narstva in dodelitev zemlje kmetom, ki so jo dobili v last. 'je tako daljnosežen akt, tako človeški in pravičen, da ga lahko izvede resnična ljudska oblast. Ne samo, da je dala zemljo kmetom, ampak je hkrati omogočila delovnim kmetom, da svojo zemljo obdelujejo z večiim veseljem, ker je zagotovila tržišče za kmetijske pridelke. Našemu kmetu se ni treba bati komu bo oddal svoj pridelek niti ne. da bodo cene pridelkom določevale količine blaga na tržišču kot je to v kapitalističnih deželah. Naši kmetje morajo priznati, da jim je ljudska oblast v Istrskem okrožju zagotovila tržišče in take cene produktom, k: odgovarjajo vloženemu delu. To je Pa edino mogoče s čvrsto povezavo z zaledjem, s socialistično Jugoslavijo. V rasem rkrožiu primanjkuje delovna sila. To pomeni, dr ni brezposelnosti, in kjer ni brezooselnosti, ni takega pomanjkanja. To vedo vsj delavci in delavke, ki delajo, naj-boli pa oni. ki so imeli nenri-jetno nriliko biti hdai brezposelni. Nadalje je ljudska oblast. ki porazdeluie bremena enakomerno na vse prebivalstvo, po načelu, da kdor ima večje dohodke. ori«oeva : čečji delež v skupni sklad zlasti pa da se skuoni dohodki uporab-Uaio v skupne koristi, ne da bi se tudi naiman;šj del izgubljal v žepe posameznik'-v. kol =e to dogaja v kaoitelMičmh deželah, irbko nristonil- i- širšemu gospodarskemu rečrhj m tako gradi jn ustvari delovnemu človeku v modem t°m-pu lepše življenje. In res. kamor koli se ozrete, povsod vidite. da se dela in gradi: to je najboljša karakteristika oblasti. To je najboljša propaganda brez besed, brez lepih fraz in olepšavanj. ker ie realnost V programu Ljudske fronte, ki je bil predložen za te volitve, ie predvidena tudi nacionalizacija glavnih proizvajalnih sredstev, to pomeni, da naj postanejo občeljudska imovina. Nacionalizacija pomeni prav tako daljnosežen ukrep za delavce in za vse delovne ljudi, kot pomeni za kmete agrarna reforma. Naši delavcj so z velikim ves-bem sprejeli lo zahtevo Ljudske fronte, kajti z nacionalizacijo bodo prišla ta proizvajalna sredstva v roke ljudstva in dohodki teh sredstev bodo služili za nove investicije in za nadalinji dvig življenjske ravni Sovražnik, ki ie z nacionalizacijo zadet v 5i-vo. je vrgel parolo, da bo nacionalizacija zajpla tudi obrtnika. Toda obrtniki in drobno Droizvajalcj ne samo. da ne spadajo pod udar v programu Ljudske fronte predvidene nacionalizacije. ampak jim ljudska oblast zagotavlja delo, ona ščiti obrt in jo podpira. Kako se jc gospodarska aktivnost razvijala in naraščala najbolj jasno prikazujejo številke jz naših investicij, ki so se na tem področju investira, le v razne gospodarska ob;eM.'-in kulturne ustanove. Leta 194k so znašale investicije okoli 70 milijonov, naslednje leto nad 200 in leto.; nad 400 milijonov dinarjev. Ljudska oblast je v pičlih štirih letih zgradila več š°l kot jih je Italija v 25 letih, obnovila po okupatorju porušeno podeželje in danes gradi v vsaki večji vasi zadružni dom, gradi vinske kleti, mehanične delavnice, delavske hiše, skladišča itd. Samo v tem letu ie predvidena po planu elektrifikacija 52 vasi. Da ne omenjamo kanalizacije po mestih, popravilo in graditev novih cest, vodnjakov, vodovodov, tržnic, kopališč in drugih potrebnih naprav, ki se širom po c-krcžju danes gradijo. Vse to delo predstavlja take ogromne napore, da jim bomo kos samo če vsi zavihamo rokave in primemo za delo. S tako aktivo gre Ljudska fronta kot osnova ljudske oblasti na volitve v novi OLO. S tem še nočemo reči, da je vse dobro in vse nrav. da stvari tečejo brez napak in velikih težav, da imajo naši liudie danes vse kar potrebujejo. Se bo treba mnogo truda predno bomo lahko rekli, da čas oddiha. Toda marsikje bi bilo lahko že danes bol-je ureieno zlasti v pogledu preskrbe. Marsikje so se delale in delajo napake in tudi posameznim krivico, ki je pa ljudska oblast ne trpi in skuša z vsami sila- mi odpraviti vse one, kar povzroča upravičeno nezadovoljstvo. Nojem posplošiti, toda so posamezni primeri in kolikor ti niso popravljeni jih je treba popraviti. S tem ne mislim na poklicne gedrn-jače, ki zaradi svojega sovraštva do ljudske oblasti in do vsega kar : resnično ljudsko in demokratično namenoma godrnjajo in blatijo ljudsko oblast tudi tam kjer ni vzrokov za to. Teh ljudi ne bomo nikoli zadovoljili, jih ne moremo in tudi nočemo. Gre za posamezne elemente, ki izrabljajo vsako težavo in pomanjkljivost samo zato, da. bi oblatili ljudsko oblast in zavedli poštene ljudi. To so v glavnem izkoreninjeni elementi, ki so izgubili prejšnje gospodarske pozicije, s katerimi go izkoriščali in držali v odvisnosti zlasti ljudi našega podeželja. Ti ljudje, ki so s svojim .privilegiranim položajem imeli določen vpliv na vasi in v mestu, se danes težko sprijaznijo z mislijo, da so časi izkoriščanja in zatiranja za nami jn da od njih ostaja samo še žalosten spomin. Ne gre jim v glavo, da' sta danes naj delavec in kmet samostojna in neodvisna, da mislita a svojo