TRST, nedelja 12. oktobra 1958
SBS&jN-: .v ’..	■:	.	v"v.v‘. .»s-.-. -Z-
KK V4* r- P "
SLOVENCI! Oddajte svoje glasove kandidatom Neodvisne socialistične zveze!
za naše pravice vzbuja spoštovanje, medtem ko gleda na razne kompromisarje z zaničevanjem. Zato bodo izvoljeni kandidati NSZ s tako dosledno borbo nadaljevali v duhu idealov antifašistične in osvobodilne borbe vse dotlej, dokler bodo dosegli popolno izvajanje demokratičnih pravic Slovencev tako kot to določata republiška ustava in Memorandum.
Končno je NSZ vedno in
povsod zastopala in zavzemala pravilno staiišče do načina, kako naj se nasa borba za dosego uresničenja tega programa vodi. Tako stališče zastopa tudi pri sedanjih volitvah. NSZ je namreč slej ko prej mnenja, da je za dosego naših smotrov potrebne i-skreno in demokratično sodelovanje ter akcijska e-notnost med delavskimi strankami in sindikati, med pripadniki socialističnih. in demokratičnih struj. Fr tem ni v preteklosti vedno naletela na razumevanje. Kljub temu pa se dogodki zadnjih let upravi cenost in pravilnost naše zahteve po sodelovanju ponovno potrdili tako. da ne M smelo biti za tako edino pravilno politiko nobene ovire več.
Mislim tudi da so se slovenske volivke in volivci zlasti na majskih volitvah prepričali, di tisti, ki so doslej oddajali svoje gla-
sove agneletovski liberal-no-klerikalni listi, niso storili prav, ker se je pokazan lo da so glasovali za svojo narodnostno smrt, ne pa za krščanska načela kot-so se prvaki te liste izgovarjali, ko so jim svetovali naj glasujejo za KD, saj so glasovali za protikrščan-sko in protislovensko politiko italijanskih klerikalcev.
Tudi tista, ki so doslej
Kil
V
oddajali svoje glasove za indipendentistične kandidate so se morali vsaj med zadnjo in sedanjo volilno kampanjo prepričati, da je marsikateri njihov kandidat vse prej kot neodvisen in da so njihovi ogabni medsebojni prepiri vzeli njihovemu gibanju vsako resno podlago v kolikor ni že prej tega storila kruta realnost zgodovinskega razvoja.
V ostalem pa je tudi znano, da se niso predstavniki indipendentističnih skupin nikoli borili za socialne zahteve delovnih ljudi ter za narodnostne in jezikovne pravice tržaških Slovencev, če je tako, čemu bi slovenski delovni človek glasoval za inči ipendentistične liste?
Pozivam torej vse t slovenske volivke in volivce, raj oddajo svoje glasove kandidatom Neodvisne socialistične zveze!
DR JOŽE DEKLEVA
smeri
Vzdržite,	korošk
V naslednjem podajamo' pregled o posameznih fazah izstrelitve:
Ob ).42 so raketo prižgali; ob 9.44 je začela delovati druga stopnja rakete: ob 9.45 so v Southamptonu blizu New Yorka ujeli prve znake satelitu' ob 9.48 ja tretja stopnja rakete začela redno delovati. Ta stopnja mora potisniti raketo izven zemeljske privlačnosti in ji omogočiti, da začne tcsvohodni poleti) ki naj jo popelje v bližino Lune. Ob 9.52 je observatorij Jo-tirell Bank v Angliji ujel znake satelita. Ob 10.25 raketa redno deluie. Trenutek, ko se ima začeti svobodno potovanje, je blizu Ob 10.42 je raketa prodrla izver. zemeljske težnosti.
Zadnje poročilo državnega departmaja povečuje pesimizem v VVashingtonu glede možnosti, da bo satelit začel kroti okoli Lune. Več ko tri ure so čakali informacij s Havajskih otokov m so upali, da je odklon satelita z določene poti relativno majhen.
Okoli 9. ure zvečer je obrambni departma sporočil, da prvi podatki, ki so jih z.brali na Havajskih o-tokih, »potrjujejo, da je ra-
(Nudaljevanje na H. strani)
!
PrimorsH*iTrievmlc
12. oktobra 1$
Aktualni
portreti
DONALD FORBES je bil pred kratkim obsojen na vešala, ker je umoril nekega nočnega čuvaja. Na sedišču je de Janje priznal, vendar Je rekel, da čuvaja ni hotel umoriti. Izprosil si je tudi dovoljenje, da se pred usmrtitvijo poroči z Rito Maclean, ki mu je povila otroka. Pred dnevi sp mu smrtno kazen spremenili v dosmrtno ječo.
