Slogaši mislijo in pišejo (Itake si aaši čitatelji razlagafo naša gesla)? Svoji k svojim!" (Iz Ptuja). NARODNA SLOGA Dohjii siiiO več sestavkov o t?m boj.nem klicu, ki je bil spočet v mrae-nerri času zatiranja vsega, kar je bi!o na prapodedovani zemlji slovenski — stovenskega. — Radi pičlega prostora in višjih razlogov re moremo o&javiti vseh borbenih izjav naših prijateljev 4er .se z ozirom na stroge dolocbe za-kona o nelojalni konkurenci omejujc-mo le na tledeče lapidarne ugotovitve: 1. Veruj v moč lastne države! — V njene tekovine: Pomačo obrt in-du&trijo, trgovino! — 2. Kadi trenutnih neuspehov kal.e dobre akcije ni treba vreči pu5ke v -koruzo ter se plaho predati — nasprot-niku, obožavajoč njegovo idostikrat rnanj vredno blago. 3. Bodi zvest veri svojih očetov! — 4. /Spoštovanje starisev bocli kat-božja zapoved temeljni poziv vsem. !;i so kot nebogljenci d jijih zalitcvalo. Kavno* ti kmet-ski možje ,so biii .najboljsa. opora dr/ave na frontj. fanv *o ijiadovali iu krvavc-li, Dssi Jniso 7iui!i za koga toda vstra-jaii žo ,do aradniega. Kiiko pa: gc bi!o dom* na njih riomovih?- /ene. otroci }n šiarčki so garali iti delali n.i rodni grudj. Pridelovali so kruh sebi m svo-ji. cleci, pa tudi za meŠGaifei, najvcč pa za. \oisko n.i frotitf. Razae ia obširne rck\izicijc vso dobo ilolgotrajnc yojiic, izvršcne na deželi po kmetških domo.ih, prirajo dovolj jasno, da na deželi raste kriih in ne pri gospodi po mestih in irgih. 'lJred , vojn.o iudi gospoda n!" znafa, ocftod \n kdo ga prideluje. Za deriat" se j« tfobilo vsega dovolj'. Še-4e \ntd svetovno vojno je prodrla tf gospodarske fclojc zavcst i.n pruvo spo^ znanje, da dcnaf in gospodarski polo-žaj me.sranov iii jLiradništva ne potncni pr*tv nič v življenju, kakor hitro je zmanjkalo živeža: — fciuha. Mnogi od nas se bodo se živo spoininjali, knkca natrpano polnj vlaki eo vsnk drtn v,r-'jl: \/. TTiest )ia če tudi ciobro zivijo od kmetskili /uljev. Vomb[\\ so na kmctt, \<\ v notu Svoicga obraza- >^. Jnje prideluje knih! Aied nami so Se taki, ki so med vojnd razumcli oštati do;na, da &') po de/ell med kmeti vršili vseniogočc rekvizicjit, 'drugi taki ¦ pa so dclili potrebnim s!o-jem, sladkor, moko, oblcko itd.-Vsi ti pa naši državi niso napravili nobene po-scbne usluge. Mnogo teh sc je dokopa-!o do pretnoženja, drugi ^lo dobro pla-canih mest "m ičasti na raam tistili, ki so prišli mfcd irojno v ujetništvo ali pa so končali svojc življenjc, pobiti od* sOvrai.nika. Ob času prevrata, ko so na-ši kmetski borci, kar jili je še ostalo* sc liTnili v pvoja kinetska sela na svojc domove, so ti možje imeli črez glavo pos!a & popravilotn y.apuščcnili in za-neinarjenili kmetskih domov. Hlevi so bili prazni, h\rav! Toda mi vsi kar na$ jc -Ijudi v tej državi, uživamo pred za-kont>m cnakc pra\jcc in ennke dolžnostu Zato naj veija |udi za \ya>. vsc. cnaka nie-^ ra pri izvajanjn Štcdenja. Mi kvnetje žc do!go stedimo, ker nas k teinu si!i-jo razmere casa. Upravičeno pa apeli-ramo na nase nčenike, da se tudi oni bicz okie\anja podvržcjo izvajanjn te-ga problenia z vscnii svojimi silami ire z vso svojo dušo. ker starj pregovor pra-\i: ,,.r3escde mičejo, vzgledi pa vlečejo." J — Kmet je fctebcr države; kdor t-i ste-™ bei" ru^i, podira »ebe in — drzavo! i Vsem zvestim naročnikom, sotrudnikcm, inserentom ter ostalim prijateljem želita kljub težkim časom radostno J ,,ALELUJO" I Uredništvo in uprava ^J »JVarodne Slogir Vera v Boga - in narodna sloga (Iz Ifhiribora). - S lem bojnim geslom bl gopok jn -ga Stjcpana Radica. ki jc usrneril vso s\ojo vclikopotfzno poiitiko na nauk; o Bogit — cloveku, na Človet-anstva Sljci 3na ?^;dira. ci^rar javno <.lc!o, naj-sj -;e je Kdclo njcgovirn nasprotnikom-demagogija -- je vodilo v neustrascn boj goreritirano- gc^ilo, » kate.im zaklju-aijemo t}lincrjeno po-liticno borbo sc vleče resriična in moč-tia, sočna in istinska ,,vcra v Roga" ;» kakor zlat pkvir v.pcstrih piimerah v sljki ožtvijeni prclepi visoki pcsrni Ijubezni do bližnjega $e uclejstvujc njc-gova ,,n a r o d n a s 1 og a ." Ta rek mii ni bil fraza, piililicr a!i- dcinagoška kri-laiica, ampak r\angelij zivljtnja za kmc-ta — trpina, ?a delavca — mučeniki in za \se ponižane, teptane in krivicno prc-ganjcnc, ki. h-orijo jedro Sn ministrski predsetS. Laval ki |e sedaj zsmanp iiiiiii^tea*. - Briand je pripadal prvo'.no ra .1-kalni socialistični stranki. Njegovo po-znejše delovanje dokazuje, da se je marsičesa naučil pri socialistih. Iz stran-ke Je šel, ker rii priznafval diseipli-ne v faktiki. Briand je bil vsekakor idealist, ki je v poznejsi dobi mnogokrat z naj-različnejšimi težavami povečal Elasti zu-nanjepolftični ugled Fancije. Brian'd"' je bil nacionalist, vendar ne ekstre^ ^men. Ministrski predsedn k je bil B:i-and enajstkrat, druga |ninisti"stva pa je opravljal 25 krat. Minister za pouk in prosveto je posta! prvič 1906. iTakrat je izvedel v Franciji ločitev cerkve pd države in si je s tem nakopal sovraštvo v Vatika-nu. V zadnjem casu se je pa sprijaz-nil z Vatikanpm in je zopet sodelo-val pri zakonu, "5 katerim se je dovoli-lo devetim kongregacijam, jda se smej^o zopet Yiaseliti v državi. Sodeloval je tudi skoro ^ri vseh mirovnih pogocl-bah, jzposloval izpraznitev Porurjater iskal prijateljskih stikov ?. Nemčijo, kar so mu francoski nacionalisti sil-no zame.ili. Najpomembnejša pa ]e bila Brian-dova teza 0 zedinjenju Evrope. Pan-evropa je konsternira'a ves medna-rodni svet. .Ta njegova