glavo in odločata sama. Nj|m ne gre za te vrste godrnjačev; naro gre za to, da damo delovnemu človeku v današnjih pogojih ono, kar mu pri-tiče. Zgodi se, da zaradi nedopustne birokracije in brezvestnosti večkrat ne dobijo tega, V.ar oi lahko prejeli. V kolikšni meri bomo to odpravili in v kolikem času je odvisno od širokega sodelovanja množic, o pomoči teh pri odkrivanju na-pajk ter od aktivnega sodelovanja pri odpravljanju teh. V veliki meri bi to uredili z dobro organizacijo Fronte ln ljudsko inšpekcijo, ki bi morala že obstajati pp vseh vaseh, mestih in obratih. Na volitvah 16. aprila nastopi tudi Socialistična stranka ŠTT in krščansk o-soc ial n a skupina. Program prve sm0. čilali v listih in na plakatih in ni treba mnogo modrosti. da uvidimo v njem nasprotje programu Ljudske fronte. Socialisti sicer pozdravljajo agrarno reformo, hkrati pa zahtevajo v bistvu reformo agrarne reforme. Upamo, da predstavniki te stranke ne mislijo na to, da se vme zemlja vsaj nekdanjim socialistom a la Nobile, ki so bili. kol veste, glavni veleposestniki na tem področju. Pa pustimo to, kai mislijo za takrat, ko bodo bolj določeno postavili, kje nai sp izvrši reforma v zvezi z dozdevnimi napakami pri delitvi zemlje. Prav tako se socialistična stranka v svojem programu zavzema za Špekulante in je v bistvu nroti temu, da si mes-tni ln krajevni ljudski odbori postavijo svoje lastilo gospodarstvo. Mi. člani Ljudske fronte, smatramo, da ip program socialistične stranke 'nesocialističen, demagočki, prikrit in frazerski ter usmerjen na to. da bi z.lepimi besedami zavedel poštene ljudi z linije borbe Za svoje realne interese nad linijo nekaj frizerskih in papirnatih programov. Naši ljudje se ne bodo pustili ogoljufati s takimi obljubami, ki so preračunane na prevaro. Q programu krščansko-so-cialne skupine ne moremo govoriti. ker ga še niso objavili. Vsekakor gre za skupino, ki se je maskirala-z novim imenom. Ne moremo dvomiti v to. da gre za preračunano špekulacijo, kajti nastopiti v našem okrožju z imenom stranke, ki danes vedri in oblači v Italiji in Trstu, ne bi bilo najbolj posrečeno. Ze samo dejstvo, da stoji za to listo italijanska duhovščina. o kateri ne moremo trditi. da ie naklonjena ljudski oblasti, pomeni. da morajo naSj volivci razmisliti predno oddajo glas ljudem, ki so vedno zavirali razvoj ljudske oblasti in napredka. Se nekaj besed o tem. kako gledajo na naše volitve cd zunaj. Težko je najti primer, da bi volitve na tako majhnem ozemlju vzbudile toliko hrupa kof so ga naSe volitve. Vsa reakcija s Kominformom na čelu ?e zaganja v nas in v naše volitve. Ta poziva volivce, naj množi- Z NEDELJSKEGA VOLIVNEGA ZBOROVANJA V KOPRU. ne volijo drugi naj volijo «ne» j perspektivo delovnim itd. Ker niso mogli najti dlake; cam in ni dvoma, da bodo te v jajcu, kot se pravi, v voliv-[ znale izbrati tiste kandidaic. nem odioku in v volivnih pred-J ki jim nudijo jamstvo, da se piših, iščejo vse mogoče pri-. stari časi ne botjp vrnili. like, ki naj bi jim služile, da bi razglasili naše volitve za »ilegalne«. Razume se, d.a jim to ni lahko. Zavedajo se namreč, da jih množice zapuščajo in da jim kmalu ostanejo le tisti, ki dobivajo dvojno plačo in tisti, ki so izgubili svoje gospodarske položaje. Tako bodo kmalu ostali generali brez vojske. Krščanska demokracija (PDC) pa očitno igra dvojno vlogo: toda tudi ta prefrigana dvoličnost ne bo rodila zaželenega sadu, kajti naži ljudje vedo. da je takih hinavskih podvigov zmožna samo DC. Ljudska fronta mora v tem predvclivnem času poživiti delo za politično vzgojo ljudskih jnnožic, kajti gre za politično vzgojo in ne za vcliv-no propagando, ki je nam ni treba. Našim aktivistom in kandidatom ni treba obljubljati devete dežele; oni nai tolmačijo našo stvarnost, dajo naj Zaman vpijejo reakcija in kominformisti o «terorju» v conj B. Zaman napovedujem «boljšo rešitev« ne za delovne ljudi, ampak za reakcijo. Naši ljudje hočejo naprej, hočejo sebi in potomcem zgraditi lepšo in gotovo bodočnost. Tega jamstva jim na nihče nc moro dati razen ljudske oblasti, ki si jo sami svobodno izbirajo in gradijo. Vpitje reakcije, ln italijanske vlade glede izjav tov. Kardelja v Mariboru ,ki so jz-raz teženj in želja tudi naših delovnih ljudi, ne bo odvrnilo nikogar z edino prave poti, ki pelje v svobodno in srečno bodočnost. Naj živi Ljudska fronta, bratska skupnost vseh narodnosti našega okrožja! Naj živi ljudska oblast — porok srečne bodočnosti delovnih ljudi! Vsi na volitve za Ljudsko frontoj ■ PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELLICO 1 - II.; TEL. 11-32 Tudi v brezposelnosti PRBO VOLITVAMI NOTRANJE KOMISIJE V PODGORSKI PREDILNICI Svobodni sindikati orožje v rokah delodajalcev Zahtevo enotne liste FI0T - Delavska zbornica Medtem ko se po eni strani izvaja’na delavce naše pokrajine vedno hujši pritisk, ki ga vadijo predvsem delodajalci oib neposredni pomoči vladnih ob-blasti, se po drugi strani delavstvo pripravlja na nadaljnjo