ZSA ZSA GABOR je trenutno v Rimu. Po poreklu je Madžarka, po poklicu filmska umetnica. Znana je po svojih porokah in odnosih z bogataši. Sedaj je že tretjič poročena in kaže, da se bo ponovno ločila Njen četrti mož bo verjetno spet kak bogataš.
ARTHUR CONAN DOYLE angleški pisatelj in nočen slovitega Sherlocka Holmesa je zapustil lepo de diščino. Toda kot prt vsaki večji dediščini, je tudi pri njegovi prišlo med dediči do spora. Njegova sinova tožita sedaj vdovo njegovega brata Denisa. Razprava bo v Ženevi.
LANZA DEL VASTO Je po rodu Sicilijanec in iz zelo bogate in stare družine, že v mladih letih je bil versko »navdahnjen«. Odpotoval je v Indijo in se tu navzel Gandijevih načel in postal duhovni vodja sekte »Noetova barka*. Njenim pristašem tudi pravijo »zahodni gandijev-
DAWN ADDAMS :adnje dni vedno bolj dmet zanimanja. Pred imi leti se Je omožila talijanskim plemičem toriom Massimonv velikokrat sta se spr-in baje celo stepla, ikokrat se je hotela njega ločiti, sedaj pa da se Je tudi on odločil za ločitev.
Sedem dni v svetu
lopovi molčijo
Preteklo nedeljo ' opolnoči je kitajsko topništvo ustavilo obstreljevanje Kvemoja. Kitajski obrambni minister je sporočil, da prekinitev Velja za sedem dni. Ob tej priložnosti je poslal vojaškim .n civilnim osebam pod vlado Cangkajška poslanico, s katero predlaga razgovore za mirno rešitev spora med Kitajci, ki traja Že trideset let, in dodaja, da ne gre za spor med Kitajci. 2, ZDA je spor le zaradi tega, ker so te okupirale Formozo in For-moško ožino. Sporočilo o u-stavitvi obstreljevanja pravi, da so sklep sprejeli iz humanitarnih vzrokov. V krogih OZN in tudi v krogih a-m eriških zaveznikov so sprejeli z zadovoljstvom ta sklep v upanju, da bo sedaj laže priti do sporazuma. V ZDA poudarjajo, da je ’ bil njih glavni smoter na varšavskih razgovorih doseči prav prekinitev sovražnosti, medtem ko Kitajci poudarjajo, da ta prekinitev nima nič opraviti s to ameriško zahtevo. In res je do tega sklepa prišlo prav v trenutku, ko so v Washingtonu to najmanj pričakovali. No, tu gre le za prestiž. Dejstvo pa je, da so topovi utihnili, in prav tako so takoj zatem Američani u-siavili spremljanje Cangkaj-škovih konvojev, ki oskrbujejo Kvemoj. Zgodilo se je torej za sedaj to, kar so eni in drugi zahtevali od nasprotne strani. S tem se raz-ovori v Varšavi lahko vodi-o v mirnejšem ozračju. Zadnji sestanek obeh veleposlanikov je bil v petek, prihodnji pa bo v sredo. Amerišiki poslanik je vztrajal, naj se zatišje podaljša. Nič -ni znanega, kakšne namene imajo Kitajci: ali bodo zatišje, ki poteče danes opolnoči, podaljšali ali ne. Ves ta čas so bili številni delegati v OZN zelo aktivni in so pritiskali na obe strani, naj razgovore nadaljujeta. Govori se o nekem norveškem posredovanju. Norveški zunanji minister Lange je ob prihodu iz New Yorka izjavil, da so skušali ugotoviti, ali je kaka možnost arbitraže. Predstavnik ameriškega državnega departmaja pa je potrdil, da je bilo mnogo stikov med predstavniki zahodnih držav in kitajskimi predstavniki, da pa ni šlo za nobeno posredovanje. Baje so Kitajci sporočili, da so pripravljeni pogajati se o celotnem /ormoškem vprašanju. Bilo kar bilo, dejstvo je, da ameriški zavezniki pritiskajo na ZDA, naj popustijo, in prav tako skuša zlasti indijski delegat Krišna Menon posredovati pri Kitajcih, naj bodo pri pogajanjih realistični glede na sedanje razpoloženje v svetu. Lange je izjavil, da ZDA sedaj drugače obravnavajo vprašanje formoškega področja kakor prej. Vsekakor je treba pozdraviti dejstvo, da so topovi vendarle utihnili, m upati je, da se ne bodo več oglasili. To pa je odvisno od obeh nasprotnih strani. Cangkajšek pa je spet dvignil greben in se hvalisa, da sc Kitajci popustili, ker