teza, dasi je< jmela namen povečati vpliv Francije v Evropi, je vendar jnisel, ki se bo prej ali slej uresničila. Razmere danes v Evropi Še niso jzrele za ta vnačrt iri je morda-prav, da Briand ni docakal razočaranja glede tega vprašunja'. Pri zadnjih volitvah predsednika-fiancoske rcpublike je tudi B iand pri-javil svojo kandidaturo. iToda prav ra-di panevropske po!itike, Koketiranja z Nemčijo,. zlasti ker bo takrat Nemci in Avstrijci objavili svoj dogovor giede carinske unije, so nacionalistični Fran-cozi vprizorili ostro borbo proti nje-govi izvolitvi. Po tej kandidaturi Be je Briand u-maknil [z politčnega čivljenja- To se nam je zdelo potrebno pove-dali o Briandu, kcr se bodo v mcdna-rodni politiki se dolgo ču-tili vpii/i^ te-ga politika. Vidi se jasno, da je veliki pokojnik, sprva fikromen novihar, fzaničevan, in omaiovaževan bd mnogih postal te-kom Iet.svojega plodonosnega dela — apostol svetovnega miru. Miiogo je pre-trpel, predno je njegova ostra beseda našla odmeva v gnjilobi možganov ev-:opske diplomacije. — Vsak razsoden "iqž objokuje danes prebridko izgu-bo moža, ki je črpajoč iz vira čiste-ga socijalizma zagnnel v svet ukaz:: Mir in s!oga 6ta temeFja na-predka naiodov in tii^žav! — Pogled 20 let nazaj . . . (Narodna slogi oi nekdai..) — Leti 1J12 v spomladi na neko nedeljo popoldne jc bil napavedan >(Nemški Gaultag" (kakor se je takrat reklo okrožnemu izletu spodnještajerskega gasjlstva) v slovensko vas Loperšice. Slovence je nemilo dirnilo, da ravno slovenske Loperšice t>i naj bile pozorišče nemške manifestacijf. ,n izzivanja. iTakratni or-možki in okoliški ^avedni možje brez razlike poiitičnega mišljenja so rekli:, Ne, vsega. pa si ne damo dopasti, po kazati hočemo, tia nas je Sfovencev še ludi nekaj v Ormožu in okolici. Prire-diU so slovenski tabor kot protimanife-staci;o ha travniku 7-nanega slovenske-ga narodnega borca Martina Ivanuša. Udeležba je bila naravnost t>gromna Nad 300J slovenskjh mož in žen sh je zbralo na slavn-osmem prosforu v ne-posrednj bližini držaVne ecste po ka-teri se je premikaSa ob 3. uri popoldn^ doiga kolona voz z nemškimi gasilci. V bližini pa jfe stala 33 mož broječa o-< rožniška *ceta pod komando častnika, j v prjpravljenosti. Navzoč je bil tudi _' komjsar takratnega okrajnega glavarstva, ¦ dia skrbi za red in mir. Vsa čast temu uradniku! Od daleč je poslšal govore borbenih slovenskih mož fcot poslanca Brenčiča, odvetnika Dr. Se;nčca'( ured-nika Spindlerja in dnigfih. Sokoli iz, Ormoža so .nastopili v kroju ii so iz- • \raja!i proste vaje iRazpoloženje Slo-, vencev had vse navdušeno i.i tako, da so vaščani iz LoperŠic eden za drugifra neopaze'no 2apus!i!i svojo va^ in so se, pi idružiii Slovencem. N-emški gasiici so skorcda o;ta!i sami; obrnili so -^rtP^ je vozove in se odpeljali nazaj, o.dkoi-; der so prisii. ^!a obeh straneh ceste pa{ so stale slovenske množice, ki so se j vedle pop6!noma mirno^-vendar pa so maliale Nemcem (nemčurjem) % ro!;ami v pozdrav in klicale ,,Živijo'! Takratni. LOPERSICE PRI ORMO2U.^ župan g. Pavlinič 6am se je pridmžil Slovencem, ko }e poprei dal odstraniti nemško frankfurterco \z dreve^a. Ni-pačno se je ob prevratu sodilo tega rao-ža, da bi on držal z ormžkimi neir,-škutarji. Krivica, ki se je stem moži* zgodjla, se mora popravitl, če tudi še-le danes po 19. letih. Slovenska Stn-ža $e napisala P ..Gaultagu" članek iit dobeseden govor nekega gasilca r,a Nemce, \z katerega \z Dilo posneti, da je ravno župan Pavlinič v sporazitmu-z okr. komisarjem uspeh ..Gaultaga"' preprečil. Značilno za takratne rase, da bo imeli korajžo se udeležiti sloven-ske slavndsti tudi trije vojaki od zrdL čarne v Središču. 2andarski oficir ja poslal za njimi patrolo treh žandarjev z nalogo, da vojake odstranijo in lo-čijo od prevratnih Slovencev. Posrau nec Brenčič na to opozorjen je 'inter-veni al pri komisarju In žandarmskem o-ficirju. To se je vidlo nekemu strai-mojstru odveč, da je na glas zatulil p^ svoje: ,,Bos bill dieser windischer Ab-geordneter?" Črez par dni je bil tai ^oreči mož postave brzojavno prestav-ljen, ka[ti na JDunaju so sloyenski pc->«anci Šele kaj dosegli, posebno če se je šlo za kako malo osebo, pri veci.ii glavah je to biio seveda težje. Slove-nec po rodu \z Loperšic pa je imel naj \emce ¦naslednji nagovor: ,,Meirre Herrn von der deutschen Stadt Frie-dau, ich begriisse sie, weil der Herr Biirgermeister keine Zeit hot, bedau-ernsvvert ist er vei"sch\vtinden zu diei Windischen und auch unsrige deutsche Fahne ist verschwunden von die Baum: ¦oba, weil der Biii'gernieisier nkhts dazii gsogt hot. Wir von Loperschitz sagen nicht. dass \vir nicht \Vindišche sind, wir sind und bleiben Windische. docii miissen wjr mit die Deutschen halteri sie kaufen- uns Schweine ob. Heil!' Drugič več! — • Nekdanji slogaši. — Davorin Žunkovič — tMaribor: Kmetje spametujte se! V Beogradu Be je vršilo v kmetij-skem ministrstvu posvetovanje, kako bi se ponmožii pridelek olja iz raznoiikih oljnih rastlin v naši državi, kajti vedno še iivažamo na stotine vago«ov olja, ko bi ga lahko izvažali v majmanj isti količini. Nujno je treba, da se naš kmet že enkrat spametuje. Naj nihče ne čika na čudeže in tudi ne na to, da bi mu otroč-je govorance vseh državnikov na med-narodnih sestankih ie za ficek poma-gale naprcj! Podanno tukaj sarrvo en vzg"led. Skoizi desst let je uganjal naš kmet velike go>podarske neumHosti. Na tisoče oral najplodnejše zemlje sq je zafučkalo za