borbo z utrditvijo in razširitvijo svojih vrst. Predvsem se je ta delavnost poživila v podgorski predilnici, kjer se ravno te dni vršijo volitve nove notranje komisije. Kandidati enotne liste FIOT Delavska zbornica ne prihajajo med delavstvo z obljubami, ki se po volitvah razkadijo kakor megla na soncu, ampak prihajajo s stvarnimi zahtevami, ki jih lahiko pokaže samo tisti, ki se bori za delavske pravice. Med prvimi Zahtevami, ki so jih postavili, je ta, da dajo članom notranje komisije eno delovno uro časa, da bodo lahko uredili stvari, ki jih imajo z delavci. Prav tako zahtevajo izboljšanje dela pri statvah, in sicer glede zračenja prostorov v oddelku ((lupo«. Nadalje zahtevajo, da mora vsaka delavka delati največ na osmih statvah, ker je sicer delo prenaporno in za ženske še celo utrudljivo. Ena važnih zahtev, ki so jo postavili kandidati liste za izvolitev notranje komisije, je. da se organizirajo za delavke - matere otroške jasli, kjer bi lahko puščale svoje o-troke, ko gredo na delo. V našem listu smo pisali tudi o nevzdržnih zdravstvenih razmerah, ki vladajo v predilnici. Poudarili smo, da delavke nimajo primernih slačilnic, in da so zlasti izpostavljene v primeru dežja, ker se nimajo kje posušiti. ali preobleči. Tudi to ho- čejo delavski (predstavniki rešiti. Predstavniki tako imenovanih «svobodnih» sindikatov pa prihajajo med delavce — ne s konkretnimi zahtevami za izboljšanje delovnih pogojev delavstva — ampak z ustrahovanjem delavcev, naj ne nasedajo predstavnikom enotne liste, ker bodo vodili samo stavke. Toda take špekulantslce parole izdajalcev delavske enotnosti zavednega delavstva ne bodo preslepile, ker prav' dobro poznajo vlogo, ki jo igrajo «svobodni» sindikati v razredni borbi s kapitalom. Prav dobro vedo, da so oni predstraža v borbi delodajalcev proti delovnemu ljudstvu in da je njihova naloga pomagati sovražniku napredka, miru ingpemokracije. Ta njihova izdajalska vloga se je že neštetokrat pokazala, ker pač ne morejo skriti svojega bistva in svoje narave. Kakšni so se pred vsem ljudstvom ir. prav tako tudi pred svojimi člani pokazali ob zadnji stavki v tržiškj tovarni olja, kjer je njihovo zadržanje spametovalo precej* takih, ki so se do tistega časa zavzemali za linijo ((svobodnih« sindikatov. Ce Delavska zbor-nica organi, žira med delavstvom stavko, je ne organizira zato, ker hoče s tem zmanjšati delavcem zaslužek — kar trdijo »predstavniki« «svobodnih» sindikatov — ampak jih organizirajo samo v prid delavstva. Stavka je orožje delavstva v borbi za njegovo zahteve. Tega se .tudi delavci in delavke podgorske predilnice zelo dobro zavedajo in zaradi tega ne bedo nasedali špekulacijam izdajalcev delavskega razreda. » Stanovanjska kriza v Gorici nerešena i ima Gorica relcord Naše mesto se lahko še danes, to je po petih letih odkar se je vojna vihra polegla, ponaša s takimi razvalinami, kot jih kaže pričujoča slika. Zato bi morale oblasti pričeti z gradnjo novih stanovanjskih hiš, ker so bili z uničenjem v vojni najobčutnejše prizadeti ravno širši sloji prebivalstva to je delavci. Zlasti pa bi morale izplačati vojno odškodnino ki jo vojni oškodovanci še danes pričakujejo. S tem bi se dalo veliko odpomoči stanovanjski krizi, ki v Gorici še vedno predstavlja nerešeno vprašanje. Po povratku italijanske uprave v na^° pokrajino je tu število brezposelnega prebivalstva nenadoma poskočilo. Leta 194V je naša pokrajina štela skupno J.1.086 brezposelnih, in sicer 7114 moških in 3872 žensk. Zaradi tako visokega števila ljudi brez zaposlitve ima naša pokrajina rekord za brezposelnost v Italiji. Ker la rekord ni prikladen za obmejno mesto kot je Gorica, y katerem je predvsem potrebno poskrbeti za dobro reklamo, je vlada v našem mestu, ki je po razmejitvi ostalo mršavo truplo brez udov, vzpostavila slavno presto cono. S tn cono je k nam hotela prinesti blaginjo, ki naj bi naše »usede onstran meje prepričala, da «italianissima« Gorica prav nič ne občuti pomanjkanja in da si ji še malo ne toži po dobičku, ki so ji ga gorjani in dnlinci nosili y veliki meri Prosta cona je Gorici prjpesla vse, kar si ljudje lahko na.i-slajšega poželijo. Prinesla je nekaj kilogramov sladkorja, likerje in kavo po znižani ceni. Vsega skupaj prebivalci te ((blagodejne« proste cone prihranijo na preskrbi mogoče 150 ali 200 lir, in to samo tisti, ki si upajo nabaviti opevani sladkor in kavo, ki jo delijo na nakaznice. Brezposelni pa, ki so upali' od proste cone zaposlitev, od nje prav nič ne uživajo. Stanje se po treh letih opevanja in napovedovanja bodočega gospodarskega dviga naše pokrajine še prav nič ni izboljšalo. Številke nam dlanes kažejo isto brezposelnost kot leta 1947. Vse kaže, da vlada pri vsej dobri volji ne more popraviti to, kar so meje storile Gorici. Goričani, ki vidijo, da postajajo razmere v naši pokrajini če. dalje srametnejše, so zadnji čas ogorčeni dvignili svoj glas in cd vlade, ki spi in nič ne vidi, .zahtevajo druge pomoči in tokrat