da njihovo obstreljevanje ni i-melo pravega usneha, Cas zatišja pa izkorišča za mrzlično oskrbovanje otoka z živili in predvsem z vojaškim materialom. Zato ni izključeno, da bodo Kitajci prav to dejstvo navedli kot vzrok za morebitno obnovitev obstreljevanja. Cangkajšek je tudi spet ponovil svoje geslo, da še vedno misli na »osvoboditev* kitajske celine. Ker pa je Cangkajšek, ameriška lutka ni težko uganiti, kako mislijo ZDA, ki * »voje strani v vsej naglici pošiljajo na Formozo vodljive izstrelke »JVike Hercules« z vsem tehničnim osebjem. No, tudi Kitajci niso mirni in začeli so utrjevati vse področje na o-b ali nasproti obalnim otokom. Na Formozi trdijo, da so ustavili obstreljevanje Kvemoja prav zaradi tega, da lahko v tem času spet utrdijo svoje položaje in pripeljejo topove večjega kalibra. Kakor vidimo, sta obe strani zatišje izkoristili za povečanje svojih vojaških naprav; upati je, da se to dogaja le zaradi tega, da bi s tem podkrepili svoje »argumente*, čeprav je treba tudi tako politiko odločno obsoditi. Dokler topovi molčijo, pa je vsekakor vedno več upanja kakor takrat ko grmijo...
OZN in razorožitev
V skupščini OZN se je zaključila splošna razprava in sedaj razpravljajo o posameznih vprašanj ih v odborih. F političnem odboru razprav. Ijajo o razorožitvi. Sovjetski aelegat je zahteval, naj bi razpravljali predvsem o ustavitvi jedrskih poskusov, toda prevladala je ameriška teza, da se mora to vprašanje obravnavati skupno z drugimi platmi razorožitve in skupno s predlogom za znižanje vojaških proračunov in števila vojaštva. Ameriška delegacija je predložila resolucijo, ki predlaga prekinitev jedrskih poskusov med konferenco treh, ki se bo začela 31. oktobra v Ženevi. V zvezi s to konferenco nameravata baje Wushmgton in London predlagati Sovjetski zvezi, naj bi se razgovorov udeležili najprej poslaniki in strokovnjaki, zunanji ministri pa naj bi se iih udeležili le tedaj, ko bi se pokazalo, da je sporazum verjeten. Kakor je znano, je namreč sovjetska vlada predlagala naj bi se teh razgovorov udeležili zu-nenji ministri. Sovjetski zunanji minister Gromiko pa je pred odhodom iz New Yorka izjavil, da ta predlog ne pomeni, da se SZ ne bo udeležila razgovorov, če zahodne države predloga ne »prejmejo. Pripomnil je, da
Na sliki vidimo francoskega pravosodnega ministra Michela Debreja, ko simbolično odtiskuje veliki državni pečat na izvirni izvod nove ustave — ustave
pete republike
Tako bomo danes volili
	
1 'Ntsmeg
''-»HA**0
Za Neodvisno socialistično zvezo volimo ^ako, da prečrtamo peti znak na prvi koloni glasovnice, kot je razvidno na gornji sliki glasovnice
bi ob udeležbi zunanjih ministrov bilo več možnosti za sporazum. Pri tem pa je Gromiko ponovil vse že znane obtožbe proti ZDA in Angliji in je izjavil, da bo SZ napravila še toliko jedrskih poskusov, kakor so jih napravili v ZDA in Angliji skupaj po 31. marcu, ko so v SZ prekinili svoje poskuse. In medtem prihajajo nd časa do časa sporočila o eksplozijah novih jedrskih bomb tako v ZDA kakor v SZ. Kakor vidimo, oba bloka še vedno vztrajata pri politiki, da svoje argumente podkrepijo-ta z razkazovanjem sile. Ven-aar pa je upati, da bodo ženevski razgovori le privedli do vsaj prvega majhnega sporazuma. Na splošno je opaziti, da sta zadnje čase oba bloka bolj pripravljena neposredno razgovarjati se. Tako so zahodne države sporočile sovjetski vladi, da so pripravljene začeti 10. novembra v Ženevi tudi tehnične razgovore o preprečitvi nenadnega napada ter predlagajo, naj bi pri teli razgovorih za zahodni blok sodelovale poleg ZDA *e Velika Britanija, Francija, Kanada, Itulija in po možnosti Se sdruge države». Kakor je nano, je SZ predlagala za svoj blok udeležbo tudi Romunije, CSR in Poljske.