hmeljerejo, katera mu je prinesk na vseh straneh h zgubo. PSčlega in slabega pridelka tnu nhčq ni odkupiJ in če ga je koncno nastlal živini, mu je povrh še ta zblotela ali celo poginila! — • Začnite po teh ^ospodarsko zgu-fjenih letih zopiet pestovati lari. Ta vam da istotako dobro olje, katerega lahko vniovčile litex po 10 Dfi1, ako i-niate dovolj bučnega. PomJslite samo, da dobdte ta liter vma težko 2 Di'i, toda delo in b roški so bili petkrat več i Lan valn pa da tudi predi/o. Kjs bo-ste dobi'i denairje, da: si kupujst? ne-pe in ste it piri tem vedno raztrgani? prestano te malotrpeče tovarniške ca- i Spravke zopet izpbd podstrešja za^ pcašene kolovrate, koliko; jih še n> ste skurii, ia začnite zopet presti za domače ho»dno platnol Dajte si iz te-ga napravite srajce, hlače, plahte, b.i-^ače, krušnice, žaklje itd,, kateri sj trpežni za en ecli rod! Vrnits se zopet k dornači irfduštrtiji in v par tetih bo< že boljše! To ije edini izhiod iz go-spodarske krize. Piiskrbite gi pa tudi pra>vočasno ianeno semie, ]cer je pii nas že skoro neznano postalo! . Spametujte se sami ter se postavite zopet na svoje nog^e! Poimagaj si naj-prej sam, pnavi na§ rekf ia potem tSf bo še tudi Bog pomagal! — Lepi beli zobje *«f- ^¦^¦^^^¦^¦¦¦¦^¦^^¦^¦^ poročati Tam BTOje največje priznanje in popolno zsdo-voljstro o Chlorodont zobni pasti. Več let že oporabljam "Chlorodont" in ljudjeme zavidajo radi mojih lepih sob, katere sem dosegel le a dnevno uporabo Taše. Chlorodoat sobne piste. 8. Pavletič, M..... Zahtevajte zato samo pristao Chlorodont zobno pasto, tuba Din. 8.- in Din. 15.-, ter zavračajte rsak nadomestek. Onim, ki nočejo razumeti! (Nekaj kritičnega odgovora Jia odmev L!anka: ,,Naca Paluc Maribor: N.ekaj o vzgoji m 1 adine' v šlev. |B ,,Narod-nc Sloge') < f , Po pravilu ,*ako mački stopiš na "rcp, zacvili" se je oglasilo na odkri-fosrčen in dobromišljen članek naše-ga soirudnika prav unisono — mijav-kanje nekih ,,prizadetih". Jzjavljamo. tia. čiankar jni" rnislil na nobeno kon-kietno društvo, riiti ni imenoval ime-na kake "organizacije. •— So pa druš-•tva, katerim krizi Bog noče pomagati! Na delo vsk za — sebe! .,.: ¦ MNOGIM DOPISNIKOM. - Da ne bo iinelo uredništvo vedno sitnosft radi zaplembe oz. zabrane tega ali o-nega čianka, prosimo cenjene sotrudni-ke, da tudi b r i d k e resnice povedo z milimi in sladkirai besedami! — Ale-luja vsem! — ^ PTUJ. - (Proslava 10-Ietnice Glas-bene Matice) Glasbena šola Glasbene matice v Ptuju priredi v proslavo 10-letnice svojega obstoja v nedeljo (na Belo nedeljoj dne 3. aprila ob 20 (8.) uri v Mestnem gledališču slavnosten koncert s sodelovanjem godalnega kvar-f teta Gl. M, mladinskega in m^šanegaf zbora Gl. M., gojencev Gl. M. ter rae-i stne godbe. — Med izvajanjem pestreg^ in bogatega programa bodo predavanja« o zgoJovini mesta Ptuj (prof. Fr. Alič> in o zgodovini Glasbene šole GI. M. v Ptuju. (Mr. Bogo Orožen.) Znamenit konoert, ki bo dostojna proslava 10-Iet-nice prve kulturne ustanove v Ptuju hct prena^ala Radio-postaja Ljubijana v vst dele sveta. — Za koncert vlada veliko za-nimanje v vseh krogih. Predprodajaj vstopnic je v Glavni trafiki. Na razpo-lago bodo >še podrobni programi. — Naj ne bo nobenega Ptujčana, ki bi t« prireditve na posetil ter s tem počastilj desetletnico kulturno poslanstvo agit-(ne Gi. M. v Ptuju! —" . ZAGREB. - Naš poverjenik M.C — piše: V hrvatski prestolici, kjer živi mnogo Slovencev, vlada precejšnje zani-rnanje za ,,Narodno Slogo". Pošljite ml vec številk, da zamorem izvesti agitacijo za list Obljubljen vam je obširen po-pis življenja Slovencev v Zagrebu in tu-d} sodelo.anje narodne slovenske čital-njce in knjižnice v Zagrebu. — Obljtib-4jarno dopis za one naše ljudi^ ki nas postranj gledajo, ker nimamo prostora. za razna ,,tihožitja" v vseh finesah, •— Kam nai grem, ko pridcm T Ptuj? ,,Pri pošti" se ustavi, kjer tocijo domar če "vino* in dajajo vsem hrano fin»!C Naj gospod je, ali kmet, vsakdo pri-* dc k meni spet! — • PTUJ. y- (Posrečen drzen poskus ^pevoigre *- diletantov). Mali Piuj ve-$no tiozivlja senzacije bodisi n.i tem a-1i jnem polju. Ena takih sen:aci-f miW jkatcre le moremo brez opombc je dvof* "kratna /prizoritev (13. in 14. tm) spef voigre wKezervistovasvatb a". ka-tero je ppd veščo režijo g. Mirko Kau-klerja priredil dramski odsek kolesa"ske-jga tfruštva ,,Zvonček", čiga: a^iT-nost imo že ponovno povdarili. Vpirift zoritev te ne ravno prelahke operete je; za naše razmere prav sijajno uspela, za, kar gre zasluga jenergičnemu pnzadeva-nju režiserja, ki je v razmeroma k.at-kem času zajel iz igralcev, povečni o-derskih novincev vse. $ tega vidika js ^ireba odseku le čestitati. Ker pa so tudi *diletanti odgovoint oderski umetnosti an občinstvu pr'poročamo več pogb-bitve v vloge in st em jenje za j:zikov-»o i/obrazbo, da bo prišli moč sočne !n milozvočne slovenske govo i:e fcto-idoslojnega izraza Dr en ps1ms mlade igralske družine pa %z je v celoti popol-jioma posrečil, kar je tudi obcnst/o hvaležno do' azalo s evojim posetom in pohvalo. — Ker hocejo kolesars'.