izdatnejše. Hočejo, da se Gorica razglasi ne samo za prosto, temveč za pasivno cono. Mislijo- in živo upajo, da bo ta nov pridevek «pasivna» odpravil pri nas brezposelnost, ker ji pridevek «prosta» ni hil kos. Poslovanje živinskih ambulatorijev Na; Li so se odigra. Vt- I več sej občinskega in ki so našli 0 delu občinskih svetovalcev OF čudimo, da niso spregledali namena te politike njihovi prista. ši, med katerimi je mnogo poštenjakov, ki jim sledijo v dobri veri. Pokrajinski konzorcij živinskih oplojevalnih postaj v Gorici sporoča vsem živinorejcem, da se brezplačno zdravniško zdravljenje jalove goveje živine vrši v živinskih ambulatori-jih v Ločniku, Pevmi in So-vodnjah v sledečih dneh: LOCNIK: ambulatorij pri F.lli Azzano (mlin) vsako sredo od 1« dalje. SOVODNJE: ambulatorij je pri oplojevalni postaji. Živino je treba pripeljati vsak drugi in zadnji petek v mesecu od 14 ure dalje. PEVMA: ambulatorij pri oplojevalni postaji vsako drugo in zadnjo soboto v mesecu od 14 ure dalje. ie“ motorja z avtomoi ob Pomlad in lepo vreme vabita I jeli 13-letno Marijo Cladini, ki > nedeljah in praznikih Hudi je pri avtomobilski nesreči do- I i . i v i____.. t r ; i na zabavo in izlete. V zadnjih bila več ran na obrazu. Vozila •ikn i« Da- ®ePentaboru, v 2" resoh, Nabrežini. Misl >tis7ovUCiJ.° . italijanskih ire-Jabrt(, Jim je služila za C)k 'n Drcliri e ,ž*co’ Protiljud- t* t«J prilik!”1 atiino S,,ni°-%ovai ,kiv s<> kominformisti niu Hud«! b-atenju in kleve-oblasti v onni F rVrv^iboli °blasti v coni B i.^Usti reakcionarnimi ire' 4» 'llSti potvau^-06 se P°dlib la-B in a JanJa stvarnosti v Pg f Jugoslaviji. SS?v%larvnien?0 t0’- saj i" t0 dn»‘s bi aL‘“, 'b edini argu-v., Va v dan ,° b i j ° v svet iz ZE,h(staUšče ’ zanimivo njiho. hfri vi Po' ir!° 30 ROVOrili O So )a' Na Imenovanju guver-sokl»Skušali P„mo80če načine ie imetnik« _prePri^ati svoje - ..‘UJennv--. n edentiste, da a"udn ^itev guvern'na"le za- CV* V nrlAalrm,n»:.. Vv v Pričakovanju tUVveVil tn če n, . lp 7ačasn! ’ katera ilV°.začasna re-a Je trajna? Katera je boljša rešitev- Kdai bo na stopil po njihovih predvidevanih ugodnejši trenutek? To še vprašanja, ki se nam vsiljujejo ob analizi odnosa ko-minformistov do STO-ja. Odso-vor na ta vprašanja jc lanck. Boljša rešitev ne more biti drugo kot priključitev STO-ja k Italiji. Ugodnejši trenutek zanje bi nastopil, ko bi bil imenovan guverner ko naj bi bile združeni obe coni, ko naj bi jugoslovanska vojska zapustila cono B, ki je važen in stvaren porok proti enostranski rešitvi tržaškega vprašanja. Ugodnejši trenutek bo nastopil, ko bedo pod guvernerjem v šovinističnem ambientu in peci vodstveni iredentističnih političnih skupin izvedene volitve S preizkušeno prakso. Tako izvoljeni poslanci bi izglasovali priključitev STO-ja k Italiji. Po začasni funkciji guvernerja bi nastopil trenutek za ugodno rešitev in STO bi bil likvidiran. To je cilj kominformistov. Ce še dvomite, odgovorite pa vpra šanje: zakaj niso kominformi- stični mestni svetovalci glaso-I solucije, ki so jih predložili zavali proti iredentistični resolu-I stopniki SDZ y raznih pcdežel- ciji, v katerj je bila zahtevana priključitev STO-ja k Italiji? Ali se vam ne zdi, da so pristali na resolucijo iredentistov, s tem da so se vzdržali glasovanja? V ostalem ne vem, kako se more vzdržati glasovanja skupina občinskih svetovalcev. za katere je tedaj glasovalo okrog 36 tisoč volivcev, v tako načelno važnem vprašanju. Ce ni to dovolj, da slepec spregleda zahrbtne manevre kominformistov, vas opozarjam in še na članek v «rUnita», ki je uradno glasilo KP1 tržaških ko minformistov z dne 15. marca t. 1, kj med drugim piše, da Je cona B »tena italiana«, ki spada v objem «madre patria« Bolj jasno in otipljivo ni mogel pritj do izraza odnos kominformistov do STO-ja. odnos, ki je pravi «baratto infame« na Škofjo tržaških demokratičnih mno. žic in jugoslovanskih narodov ne da bi koristil italijanskim revolucionarnim silam in miru. Do istih učinkov vodijo re- skih občinah in v katerih zahtevajo združitev obeh con in imenovanje guvernerja, ki v danem političnem položaju ne more biti drugo kot likvidator STO-ja. Te resolucije so sicer v skladu z interesi vodstva SDZ in Akcijskega odbera, ki sovra. ži novo jugoslovansko stvarnost in računa na izigravanja interesov slovenskega prebivalstva s pomočjo anglo-ameriških imperialistov. Ti gospodje, pa naj se imenujejo Agnelctto ali Ton čič, propagirajo danes najnovej-šo iznajdbo, namreč politiko narodnostnega ravnovesja, ki pomeni: odtrgati del svobodnega ozemlja od Slovenije-Jugosla-vije in ga priključiti, ne vem, če k STO-ju ali coni A, ki so ga medtem zaostopniki anglo-ameriškega imperializma spremenili v italijansko provinco,. Naj mislijo ti gospodje, kar ko 1; hočejo, mi mislimo, da je to politika izdajstva narodnih interesov, pridobitev NOB in socialistične Jugoslavije, ter se Vprašam vas, ali naj se tudi občinski svetniki Ljudske fronte pridružijo protijugoslovanski