V zvezi z zasedanjem OZN vaj omenimo še, da so bile v Varnostni svet izvoljene za prihodnji dve leti kot nestalne članice Italija, Tunizija in Argentina. Od prvega januarja dalje bodo tgrei v Varnostnem svetu poleg štirih velesil in Formoze še Italija, Japonska, Kanada, Argenti-t.a, Tunizija in P„.icmu
Iti
Francoska vlada je odobrila nov volilni sistem, na podlagi katerega bodo v Franciji in n jenih kolonijah glasovali na tri načine: V Franciji in v njen ih prekomorskih departmajih dvakrat po večinskem sistemu za posamezne kandidate, v prekomorskih ozemljih bodo glasovali kakor do sedaj na podlagi proporcionalnega sistema, v Alžiriji pa enkrat po sistemu večinskih list.
Končali so tudi novo razdelitev francoskega ozemlja na volilna okrožja. Glede na to razdelitev bi morala KP Francije zgubiti 82 poslancev. V Alžiriji bodo izvolili 66 poslancev; 21 Francozov in 45 muslimanov. Nobenega dvoma ni, da bodo ti bodoči alžirski upredstavniki« desničarsko usmerjeni. Nobena o-, seba o kateri samo malo kaj sumijo, da simpatizira z alžirskimi borci, ne bo mogla kandidirati.
Alžirski umerjeni krogi in inteligenca so že zdavnaj zapustili deželo. Drugi so v zaporih in taboriščih, ostali pa v osvobodilni vojski. Zato De Gaulle med ((izvoljenimi predstavniki* prav gotovo ne bo našel pravih vplivnih zagovornikov za pogajanja, kajti to bodo predvsem kandidati odborov «javne rešitve«, ekstremističnih kolonov in vojske.
IIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIItinHMtlllllllllllllllllllllllllllinillllMIIIIIItlllllllilllHIIIHIIMIIIIIIIMIMIIIMiniflllHIIIIIHIIIIUItlllllMIIIIIIIIIiniHIIHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMtMIIIIIIHIHIIIIHUlllllHllllllinillntlllllHIItllllliniMMIIIIIIIIItlinillininiinnnn
VATIKANSKA POLITIKA V DRUGI SVETOVNI VOJNI
Najvažnejše zgodovinsko obdobje za vladanja papeža Pija XII.
Vztrajno prizadevanje, da bi dosegel nevtralnost ZDA
(Nadaljevanje na S. strarti)
Spričo dejstva, da se mednarodni tisk in radio razpisujeta o zaslugah, ki naj bi jih pokojni papež Pij XII. imel za ohranitev miru, ne bo odveč, če navedemo nekaj dejstev, ki bodo postavila to namišljeno prizadevanje v pravo luč. Zlasti nam bodo ta dejstva osvetlila vlogo, ki sta jo papež Pij XII. in Vatikan i-grala v drugi svetovni vojni.
Ko je Hitler napadel Poljsko, si je papež Pij XII. prizadeval, da bi Ameriko
vsaj nevtraliziral in tako o-mogočil nemško tmago nad ZSSR. Na pritiske in intervencije Vatikana je Roosevelt poslal 9. septembra leta 1941 Myro.ia Taylorja s pismom k papežu, ki se je glasilo;
«Svetost, gospodu Mj/ronu Taglorju sem zaupal nalogo, da obravnava z Vami nekatere programatične točke, o katerih bi rad povedal svoje osebno mnenje in mnenje ameriškega ljudstva. Gre za točke, ki jih čutim zelo močno. Prva se nanaša na stališče vlade in sovjetskega ljudstva do vere. Informacije, ki jih dobivam, potrjujejo, da so cerkve v Rusiji odprte. Prepričan šem, da bi Rusija lahko priznala v svoji deželi svobodo vere, ne da bi dovolila oerkveno vmešavanje v vzgojo in notranjo politiko dežele. Zdi se mi, da bi v tem primeru lahko vzpostavili v Rusiji pravo obliko svobode vere, vsekakor boljšo od ti ste, ki jo imajo zdaj v Nemčiji. V Sovjetski zvezi .zdaj pripadniki mnogih cerkva menijo, da je v Rusiji na krmi-m tu čisto komunistična družba. Po mojem mnenju vlada v Rusiji diktatura, nič manj železna od diktature v Nemčiji. Menim pa, da je diktatura v Rusiji mnogo manj nevarna za rešitev narodov. Edino sredstuo, ki ga je uporabljala ruska diktatura, je komunistična propaganda. Nemčija pa st
ne zateka samo k propagandi, marveč enako uporablja vsa sredstva vojne agresije, da bi s silo orožja osvojila svet.