-.i špoiv siiki stalno gojiti dramstiko, ji 11 že-Urno spopolnitve. — jKakcr izve.no, bo tio igralci gostoval' 6 svoio snevoigro tndi v ,,Orrnožu in SrediŠču. — ]Le vstrajno, 'disciplinirano h z veseljem »aprej p3 začctani poti! — . žIVELI POSNEMOVALCl! Med prvimi dobrotniki, ki so prispevali za tiskovni sklad ,,Narodne Sloge" je Hra--nilnica m posojilnica v Radencih, ki mam je nakazala dar 2~)0 dinarjev. U-|$eden zavod, katerega vzorno vodi Ptujčanom znani magister g. J. Poljak! *— priporočamo najtopleje. Kaj pravijoi ic temu bogatejši zavodi in pa oni za^ tnudniki, ki ne plačajo niti borne na-rocnine? — _ • [' PTUJ. - (Kdo je zidal hiše?) Na tTratah in na Novi cesti imamo pravcato barje. Teren, kjer stojijo hiše, je tako nlLek, da imajo stanovalci pri vsakem vcgem dežju pravcato povodenj. Do-Ijčne hiše bi morale biti visokoprit-3ične in so danes pravi vzorec za vso stavbenike, ki hočejo nazprno videti, kako se ne sme zidati. — Na opisani ne-dostatek nas je opozoril te dni neki ar-faitekt izven PtHja. — . SV. MARJETA NIŽE pTUjA. '*-{\Tespeč|L ugledne goštttničarke, gbspo-tiinje iit matere) •- Dne I7:^t .rit |e med *4ppravljanjcm hišhega de!a'jpr6d (fevb/o hišo padla na poledenelih tleh ugled-na gLS^odinja, ma i Ma i'va Ho vatova, gosti!ničarka v Goršin in. p.i pjdcu je zadobila na kljucnic take po^kodbe, da je poklicani zdravn k moral odrediti n^en prevoz v bolnioo. «— Zelimo blagi in spoštovani materi čmprejšnje okreva..;e od nevarne poskodbe. •— - „ PTUJ. - (Važn > za d uš- tva) — Prejeli smo sledeči dj- pis uglednega p. ijatelja naš^- f ga lista ter ga v celoti objav- Ijarao: . Ker vidim, da se Vaš cenjeni tednik veJnj bolj ši i 1.1 po-staja važen z!asti Ea Ptuj, v katerem izhaja, si djvoljuje n predlagati Vam s!eJe;e- M\a-rodna Slo^a' naj djloči po-sebno rubriko ,,Kaj se pripra,-lia v P.uju ' i i na|j v n ej cb-^ javlja po ej^ prirditev, ki so l-zre^e za nastop, tudi p i_ eclit-ve, ki se še!e prip.avljajo. Do-stikrat se iramreč zgodi, di si več društev določi prireditev, na isti dan, ker pa v P.uju ni-mamo dosti lokalov na razpo-Iago \n jt; tudi obč nstvo, ki prireditve obiskuje, precej i-sto, nastanejo neljubi prere-kanja, marsikatera priredit^v mora odpasti, ali pa vsaj izgu-bi na svojem značaju. ': "K" ( S spoštovanj m : Hugo Bajuk, p of. l.r. <— Radi ustrežemo dobromišljeni že-lji dopisnika, ki nam [e dal hvalevre:!-no inicijativo za društvene objave. Po-zivamo vsa društva, katerim je kaj lcže-če na društveni reklamli v ,Narodni Slo gi", da nam pravočasno prijavijo vse pri-rcdilve, ki se vršijo v tednu po i?idu| lista in tudi take, ki se pripravlja'jo. Za. društvena naznanila so prav malenkost-ne pristojbine, posebno za kuHurna dru-Štva v Ptuju in bližn^i oko!ici. ,,LJUDSKA SAMOPOMOČ" V MARIBORU daje \-semu haŠemu cen]. članstvu ka-kor tudi vsemu pbčinstvu Sloven^ie T ozirom na neprilike pri ^Kmetijski1 eksportnl !za-naHVvidttail-edstva tol^ej Ofn 571.^68 55. Po1eg tega ima društvu za Din. 23.000> kurzne vrednosti državnih papirjev tei4 dqbro_opremljene l pisarniške pro:tore. Posiovanje ]e organlzatorično frv manipulati. no Jako pregledno fa v vzor-nem redu. '¦— • j PTUJ. - (Raznoterosti). Ka-nalizacija v Ptuju je pod vso kritiko^ Mestoma, kjer ni hribovitega terena sto-jijo luže, da te strah obide kljub moč^ nim čevljem, Petoviji, 16 čevljarjem;, zdravnikom in lekarnarjem. — Vodo-vod je idealna želja vseh, ki kaj dajo na ugled mesta. Kako se smilijo človeku nboge gospodnje, kii morajo ob vsa-kem vremenu v 2. in 3. nadstropje po vodo k patriarhaičnim studencem. Tisk našega časopisa trpi tudi radi tega ne-dostatka, ker se svinčene črke sproti ne ohlaja^o in postanejo tako obupno, riečitljive. Vsak kulturen kraj ima vodo-vod in nedavno tega si ga je obavila tu-di neka planinska vas pri Slov. Bistri-ci. — Kakor smo opozorjeni, da se vpra-šanje vodovoda ne bo dala rešiti radi že zgoraj omenjene kanalizacije, ki jc bila v rimskili časih vzorna. Sledovij vodovoda se še najdejo . . ^ — Na-jemnine pa so tako vzorne, da se na nje moramo v prihodnji števiiki ozreti. — M o s t se principijeino ne sme čistiti,1 ker ustva ja b'ato, ponešano z raznimf odpadki betonsko pod'.ago. ,,Predrago' plačani mestni delavci delajo -- krizo.. — V raesmem kopališču tudi manjka termometer in — ura. Garderobe se naj> ločijo po spolih. PiŠejo nam še o ]av-nih straniščih o klavnici, o starih, zna-> nokje nakupljenih avtobusih, o elektri-ki, o tujskem prometu in drugih tujih grehih, ki ^jih je več kot 0. Na tč s^ ¦ povrnemo ob priliki in polagoma, da ne; bo preveč razburjenja naenkrat Izgo-v.or s k r i z o je silno jalov in kot talo ne drži. Delati je treba in ne obupaval-li ter se spusčati v letargicno spanje radi sugerirane ,,krize". Pijunite vro-ke, zavihajte rokave, napnite misice in možgane, pa bo zločesta hidra ,,krizeT' ¦od vaše energije sama crknila! . MARIBOR In okoMške občine. -(K vprašanju priključitve). — Prav ,,o-kupacijske'' teznje so se lotile gospodar-jev mariborske mestne občine. Postra-ni smo opazovali ta pokret in bi nas mnogo ne brigal, ako bi ne dobili po-' bude od naših naročnikov iz Studen-| cev, Pobrežja, Tezna in Krčevine. Na ponosno zagotavljanje mesta, da je da-lo (^koUci gospodarske in kulturne do-brine nam pišejo skoro soglasno: Te-zno ima na svojem teritoriju mestnii vodovod, elektriko plačuje za 75 parai dražj«, kakor meščani. V kulturnem po-i gledu pa je občina Tezno med prvimi. Kaj sta na huma'nitarncm, kulturnenr in gospodarskem polju storila učitelj Luknar in dolgoletni blagajnik ter pod-župan Joško Šabedar se pač najbolje pozna pri vzorni občinski upravi tezen-ske občine. Pobrežani pravijo, da bi obljubljeni most zvezal se bolj ide-alno Pobrežje fz mestom. Občina ]d močno aktivna in te rezerve dišijo go-spodom na rotovžu. Oni so razumeli zgraditi s 7 mi'ijoni dolga d