kampanji, zahtevj p0 združitvi obeh con in imenovanju guver- nerja? Ali naj prezrejo zuna- nji in notranje politični položaj, ki se je razvil po volitvah? Ne, ni mogoče! Mi smo šli sicer na volitve s parolo, da se uveljavi mirovna pogodba toda uveljavitev mirovne pogodbe z imenovanjem guvernerja in z združitvijo obeh con je da nes toliko, kot zahtevati priključitev STO-ja k Italiji. Froti taki uveljavitvi mirovne pogodbe z Italijo so se občinski svetnik. Ljudske fronte borilj do sedaj in se bodo bo-r11: tudi v bodoče, ker so prepričani, da je mogoče pravično in demokratično rešiti tržaško vprašanje le Z zmago prave ljudske demokracije v coni A, ki bo ustvarila potrebne pogoje ne samo za sporazum med tu živečim; narodnostmi, temveč tudi za sporazum med jugoslovanskimi narodi in italijanskim narodom v vprašanju STO-ja. Obvezno cepljenje proti kozam in davici Vsi otroci, rojeni v letu 1948, prav tako tudi vsi rojeni v letih od 1944 do 1947 jn ki še niso bili cepljeni, se morajo dati cepit v spomladanskem roku od L aprila do 31, majia. Cepljenje se vrši pri Higienskem zavodu v Ul. Cavana 18.1, vhod v Ul. Duca d'Aosta vse dneve od 16. do 17. ure. Otroke iz o- časih, ko je postala motorizacija že skoraj, splošna, ob nedeljah v našem mestu kar mrgoli poleg domačih avtomobilov in drugih motornih vozil iz Trsta. Po Tržaški cesti in drugih mestnih ulicah je že v jutranjih urah opaziti številne tržaške izletnike, katerih cili je goriška okolica ali pa Kanalska dolina. Zaradi tega je ob takih dnevih po naših ulicah veliko prometa i.n ne malo nesreč, ki se pripetijo prav ob praznikih. V nedeljo popoldne se je na Trgu Pod turnom neki motorist iz Trsta, ki je vezij s precejšnjo brzino, zaletel v avtomobil «Ardea» z evidenčno tablico GO 5885. Oba vozača sta skušgla vozili takoj ustaviti, toda motorist vseeno ni mogel ustaviti svojega motorja, ki je zletel več metrov od avtomobila. K sreči ni bil pri tem nihče poškodovan. Pri avtomobilu je bil laže poškodovan prednji del Skoda pri motornem kolesu pa je znatnejša. se je namreč z očetom v avtomobilu. ki je v Ul. don Bosco pred Alojzijeviščem iz neznanih razlogov zadel v obcestni kamen. Medtem ko se šofer ni poškodoval, je Cladini Marija zaradi sunka trčila z obrazom ob steklo. V bolnico jo je pripeljal rešilni voz Zelenega križa. Nesreča v kuhinji Zaradi pomarančnega olupka je včeraj v kuhinji svojega stanovanja v novih ljudskih hišah pri Moši zdrsnila na tla 541et-n.g gospodinja Alojzija Dilena. Pri padcu si je zlomila več reber in poškodovala hrbet. Domačini so poklicali rešilni avto Zelenega križa, ki jo je pripeljal y goriško bolnico, kjer so zdravniki izjavili, da se bo morala zdraviti 70 dni. koliških vasi bo cppil občinski zdravnik v svoji ambulanti. Obvestilo o dnevu cepljenja bodo dobili starši na dom. Kdor pa tega ne bo dobil, je kljub temu primoran prinesti otroka k cepljenju od 15. do 31. maja skupno z otrokovim krstnim listom. Ponovni pregled vseh cepljenih otrok bo 15. do 20. dni po cepljenju. Kršitelji te odredbe bodo kaznovani po zakonu. Poleq mila niso pozabili na denar Trgovka Marija Calligaris iz Marjana je včeraj naznanila orožnikom, da so se tatovi vtihotapili v njeno trgovino jestvin ter odnesli poleg 10 kosov mila tudi 1000 lir. ki jih je ime- VOZNI RED NA GORIŠKEM KOLODVORU Odhodi Proti Trstu: 6.18, 7.33, 9.53, 10.50, 14.11, 15.43, 16.20 (delavski skozi Ronke, ukinjen ob nedeljah), 19.18, 22.15, 23.29. Proti Vidmu: 5.59, 6.57, 8.29, 12.35, 14.10, 17.21, 18.42. 20.14, 22.16. ROJSTVA SMRTI IN POROKE V goriški mestni občir.i je bilo od 26 marca do 1. aprila t, 1. 17 rojstev. 12 Drimerov smrti. 7 vknjiženih porok in 2 Doroki Rojstva: Belletli Rita. Zorzin Sonja. Gaaeioli Maver. Vec-chict Jožica. Dominko’ Marija, Mrak Loredana. Marangon Silvan. Skocai Gabrijela. Capri Salvatore. Pizzucchini Marija Luiza. Brešan Nives, Piris Izabela. Jakini Flaviia, Marega Marija. Faccini Klavdij, Šanson Klavdij. Lucidi Izabela. Smrti: 65-letna gospodinja Mezzorana por. Nanut Klementina, 61-letna gosDodinja Klav-čič vrt. Tabai Fedora, 69-letr.ii upokojenec Ciuffarin Ludvik, 46-letna šivilja Kocijančič Eieo-nora, 45-letni železničar Stec-china Anton, 24-letna delavka Kumar Helena, 65-letr.a upokojenka Bresca por. Mancini Marija, 1 dan stara Dominko Marija. 73-jetna gospodinja Muži-na vd- Vidi Francka. 65-letna hišna pomočnica Grmek por. Arcioni Marija, 24-letni mehanik Cortellino Jakob, 46-letni delavec Stibil Franc Vknjižene poroke: orožnik Zuanigh Artur in gospodinja Sgiavarello Ofelija, kanitan italijanske vojske Ferrara Jakob in učiteljica Colla Elenno-ra. agent civilne policije Freddi Viktor in šivilja Kocina Lilijana, geometer Lippi Jordan ir.1 učiteljica Sorrenlino Ana, uradnik Oropesa Rudolf in gospodinja Ižanc Nastja, kemik Jig Prihodi Iz Trsta: 5.51. 6.55, 8.11, 8.27. Anton in bolničarka Devescovi la v predalu prodajalne mize. Orožqniki so pričeli s preiska tni V soboto zvečer so v občinsko bolnico Brigata Pavia spre. 12.31, 14.06. 17.17, 18.36, 20.12. 2214. Iz Vidma: 5.06, 6.15, 7.31, 9.51, 10.46, 14.09, 15.41, 19.16, 22.11. 22.37. KINO VERDI. 17: «Lassijin sin«. VITTORIA. 17: ((Lepotice v raju«, R. IIayworth. CENTRALE. 17: Nov program. MODERNO. 17: «Pisma ne- znanke«, J. Fontaine. EDEN. 17: ((Jetnik otoka«. Ivanka, zidar Spessot Egidij in gospodinja Frankovič Marija. Poroke: kapitan italijanske vojske Genovesi Gualtiero in zasebnica Casella Ana Marija, agent javne varnosti Rizza Oracij in gospodinja Rusalen Evgenija. Ul Ca fh i m oulu di leun ih / ŽIVEL MAJ . j i , ii 'r, i j m Geslo: Vse sile za prvi maj je z velikimi črkami zapisano v vseh nas in s tem geslom so se mnogi oprijeli telovadbe, udarniškega dela in raznih tek movanj kot utrditev in obnovitev pevskih zborov in dramskih skupin, organiziranje kulturno - prosvetnih predavanj, organiziranje <'im večjega ste vila pevcev za prvomajski pevski nastop, nabiranje prispevkov v denarju in hrani, sirjenja napredne ga časopisja in čtiva, utrjevanje In Sirjenje množičnih organizacij itd. itd- ter s tem čim največ doprinesti s konkretnim delom v pripravo za proslavo 1 maja. Priprave za proslavo 1 maja v redu potekajo. Tako se je velikem številu odzvala mladina in se rednih vaj pridno udeležujejo telovadci, telovadke in pionirji v sledečih vaseh: Lonjer - Katinara. Boršt Ricmanje, Boljunec, Plavje Padriče, Gropada, Pro-sek, Opčine, Saiež.Sempo-laj in Sv. Križ. V Trstu pa je zastopan Rocol, Sv. Ivan, Barkovlje. Sv. Jakob, Sv. Alojz, Sv. Vid in Skedenj. O uspehih tekmovanja bomo podrobno poročali, o uspehih telovadbe pa se boste prepričali na veli častni proslavi 1. maja. Edina nogometna tekma za prvenstvo Tržaškega ozemlja Arrigoni-Meduza 3:0 (2:0) Od štirih, napovedanih tekem za prvenstvo Trtaikega ozemlja je biki zaradi tehničnih o-vir odigrana to nedeljo samo tekma med Arrigonijem in Meduzo. Tekma je bila v Izoli in je prinesla lepo in zasluieno zmago tamkajšnji enajstorici, ki sc je s tem utrdih na čelu lestvice. 36 točk po 22 odigranih igrah, je kar lepo število. Kdo jim bo sploh mogel do živega se sprašujemo. Edino Piran lahko še stopi Arrigoniju tik za peto, ker ima tri igre v dobrem in 29 točk. Koprčani so torej imeli v nedeljo najnevarnejšega nasprotnika, ki je dokazal svojo premoč s tem, da jim sploh ni pustil gola. V 37’ in 40’ sta De Grassi in Vascotto postavila 2:0 za svoje moštvo, v nadaljevanju igre pa je Pugliese v 17' zabil tretji gol dneva. Ves čas živahna igra pclna kombinacij je nudila lep užitek številnemu občinstvu. LESTVICA PHVENSTVENIH TEKEM 22 It 2 2 21 15 1 5 19 13 3 3 21 11 3 7 21 10 3 6 21 t 5 S Arrigoni Aurora Piran Sv. Ana Meduza Sv. Ivan Ponzianina 21 Nova Gorica 17 Brtonigla 20 Novi grad 20 Umag 20 Gorica 10 Montebello Opčine 9 2 10 8 1 8 S 3 11 8 2 12 5 2 13 3 1 12 20 5 1 14 26 76 11 29 5 1 11 13 58 11 106 16 36 65 18 31 44 16 29 54 28 25 36 35 25 25 37 21 43 40 20 47 36 17 22 51 15 23 44 14 33 64 12 24 53 11 Uspešno gostovanje ..Košarkarskega kluba-Trst" v Jugoslaviji Zmaga v Zagrebu — neodločen izid v Karlovcu Kakor smo že pisali je dvakratni prvak STO-ja «Košarkar-ski klub - Trsts odpotoval v soboto na dvodnevno gostovanje v Jugoslavijo. Ti fantje, bivši člani kluba «Tommasi» so svojo nalogo častno izvršili. V soboto ob 17 so nastopili v Zagrebu proti tamkajšnjemu vPoletui) in zmagali z rezultatom 26:24 (16:8). Tržaška ekipa je bila sicer nekoliko trudna od poti, vendar je pokazala lepo igro. Gole so napravili: Mi-col 8, Peselli 8, Licinjani 7, Co- razzi 2, Pregellio 1. Občinstva je bilo 3000. V nedeljo ob 11 pa so nastopili v Karlovcu proti »Zelezni-Čarjus in dosegli neodločen rezultat 29:29 (13:16). Tekma, kateri je prisostvovalo preko 300o gledalcev, je bila hitra in do zadnjega ostra. Gole so zabili: Licinjani 10, Micol 4, Peselli 4, Corazzi 3, Pregellio 2, Savarin 2, Gemelli 2, Brus 2. Lepo je sodil mednarodni sodnik za košarko Kobal. Uspešnemu gostovanju tržaških košarkarjev — čestitamof prvenstvo I. LIGA Sarajevo—Lokomotiva 2:1 LESTVICA Crvena zvezda 4 4 0 0 11 3 8 Dinamo 4 3 1 0 7 2 7 Hajduk 4 2 2 0 3 1 6 Sarajevo 5 2 J 2 7 7 5 Metalac 4 2 0 2 9 9 4 Partizan 4 1 1 2 4 6 3 Budučnost 4 1 0 3 3 7 2 Spartak 4 1 0 3 3 7 2 Lokomotiva 5 1 V 4 3 6 2 II.LIGA Napredak—Sloga 2:1 Železničar—Odred 2:1 Miiicioner—11. cktobar 4:0 Vardar—Podrinjc 0:0 LESTVICA Napredzk Miiicioner Podrinje Metalac Kvarner Odred Vardar Železničar Sloga Proleter 11. oktobar 2 3 0 3 0 2 1 2 1 3 0 2 2 1 1 2 12 1 2 1 1 2 1 1 2 2 1 1 2 0 0 4 9 -6 6 4 2 13 V Madridu Španija - Porlusalska 5:1 (3:1) V izločilnih tekmah za svetovno prvenstvo sta se v Madridu srečali reprezentanci Španije in Portugalske. Spanci so izvedli lepo igro in gladko premagali Portugalce. * * * Nogometna tekma za evropski pokgl med reprezentancama Avstrije in Švice se je kljub vodstvu Avstrijcev v prvem polčasu s 3:0 končala neodločeno 3:3. * * * Kanada prvak sveta v hokeju na ledu. Ostali vrstni red je naslednji: 2) Amerika, 3) Švica, 41 Anglija. 