agoceno ko-» pališče na otoku, kamor se hodijo pratj in zabavat samo raeščani'. . *. — Prch menadna pot za Dravcrje bila seveds^ tudi bolj nujna, kakor mestna tržnica^ za katero so svojčas Pobrežani že ponu-) jalj denarno pomoč . .... Cesta na po^ kopališče se poleti nikdar ne škropi, wj ostalih letnih časih pa se' ne oškrbuje,! četudi mestni avtobus hto kvari. E!cW trične ure je vsak že plačal, mesto pa še» terja vedno. — Poštne razmere pa sof na;avnost obupne. Cemu govorijo zs^ priključitev, je jasno:, Prebivalstvu, li je revno naprtiti večje doklade, porabit^ aktivno premožcnje občrne za pasiva zej dolgo let zavoženega gospodarstva. —; K r č e v i n a se podobno izraža in bof svoje staiišče še bolj natančno predn ziiala v prihodnji številki, takisto tud| Studenci, ki bi biii kot p:oletarslof center zaradi večjih dajatev v sedanjihl *težkih d n e h ^silno iidarjeni. — Res| je pa tudi. [da razna 3ruštva, ki imajoi svoj sedez v cenlm mesta Maribora nad-' leguje^o okolico s svo^imi beradjarai in( nikdar ne odidejo praznih rok. O ten^ še ni izgo\orjena zadn'a beseda! —* - PTUJ. — (Nov zanimiv izum Ptiij-čana). V rubriki ,,Gospodarski vestnik* najdele tozadevno noiico. Izum, ki prav za prav ni izum, ampak popravljena' procedura kuhanja je nov izhod za kcH ristno vporabo zakonito preganjenestru-.' pene šmarnice. — . PTUJ. — (Tečaj za vezen^e). — V času, ko so tudi ženske nezaposlene te.1 kot take tudi radi raznih skrbi bridkoj občutijo krizo, se jim nudi sijajna prili-ka zaslužka in tudi dela za lastno opre-mo. V JPtujti sc je v dvorani gostiln<; ,,pri pošti' otvoril 11 dnevni tečaj za' re!|e~no brzo-.rezenje s prsebniTn naten-tiranim ročniin strojčm. Pouk je nazorcn; in izredno laliek. izdatki pa so prav ne-verjetno nizki. ker znašajo za 1-1 dnevni pouk v tečaju, za ročnS str>j s 3 ig!a-mi, krtačko in pripravo za uvlačenie s a m o 100 d i n a r j e v. V pouk se lah« ko vstopi vsak dan od 7. ure zjutra] do 8. ure zvečer. Zares izredna priiika za! vse, ki imajo smisla za lepo umetno vei zenino. Več na lepakih! — • KARLOVEC. - (Uspeh slovenskeV ga MNurmija'f na hnraških tleh!) Biv-ši č!an SK Primorje, ^edaj član HASK-aj 20-!etni Slavko Oregorc, rodom iz Kanm nika je rešil problem brezposelnosti 3| tern, da si je kot tekač na 100 km dolgžj progi pribori! naslov rekorderja; kajti progo Zagreb-Karlovac in nazaj je brez-odmora pretekei v ,>T4 ga l]ud;e vsi l&ibur-|eni pred lepaki, govorečimi — o spfcT^ ni moblizaciji' . .<. . "Na vecer istega uso3nega dne.a; je Zamišljeno koračil skozi Škocijansko' vas S!a\cev Janko; šel je k sv6\emii» deklefu — Jeklenovčevi Katici ^jemiaii od Ijubice felovo' . . . Zelo tesno mu je postalo pri srcu, ko je zašlisal čisto«* v obližju 6vo]e tovar.'še prepevajočej 4feto narodno: Oblaki so rucfeči -» . 'kaj nelc' pomenljo? —i T)a \si 'ta mladi fantje, -* na vdjsko pojdejo. Se bolj tesno pa je /anfeotii pof-Ktak> pri srcu, ko so fantje nato zapeii*:' !Adijo, pa ^drava bstani! "Ppdaj nii Še enkrat rpko. —• Ka me pa "nitcar ne pozaBf. —i • Pelelini na vasi so že zla\nij od-peli, rta nebesnem svočlu fam za Limt bdško goro Bs je že pojaVila za-ja ko sta $e Janko in Katica šele poslovila-x)\i zadnje besede so bile: ,Janko, naj ie povsocl spremljai bo/jc varstva, r- ostani mr zvesf pa« n:isli na mel" ,,Katica ;Baj vem. da mi t \jstar-neš zvesta e- z Bogom!" Še enkrat ^ta si mlada zaljub'j\en-ca stisnila jtesno %6kl janko je nato od-liajal.... Do'go 5e Katica se gledala za pdž-hajajočim in &i otirala 'sblzice, škrilj1 biserni dokaz Jjubcče "dušeT... Dobrih sedem rnescev pozneje.Jc- klenovče\a Kalica je s tresočo roko« odpirala vojno pismo; bila ^e razbuge*- na, kajti že po nasfavni pfiavi je spozf-- nala^ cia to rii pisava njenega fantav Čitala je: $poštovana go&pocfična! SporoJam Varrj. da sva 6fla z MV5-šim JanfomT' nalbdljša pnjatelia, Prdtfi nekaj dnevi, ko smo se umaknili "Ruk Kom, Je bil VaŠ Janko ze|o ranieh; ita-Ši Banieid ga nisp .pci^raH — — atl ]e: ^st^ y;Bnegu, a.!| pa sq ga RusiJodvedli (V u|e'piftvp • • '• Ifa plŠeiii po njegovemi riarcjčilu, Her ixi/se hko zgovoritui Pa upi.nja ne izgubite! • "Pozdravlji Vas nepDznanj [ . Valentin Gorišek, četovoijaf *r ,___.___ .•: ' • • , ¦ »I . Katici ee je zdc!o, di se uuiraf pod njo ^emlja . . . Pismo 'ji je padlbj iz tre*)čih iok, — onesvestiia se jpl . . .' Šele po dolgem trudu še je 'dorna*jim« posi'ečilo, da $o jo ždramili. l , Minulo }e Jeto, .ninurf sta cfve, tret-je, icetrto, petD in pričelo se je ze šesto^ a od Jankota ni bilo še iibbenega gla<-su. Ta kljub temu lii* Jeklenovčeva' Katica obupala- Med tem časom so Jo» že veckrat prigovarjali domači, naj se poroči, ^elej je odločno odgovorila j ,,Čaka!a t>om Bvoje^a Jankota, ker sem mu pb'jubila zvesfobo! — Akibe Be na tem Lvetu ne srfideva, se 6ova 'pa na bnem, — Jaz vem, c(a jp tudi on meni zvcstl" ¦ Tako |e prišla sv€?ana ,,Vel. sobo ta"1 v I 1920 tem! , . 