5) Švedska, 6) Norveška, 7) Belgija, 8) Nizozemska, 9) Francija itd. Letalski modeli nad Koprom ■. a » •' jVf. > uSSJf: m WmB ■■■ ■ , V NEDELJO SO ISTRSKI MODELARJI PREIZKUSILI SVOJE LETALSKE MODELE IZKA1ZALO SE JE, DA SO NEKATERI PRAV ODLIČNI VSI GLEDALCI SO SPREJELI Z VELIKIM VESELJEM TA USPEH ISTRSKIH MLADINCEV. NA SLIKI VIDIMO LETALSKI MODEL NAD ZVONIKOM V KOPRU Prve motociklistične dirke v Istri Odlični rezultati. Največja hitrost dneva: Ponikvar 89 km na uro V nedeljo so v Istri imeli velik praznik. Bil je praznik ljubiteljev motorjev in dirkačev samih, ki so Se prvič spustili po istrskih cestah v borbo za prvo mesto. Je pač šport, ki zahteva hrabrost in zaradi tega privablja na takšne dirke tisoče- in tisoče ljudi. Tako je bilo M nedeljo v Istri. Od vseh strani so prišli gledalci in od vseh strani so prišli tekmovalci: iz Trsta, Istre in Ljubljane- Progo smo že objavili v našem listu v petek in soboto in se zaradi tega ne bomo spuščali v potankosti. Dejstvo je, da kjer so se pojavili, je dirkače povsod, bodrila ogromna množica gledalcev in sledila z očmi te «preziralce smrti* na njihovih jeklenih konjih. Tehnični izidi so sledeči. Motorji do 125 ccm: Sales Adriano (Trst) «Puch» v času 34’36", 2. Mrak p. (Ljubljana) «DRW» v času 39’57”. Motorju do 250 ccm: Gorjup (Ljubljana) «Puch» v času 33’5” (povprečna brzina 80 km na uro). 2. Vrskaj (Ljubljana) «Puch» v času 37’34”. Motorji do 350 ccm: Starc (Ljubljana) «Korex» v času DIRKAČI VOZIJO NA START 34’46”, 2. Cok (Maribor) «Ko-rex» v času 36’12”. Sidecars do 600 ccm: Kurnik F. (Ljubljana) v času 36’31” (povprečna hitrost na uro 74 km), 2. Astolfi (Trst) v času 37’8”. Sidecars nad 600 ccm: 1 Do-brilovič (Ljubljana) «BMW» v Colja prvi v kolesarski dirki za Škeriavaiev pokal Cimoroni, ki je vodil ves čas med dirko, je moral zaradi okvare na kolesu prepustiti boljša mesta srečnejšim kolesarjem V spomin splošno priljubljenega športnika Openca Skerlavaja je bila to nedeljo že 5. leto kolesarska dirka za Skerlavajev pokal, katere so se udeležili naši poznani kolesarji. Lepa sončna nedelja- Ura 9. in pol, ko je pred gostilno Fabčič na Opčinah zbrano že lepo število kolesarjev V pričakovanju novih stojijo na pragu gostilne tajnik ZDTV tov. Ludovisi in drugi organizatorji dirke. Nasmejan, v pogovoru zdaj s tem zdaj z onim hodi okrog znani kolesar Cok, ki to pot ne bo dirkal, pravi, da ni imel časa za trening in da ni napravil še niti km. vendar upa, da se bo mednarodne dirke za «Pokal 1. maja* po vsej verjetnosti udeležil. Upajmo, da bo držal besedo in mu želimo, da bo v tako ostri konkurenci, kakor je do sedaj razvidno iz prijav, zasedel če že ne prvo pa vsaj drugo mesto, kot Jo je lani na krožni dirki po Hrvatski in Sloveniji Ura se pomika na 10. Kolesarji so že skoraj vsi zbrani. manjka samo še nekaj Istranov. No, pa tudi ti so prišli. Vodja dirke zapisuje imena deli številke in da znak za razvrstitev dirkačev na startu. Se malo in kole- Mladinski nogometni pokad PRVI PORAZ OPENCEV Škedenj-Koštalunga B 2:1 (0:1), Prosek-Opčine B 3:1 (2:0), Bazovica-Dinamo 2:0 (0:0, Polet - Sv. Ivan B 7:1 (2:1) Na novem športnem igrišču na Opčinah so bile v nedeljo odigrane kar 4 tekme za mladinski pokal. Turnir uspešno napreduje in imata dve moštvi Opčine in Skedenj že 5 tekem za sabo. Po nedeljskem tekmovanju se lestvica za prva tri mesta ni spremenila kljub temu, da sta Olimpija in Motte-bello počivala. Opčine, ki bi lahko prišle v vodstvo, so z nepričakovanim porazom proti Skednju obdržale isto število točk kot Olimpija, ki pa ima eno igro v dobrem. * # * Polet - Sv. Ivan. Ce upoštevamo splošno mnenje bomo v glavnem pripisali nepričakovan poraz Sv. Ivana vratarju San-dTinu, ki bi lahko ubranil marsikatero nevarno žogo. Moštvo Sv. Ivana je tehnično bolje Igralo kot Polet, vendar r.i znalo izrabiti odločilnih trenutkov, kakor sta to napravila Tatta-rella in Špacapan. Cpst kluba je rešil edino Gerin, ki je zabil častni gol v prvi polovici tekme. Polet si je s svojo zmago lepo opomogel. * * * Prosek - Opčine. Vedno kadar si je kdo preveč gotov zmage se mu rado primeri, da doživi porpz katerega potem zaman objokuje. Tak poraz je do. živel to r.edeljo nogometni klub Opčine B, ki je mislil kar na kratko opraviti s slvojim nasprotnikom. Tako se je to- rej zgodilo, da sta Puntar v 8 minuti in Daneu v 30 minuti prvega polčasa postavila 2:0 za svoje moštvo in da je v odgovor Sosiču I. v 32 minuti 5 minut kasneje odgovoril Daneu z novim golom in tako postavil za Opence porazno razliko. * # * Bazovica - Dinamo. Bazovica in Dinamo, ki sta obe beležila po treh tekmah tri poraze in se tako za roke držala na zadnjem mestu lestvice, sta imela to nedeljo priliko spoprijeti se med seboj. Prav zaradi tega je bila zanimiva tekma, ki je končno pokazala, kdo od obeh je močnejši. Zmagala je Bazovica, se s tem oddaljila od Dinama in celo preskočila Dijake. Gole sta napravila Fonda in Calzi. Skedenj - Koštalunga. Košta-lunga je tekmo lepo pričela in jo tudi kronala z uspehom v prvem polčasu po zaslugi Fran-cescor.-ija. V drugem polčasu pa je Skedenj pričel z živahnejšo igro in ji(n prav tako v 20 minuti odgovoril z golom, ki ga ie zabil Barnaffi. Do tu torej vse v redu in bi neodločen izid najbolje odgovarjal obema moštvoma,, da ni prišlo do nesrečne enajstmetrovke, ki je prinesla zmago Skednju. tU -nll • I: PRIZOR MED TEKMO POLET — SV. IVAN B sarji so se spustili na pot. Po nekaj km vožnje v strnjeni vrsti se pričenja počasi od skupine oddaljevati Cimoroni, ki je j?ri 9 km imel že 500 m naskoka Po 12 km je bila ta razlika še večja. Prvi za njim je bil Javornik ln šele nato .skupina z Rinaldijem na čela. Bravo Cimoroni! Ne bi bili pošteni, če te ne bi pohvalili, saj si se pokazal junaka in ti ne moreš zato. da si Imel kasneje na cesti lz Se-sljana proti Nabrežini težko okvaro na kolesu, ki te je zadrčala ne pa vzela volje, da bi odstopil. Tako je torej privozil v Nabrežino z veli&im naskokom Javornik, kateremu je po 52 sekundah sledil Colja in 1’30” skupina z Rinaldijem in Fontanotom na čelu-Na Proseku ista' slika. Kolesarji so vozili 37 'km na uro- Po nekako 5T km pa je Colja že dohitel prvega in vozil tik za njim v Bazovico. v Padriče in Trebče. Zadnji del poti proti cilju pa je Colja zapustil svojega rivala in z razliko treh koles prvi privozil na cilj. Vrstni red: 1. Colja Boris («Proleter» - Koper), ki je prevozil 80 km dolgo progo v 211’27” aji povprečno 36.516 km na uro, 2- Javor nik (VC - Trst); 3. Sclauze- NOGOMETNE TEKME 9. in 10. APRILA TEKME ZA MLADINSKI POKAL 9. APRILA r.a Opčinah ob 10: Sv. Ivan — Primorje na Opčinah ob 14: Skedenfc —. Dinamo na Opčinah ob 16: Dijaki — Koštalunga PRVENSTVENE TEKME 10. APRILA v Koptru ob 15.30: Aurora — Opčine v Sovocknjah ob 15.30: Gorica — Piran na Opčinah ob 16: Montebello — Brtonigla ZA MLADINSKI POKAL 10. APRILA na Opčinah ob 14: Montebello — Polet ZOPET EDEN Večkratni motoristični državni prvak Frantlšek Juhan (CSR), ki je sodeloval na nedavnih dirkah v Angliji, se noče vrniti v domovino. Ii ZMAGOVALEC COLJA ro (UCT); 4. Della Santa («Proleter»); 5. Coretti (Lom-jer); 6. Fontanot (UCT), vsi 40” za prvim, sledi skupina Sellier, Germani, Danieli, Poklen. Gardoc, Rinaldi s časom 3’3”, nato pa Biadi, Brajko, Brajnik, Cimoroni in Mauri, dofim so Sirotič, Lončarič in Pogled odstopili. Nagrado «Skerlavajev pokol* je dobilo dru!tvo «Pro-leter»_ iz Kopra po zaslugi dirkačev Colje in Della Santa- 22. m 23. aprila mednarodna Kolesarska dima za „POKAL 1. MAJA" Kakor smo že prejšnji teden-pisali bo v tem mesecu velika dvodnevna mednarodna kolesar ska dirka na 350 km dolgi progi. Začetek dirke bo v soboto in sicer v Barkovljah s ciljem v Kopru (135 km). Drugi dan pa pojde proga iz Portoroža preko Hrpelj in Ilirske Bistrice na Opčine kjer bo cilj (180 km). K tekmovanju so se do sedaj prijavili kolesarji obeh con Tržaškega ozemlja ter Italijani, Avstrijci in Jugoslovani. Vpisovanje, ki še vedno traja bo zaključeno v četrtek 20. aprila. Vpisuje in daje vsa potrebna pojasnila ZDTV, Ul. Machiavelli 13-11. od 18. do 19. ure. Za zmagovalce je razpisanih poleg glavne nagrade «Pekal 1. maja 1950» iin «Pokal ZDTV« še veliko število denarnih nagrad, kaitere bodo prejeli tako posamezniki in društva kakor tudi najbolje plasirani prvi in drugi od' inozemcev. Posebej pa bodo nagrajeni tudi začetniki. * * ■» Marshall postavil nov svetovni rekord. Znani avstralski plavalec John Marshall je postavil v soboto 1. aprila v zaprtem bazenu nov svetovni rekord na 400 m prosto (400 yardov) v času 4:29,5 min. Prejšnji svetovni rekord na tej progi je imel japonski plavalec Furuhaši. Na «Crossu narodovi) v Bruslju je dosegel prvo mesto Belgijec Reif pred Francozom Mimounom. času 33'3’' (povprečna brziM na uro 81 km), 2. Pegan (Ljubljana) v času 34,50”. • ' Motorji do 500 ccm: 1- P0’ . nikvar (Ljubljana) «DKW» v času 30’22” (povprečna hitrost na uro 89 km - rekord proge)' 2. Vadnal (Ljubljana) «Guzzi»- Ljubljančan Ponikvar je °°' segel najboljši čas dneva ih s tem postavil tudi rekord na tej progi s povprečno hitrostjo “ km na uro. * * * Mitič premagal Bergelina. K* kor poroča agencija Fran°e Presse, je na mednarodnem niškem turnirju v Salisu v L' r.-alnem tekmovanju moških Mitič premagal Šveda Bergelinas 6:1, 7:5. Sved Davidson je Pre' magal Branoviča s 0:8, 6:2, 6» ■ V polfinalnem tekmovanju moških parov pa sta Mitič in Pa' lada premagala francoski Par Abdeselam-Chaursatrien. * * # Nemec Von Cramm je !ia mednarodnem teniškem turmr' ju v Aleksandriji v finalni tehtni premagal Drobnyja (CSR* in s tem postal zmagovalo0 turnirja. V igri parov mešanih sta Adrian Quist (Avstralija* in Gertrude Moran (ZDA) Pre" magala par Jaroslav Drobny (CSR) in Heraldog Weiss Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 49-63, tekoči račun pri Komunali/I banki v Ljubljani 6-1-00603-7. - izdaja Založništvo tržaškega tiska u.Z»-z- ^