'Katica fe bila favno kraj hiŠe, \f^ začuje kar iznepada pesmico: Ko fantič ti vojske dam p fJcf; *Oja prfde! { *Lt iekle na pragu sfoji! ' 4 Ali Je resnica, -ali sc |i sinja? . . . Da, resnica je!»,Po gasa in pj V3:nr [e spoznala — nj*.n janko tako zaželjeni Janko se y. vnfil v ni.'n objem' • . . • Poina vcsrlja nui ]c Tiitea naspro'i; brez vseli naclaljnah bese:fi Itz se pro-srečna človeka ob svfclenju objela in poljubila. • 'J ¦ . Velikonočni z.cno i si 'zapeT ve-^ ličastno Alelujo Vstijen^a. K-itičino z.e-Bto srce jč po tesnobni KalvariJ 6 let doži.elo vstajenje, ker \p trdno ve.o-vala v zvesfobo svojega fanti, na kaX teiega \rnitev je neomajen^ Upafa v| svoji čisti Ijubczni. — Slavčev ]ank!o,j fant od fare je v kruti tuj!ni, po'rti skusnjav za m"ado kri istotako prefrpel; Kalvarijo in ^c 'bila njegova Katica — *i Okvir njegovih teženj in hrepenenj... Od nVadeniča je postal izku.ren mož, ki je videl svet, gledal smrti in hudiču ne-ustrašeno v obraz*. . . Poživljeno jd vsiajenje njegovih nad: Po kratkili ce-remonijah sta se Janko in Katica vze'a| kmalu po Veliki noči leta vrnitve.------¦ Za\jdljiva je n\ih zakonska sreča. NaJ vrtno lopo šredi zelenja in cvera. go-jenega od zvesfih | stobo! » yy*- .^--« f» Kdor je z naročnino v zaostanku, naj isto ( a k o i poravna, da si s tem zasigura redno dosiavljjanjje Hsta in onio« g»či njega rcdno izliafas n|e9 kafti neodvisna »NARODNA SLOGA« se mura vzdrževati izključs ¦10 le z lastniini sredstvi in s podporo neodvisnih plcmenitnikoT. Zvesioba za zveslobo! Meh za smeh. - ,,Mo< mož gre vsako nedeljo do-poldne za dvc iiri na sprehod." ,,Moj je tudi hodil, sedaj pa imamo vino doma!' Jožek: Prosim steklenico piva za dedekal Krčrnar: Črno ali belo? Jožek: Vseeno, on je tako krat-koviclen. M A C E . ;. Polanec: No kafj Vi Korpek več ne kadite? Pa ste prei vendar kadili Menda ste bo'ani? — Korpek: Ah .kaj bo'an! Oženil sem se! — 5l- MACE [ ,,\}\ st. biti ne s:ne sta-rejši ocl 1"> let. Na oglas se opozarjajo pošteni stariši, ki želijo svojcmu ot oku lepo bodočnost. Rellektanti ttaj se oseb-.no pretUtavijo v Fprcmstvu svojih rodi-lelje\- pii načdstvu ..Ptujske tiskarne''. GOSPODARSKI VESTNIK (Urejuje Konrad 2nuderl — Maiiibor.) V tej rubriki bomo odslej prina.ša-li važne gospodarske vesti, ki zanimajo umnega ekonoma oz. sploh kmetovalca. Ob tej priliki opozarjamo na zanimiv članek nasega sotrudnika polkovnika in zgodovinarja g- Davorina Zunkoviča ,,Kmetje spametujte se!" (Olej 2. stran!) Pi ipravljen članek o delu kmeta po zimi je moral izostati, ker smp tik jpred ve-liko delovno sezono v pomladi. — Pri-občujemo naslednje kratke vesti: Z a n a s e v i n o g r a d n i k e se je v Na-rodni skupščini toplo zavzel nar. posl. g. Jakob Zemljič, povdarjajoč bedno stanje vinogradnkov ter dosegel črtan-je trošarine na vino in 20 odst. znižan-je zemljiškega davka. Obširno je govo-ril o težava-h obmejnega promefa in dobil zagotovljeno pomoč. — ; N o v i z h o d i z k r i z e. Maloka te i kmetova'ec ve, da je žgana šmarnica bo!jša od vsakega špirita ker vsebuje metilni alkohol, ki je strupenejši od na-vadnega alkohola. Mehaničr Vinko Si-monič, v Ptuju, ki se peča s vsakovrstni-mi izumi je z daljšo proceduro dosegel šmarnično žganje, ki ima dvakrat večjo gorilno moč, kakor navaden špirit — POSLEDICF. krize v Ameriki. Po-pularni industrijec Foi\l tudi odpu^ča veliko š evilo delavcev. Takp jeprišlo v Fordovih tovarnah v Dearboru do ve likih demonslracij. Več tisoč nezapos'e nih de'avct'V je navalilo na tovarno. Boj med poiicijo in demonstranti je trajal dve uri. Ranjenih je bilo 65 oseb, 4 ose-be pa ubite. .De!avci, izjavljajo, da niso imeli namena poškodovati tovarno, mar-več so se hoteli le pogajati s tovarno glede pomoči nezaposlenim. • (_i NOV DENAR DOBIMO. Še tame sec prične novčarnica v Beogradu tiska-ti nove 1000 dinarske bankovce, ki se potem izmenjajo za sedanje,. Banka iz-da tudi bankovcc po §0 Din. Sedanji bahkovci po 10 Din se vzamejo iz jpro me'.a ter se bodo zamenjali s kovanimi novci po 10 in 20 Din — • • UVOZ RUSKIH JAJC je avstrij-ska vlada na zahtevo agrarcev prepove da!a, "ker radi izredno nlzke cene ogro žajo do:načo trgovino z jajci. Cena ms-kih jajc, posiavljenih na avstrijski trg, je r>0 par za komad. — VINO IN RAK- - Francoski stati-stiki so ugotovili, da se deli vsa Francija glede na obolelost in umrljivost za ra-kom na dva iočena dela, ki se popolno-, md krijela z vinskimi in nevinskimi pcn krajinami. V departmajih, kjer se pride luje in stalno pije vino, (e rak le malc« znan in nevaren, dočim je drugod dosti bolj razširjen. Iz tega sklepajo sedaj, da mora bitfpitie vina v neki neposredn} zvezi z rakom. Zato pa naj božja kap-Ijica ne bo več v krizi! — O LOVOPUSTU V DRAVSKI ba-novini pricbčujemo prihodnjič daljši članek, ki ba trajne važnosti tako zai kmete, kakor za lovce iz mesta. — •:' Pohorski: \ Kmetu veliko-nočni pozdrav. O brat moj! Ti iz plodn$ zemije trudni brat* Pozdravljen tisočkrat, stoletij :gv ' ti trjMn| ii pozdravljen brat moj, bedn^ [lL- majke bedni sinfj O vslani, da domovju dvigne- , Vf va zaklad. ^ Poznam po močnih tvojih \i ^ < rokah, moj brat —» ¦^. in pogled ostri tvoj mi j«J : • spomin z davnin »-» in prsi tvoje kakor skala Sef Sv> ' s P^anin* v njih spi svobode idealne [j večni glad! '" Ko družno, brat mo; z volcmi v solncu se pot^t r obliva mrko čelo tvojih . g trudov znoj. a "! takrat moj brat se mi kot kerub silni zdis, ki kliče brate vse v svobod<{ sveti bof . . ,r Jaz čakam, da na Vshodu L znamenje vzžari — in pDjdem s tabo in darujem svojo kri . . , Slavo Šine — Maribor: Velikonočni zvon doni. . . Velikonočni zvon doni, vs.ajenjc Krista oznan^uje; v\\¦ljcnje zmagi) spet s'avi — vesoljstvo vsc ga čuje. (;e'ikonoaii zvon doni — -i prebuja, venea se narava, ' dehti zelenje. cvetje, trava in zopct ptičji zbor žgoli. Ve!|konocni zvon doni — siov-e.>no bfaga čustva vzbuja: da smrt je strta. govori, a zitje večno! — Aleluja! Anton Mohor — Maribor: » "'"> Dolga zima ?tiri vrane so stdele [ vrnu 6reze v gozdu bele. Dolgokljunka tarn se zibljc in lakole ti ugib!j:\ ,,v ne^a nfl > jj zc dosti, mi prese.lalo vsi posti, kma u do Ve'.i'/a noč, ,,M ja je na| ec,a tuga/' a ta zima noče proč." (': pravi v \rlm vranka d uga, .**' . ,,seni se mls'ila ženiti, v goste vsc vas povabiti. - l C'no.epec ine je ljubil, me ne' ako že za-mibil, a si je prerrTslil zdaj, sneg Je kv\v za zgubfjen raj.'" ' Tretja dremlje nič ne reče, preveč v srce to jo peče.' i ' f1 Odleiela je čctrta, lako hi'a je potrta. S .A. SLAPNIČAR (Pcieršie) 1 roovina '• z vgalanterijo, papiijem in, z ražn) drobnarij J, že!i \r$em svojimj cenjenmi fjdjemalcem velrc'0 Alelnjo!—. Milivoj Mohor — Maribor: Spomladanska. (To je pesmlca našega najmlajšega so--^trudnika, ki je sbr fcomaj 9 letl* . . • Uredništvo) H\a'a B )gu, da odišla la je huda zima proč, da spomlad je zopet prišla z njo Ve'ika tudi noč. Zclaj spomlaii se je dvignil svež prenezen zvončkov cvet je pogledal in pa rekol: ,/Kra^cn rcs je ta naš svetl" P.ičice \l juga prisle in ozi.a jaospom"ad; so zapeie fn žefele nam srečnejših lepših nad. Sodnik: ,,Takšen majhen jprepir-ček, bi pač Jahko sami med sebo[ po-ravnali in ne b\ trebalo nadlegovati socini.e!'' i Stranka: ,,Saj to $mo že dvakrat poiskušali, pa nas je vsakokrat p\{-jela policija." . c •POVERJENIKI (zaupniki) za za^ \arcA:anje ,.Na:o:lnc Sloge'' se iščejo Pogo;i: Bi i morajo pismeni, t.j. po-polnoma vešči slovenskega jezika v !go\orti in pisavi'in staaovati. v kraju, kjcr je sedež pošte. Kdor ima zanima-nje za' ta poscl, nij prečita tozadevni pozjv nied dopisi ,na 3. strani in se o-sebno ali pismeno javi haši upravi ^imprej, da sprejme' primerna navodi-la. Stvar je izredno resna m važna ter predvideva za p.ridne Ijudi tudi prime-ren zasiužek. Piedpogoj •je pcntenje in volja do dela'. — Zg-ovorni in pre-•'pricevalno govpreči Ijudje jmajo stal-ii'6 delo.iri uspehe! — ' • ' ¦ SOCIJALNO OGLEDALO. De< lavec nam piše z okorno in žuljevo ro-/ ko: ,,Vsi časopisi pisejo o krizi, ki st pozna ne-le na mizi delavčevi, ampafc tudi v avtoremizi §pekti'anta — Vne-bovpijoči so plam^ni, ki so požrli ka-vo v Braziliji, volno v Ameriki. žito' v Avstraliji. Poleg velikega magacina' _ ži'a so na^Ii sestradnnega zmrznjenca.'» Razde!i'.ev je krivična, n-kaj gnjilega je v načinu rezanja kruha: Enemu tri-krat p.eveč, drugemu petkrat premalo.' —. Pretepi, razuzdanost, vese'ice, po nočnjaštvo, poboji — vse to niso iz«f rasiki nevoljc, porojene v krizi, am-pak nemali vzroki, ki i rnjo svoje av-torje v — zapravljivcih . . . Komaj je človek iz'ezel iz jajca, brez eksistenetf je — pa se ženi: Otroci spravljajo o-troke na svet in s tem pomnožujeja krizov. . . — Revež ima največ otrokt ker je veren in s^ ni ucil rafiniratiih —5 detomo.ov. B!e:!oi'na, slabokrvna de-ca naj bo nasa bodočnost? .,Kriza", kakor so jo pravilno i.nenovali, da jt-nezakonski otrok Napuha in Sebično-sli pa bi modrim ljudem, katerim ]e po* verieno vodst\ro množic morala biti šor la, visoka šola s predmeti: ,,naše na-, pake', ,,vzroki moje bede", ,,pogreškl uprave", ,,delavska pravica" — ,,pra-vicna razdelitev ', ,;dobiček in zguba na knietijah', ,,mesčanska morala" itd. -4 In za Velikonoč se mi bedni med bed-nejšimi brati o m e ] i m o v v s e m-! Vprjzorimo srčno demonstracijo v spo-minu na brezkrušne legije preklinja-jočih očctov, jokajočih žen in trepet* jo^Hi olroč;Če\ na Jesenicah, v Trbov-1' ljah, v Senavem, v Kropi, m železnicah in dnigod — s tem, da sejemo tolažbci v razrvana srca in zbičane duše. Poi': vejmo grcvnko, da bo slišal ves svet: ,,Sami smo krivi $vojega položaja, kci." miljbni trpinov, ne poznajo tiste soli-', darnosti, vzajemnosti iri sloge, ka-, kdf-jo raziirnejo kapitalisti v tntstih in kartelih! Vkup vboga gnHjn*! —-[ A Stražar: Zatajeni sin. Pripovest iz časa tkčanstva. (Stirinajsto nadaljevanje). Pa tudi Eleonorino odpuščanje ni pomirilo Gottfrieda. $e bolj otožen je bil od onega časa, ko je njegova so-proga vedeia za mjegovo skrivnost. To pa je tako porazno vpljvalo na blago gospo, da ]e tudi ona posiajala vedno bolj molčeca in otožna. Ta srčn.i bo-I lest je pa tudi zacela pogubno vplivati |—rm-nieno \tak že zrahljano zdravje. r -Najhujši udarec usode paje še mo- :al slediti! •Njen tako Ijubljeni desetletnl sinček se je nekega dne, kot dostikrat igral ob ribnjaku in občudoval ribice, ki S3 švi-gale sem \n tje. Dečko je bil pri svojem lopazpvanju tako zamišljen, da se ni niti, zaveda!, kako se je sede pčmikal, vedno bolj proti vodi. Naposled pa mu je še ' !ob vlažni travi spodrsnilo in fantek je padel v ribnjak. Grajski logar je kar v obleki skočil ponj. Posrečilo se mu je Sicer dečka vloviii, vendar je bilo že prepozno. Vsi poizklusi, t!a bi ga oživeli, so bili zamanj. *- 1 •Ne samo grajski Ijudje, ternveč tudi ^Lačani. so radi nesreče žalovali. Gott-fried se je hotel iz obupa usmrtiti, ven-dar je to nakano preprečila njegova, tudi do smrti potrta soproga. — ; Ta hudi ud^j-ec je porazno vpli-val na že itak rahlo zdravje 'JEleono-rino. Komaj pičle tri mesce zatem je tu-di ona sledila Bvojemu .ljubljenemui sinčku v večnost. Ta dva udarca Hsode sta Gbtirieda1 popolnoma potrlaa. šele po smrti Ele-onorini fe spoznal, j tajeni sin. — V tako mitčnih skrbeh "je živel nad m leta. Kar naenkrat vpa je .zvedel^ da se je Peterček znova povrnil k svo-ji materi. Po dolgih, dolgih Ietih [e bif "bottfried enkrat dobre volje, pa tudi ta-koj ]e'odločno skleni!, da ga obisče. jia naj se z^odi, karkoli. Neko Jesensko jutro ]e zaiezdil svo-jega vranca in jezdil proti Zahribu. Ko je tako jezdil ob bistrem kpo-toku, ga "je iz zamišljenosti predrami-lo petje, spremljano na citre. Gottfried je ustavil konja, pa poslušal znaneg^ pevca — godca Prnulčka, ki.je paf o-no tako pretresljivo pesmico, katero ]c njegova rajna tlfeonora tako rada j>o-slušala. Solze s6"mu rosile Hce, ko je po-slušal Drnulčka, ki ^e pel: Kaj je tebi Urška mlada — . ' Da si tko žalostna?... Al' te boli glav'ca tvoja — al' te trese rnrzlica?... Men' ne boli glav'ca moja - Jn' me ne trese mrzlica Men' boli srce rmoje — kjer sem umbrila fsinčeka — Oj sinčeka nedolžnega!... Beriči.so to ^/edeli — Hitro tJrško so vzeli — Pa ]o djali v hud' ,,arest" — Skoz leto ijio lia.i — Imela je uboga Urška ta ,,arest" straŠan Ob' let pa1 rnasnik Ursko obiŠČe. — De —• ta etrašni greh ji zbr!^ — Prav tolžljivo ji govori. ,,Priprav se na smrt ti Urš;;a li|" Prec^io so mladi Urški glavco — vze*i Vsi Ijudje so solze v oceh ivnli — Predno Uršxa ssirt f" s:nh — T'^o >e govorila:- f,\rt dekleta prehitro Ijubezni se ne" , udaj e ,De t'ko s\'oj'ga mlad'ga življenja ne skončajte! Pa ludi ne pozabjte: Za nesrečno Uršico kaj molite oj le molite''... • Se dolgp potem, Ho je Drnulček že odpel to pretresljivo pesmico, je stalj Goftfried na mestu. Mislil je na Miciko in svojo nepozabno blago Eleonoro ... • Sele nato. ko Je čul znani pastirski vog pasii3-ja, kj je gnal živino na. pa-šo, se je vzdramii iz svo]ih težkih mis-lih in odjezdil irialje... • Prijezdjl je v Zahrib! Srre mu je burno tolklo, ko je med drugimi hiša-mi zag!edal Micikino domovje. Zelo po-časi je jezdjl. Pospel je že čisto v tebe." . r . ¦:;.". • Znova je nasta! zi par hipov mo!k, katerega pa je prekinil Gottfri d ,,Micika, kanr si pa ti name Ut«a». in splolh1 vi nfsi skupaj"?? ¦ Na to vprasanje je Micika treno*nq 1 omolknila, a nato odgovorila: • J(Gospod Gottfmd, tudj rni smo se ¦ nanienili vas obiskat, eedaj j-e najbolje, % da gremo prvo fcar ria moj dom; kejn smo 8e čisto v ob'i?ju." - -- _ ,,Micika! Micika! Kdo je ta fant, 1 kdo?... Ali je, ali rii?..." v 1 • ,,Gottfried, je! je! moj in vaš s::i ;'e, ™ ali ga nisem dobro oskrboteala?"" _ Ko^ 20 letnf mladinič, tato bitro sk^či-Hbb' leli Micikinih besedah.gfia§čajc raz^konja. Brez veh^omiVekov stopi izredno vesel k Pteterrku, ga objarne in skoraj ihte govori': ,,Ne žali rme več) • moj ljubi nesrečni ad miene — zatajeni sin! Zados'i gorja moram zato trpeti. '-< Qh, ko:iko sem trpel, Ijubi moj Peter-ček!... » Sedaj upam, da b:"> vs?rci terra konec. ']'! • Ta nenadni prizor je kajpak zelo" presendil postavnega fanta. Šele č*ez( čas 'je- zamoge! spregovoriti: ,,Oče, moj očel Ako vam mem tako rečf, naj bo de nai bode pozabljeno vss, kar js že .minulo." — ¦ Brez vseh nadaljnih bdsedi sta se: nato objela in poljubljala v prvič H oce h sin! Miicka in "Peterčkfova 13^-. vesfa Angelica pa sta" stali ob ^st-ani, ter si brjsali $o\ze od hepopisnega ve-< ; Iselja fn radosti... >— • Ko 5ta se že enkrat umirila oce' irt sin, pa še vpraša vrazdošrei g a^čak: ,,Peterček, /no! Ijubi Peterčsk. kdo pa je ta deklica?" . ¦ ¦ ¦ - ,,Oče, to pa.je moja nevesta! Kaj-4« ne, da je vam povšeči?" iM • ,,Peterček, z"e'im, ti vso srečo prf tem dek'etu; slišal eem že nekaf o tem. ^Sedaj pa pojdimo naprej, na tvpje ma-*tere dom, — pozneje pa tudi na moj. igracf. ^ ¦¦'! ¦r Hvala Bogii! Dočakal Bem v svo- " • Jem življenju en srečen dan. — Vem, da ga nise-n vreden, ali sku-šal bom vse popraviti, kar je le v moji moci. Vsi srečni in zadovo'jni so v le-pem jesenskem jntru šli na Midk;rt dom. Na tej lcatki poti je Gstttried; tudi poveda^ iX katereora nifinb^ se je napo'i' v Zahribr.Da bo;namrpr — Pefe ček dedi^ vse^a nje^ove^a imt-ja. AngeMci se je vse sVipr. zdMo kot bi bj e to bstio leoe sn;e. a ne ••e-n;ca. (Nadalejvanjc pnohdnfič). 1 • Ako res ae najdete za svoj okus primcme zaloge manufakturnega bk-ga doma in ,,morate" v tujino, vsfž-vite se v Mariboru! — S tem si bode-te prihranili stroške za potni list. žL-leznico \n razočaranje ter tfodete y? sedanjih težkih casih poceni kupili najboljše blago le v v Ptuju Merka.alltna ti*karna knjigotLvkaraa Stereotipija Knjigoveznica IEDELUJB: Vsakovrstne tisk'oTi«.e/ brošure, knjije ter spiok vsa ˇ tiskarsko stroko s^adajoea dela v «.io* a(i vccbarvnem tiska, hitro, okus.no in moderao po 1 zelo kctfaiitaik cenak. * Prcpričajte le o s»If4«i im tmeui p«»trežllil Mali ogIasi Liabitelicm sl«Tenske p«smi! •NaŠ sotrudnik znani slovenski pes-nik — ucitelj Anton Mohor ima se ne-Uaj svoje zbirkc ,,Pesmi" v zalo*ri SpJošna Jkritika o tci knjigi, kj ne bi smcla manjkati v nobeni knjižnici jc zc-lo tigodna. Opo/arjamo tia n]o vse pes-nikove koiega, drustvene knjižnice iit zascbnikc. I.ična obsežna knjiga stanc Din 2").- iii iic naroča bodi-M naravuost pti avtorju učitelju A. Moliorju, v. Aia-riboru — Maistrovu iil. 18 ali pa pri upr^vi ,,Narodae Sloge" v Ptuju. — POLTOVORM AVTO tipe FIAT, novcjše ^namke z iuyder-njm ]\omi'or(om, zelo ilobro ohranjen, porabijiv tudi kot z-aprto luksuzno.vo-zilo, pripravno za potntke trgovske stro-ke, izvrstne funkcije |.e pod roko prav po cenj proda. -«***%k^ i • Ponudbe je poslati na upravo iisfe pod Šifro ,,FIAT". Žeask* 4r«k«l« sc "kupi pod roko! Vpmšati v i-rP'"it vi lista. | poštcua, delavna ln vcstna želi zapos? lenja S do 4 ure dnevno pri kaki