Menim, da je obstoj Rusije manj nevaren od diktature nemškega tipa, bodi za vero, bodi za Cerkev, bodi za vse človeštvo. Mislim, da bi morali vsi cerkveni poglavarji v ZDA odkrito priznati to dejansko stanje, ne pa zatiskati oči pred glavnim vprašanjem in tako pomagati s svojim stališčem Nemčiji, da uresniči svoje načrte.
Želim ohraniti harmonijo namenov z Vašo Svetostjo in menim, da je moč najti trdne temelje za trajanje s'oge, sloneče na krščanskih načelih med ljudmi in narodi. Zato sem naročil gospodu Tarjlorju, naj Vam pojasni moje stališč*, da bi Vaša Svetost lahko razumela moje sedanje stališče.
Verjemite mi, da sem z izrazi največjega spoštovanja odkritosrčno Vaš
F. D. Roosevelt.«
Iz tega pisma jasno sledi:
1 da je katoliška duhovščina v Ameriki »zatisnila o-či» in s svojim stališčem do Nemčije »pomagala u-resničiti* Hitlerjeve cilje:
2 da se je Rooseveltu zdelo potrebno prepričevati papeža o škodljivosti hitler-jevke ekspanzije, kar pomeni, da papež ni bil tega mnenja; 3. da je moral Roosevelt pojasniti papežu razloge sklenitve zveze z ZSSR, cčitno reagirajoč na na-sprotne vatikanske mteT-
f vencije.
V svojih razgovorih s Taylorjem je Pij XII. dejansko. odgovoril, da ne more spremeniti svojega stališča do Sovjetske zvgze in da zr.to odklanja Rooseveltov predlog, po katerem naj bi se katoliška cerkev pridružila protinacističnim 9ilam, ki so se boril« »a za-aušitev fašistične agresije.
Pij xn. J« še vedno upal, da bo dosegel nevtralnost Amerike. Japonski napad na
f
Takoj po smrti papeža Pija XII-, mu je kardinal Tisscrant dal sveto odvezo-To je prvi fotografski posnetek papeža po njegovi smrti. Na njem vidimo mrliča- kardinala Tisscrauta, papeževega bolničarja in se nekaj drugili prelatov
Pearl Harbour 7. 12. 1941 mu je prekrižal te načrte. Vatikan ni več mogel dvomiti o izidu vojne. Edino upanje, ki je vatikanski diplomaciji še ostalo, je bila dokaj brezizgledna intervencija za sklenitev separatnega miru med zahodnimi državami in Nemčijo. To nalogo je dobil v Ameriki nadškof S-pellman, ki so ga v ta namen imenovali za vojaškega vikarja ameriške vojske. Februarja 1943 je nadškof Spellman prišel z Mussolinijevim dovoljenjem i? New Yorka v Vatikan. Pred prihodom v Rim se je S-pellman ustavil v Madridu ter prinesel papežu tudi poslanico fašističnega diktatorja Franca. Spellma-nu so naročili, naj ameriški vladi pojasni važnost protikomunističnih naporov fašističnih dežel. Papež Je upal, da bo lahko, kljub porazu nacifašizma, sprožil odkrit spor med zahodnimi zavezniki in ZSSR ter zapletel vanj tudi nemške čele. Spellman se je pri obravnavanju« teh načrtov sestal celo z nekaterimi Mussolinijevimi ministri, čeprav je bil takrat vikar sovražne- ameriške vojske. 2. marca 1943 je S-pellman sprejel tudi pooblaščenca Paveličeve ustaške viade Lobkowitza jn VVuerstra, ki sta mu izročila ustaš-ko dokumentacijo »Sivo knjigo« in «Načela ustaškepa gibanja«.
Po prihodu zaveznikov v Rim je Pij XII. poslal- 21. 6. 1943 Rooseveltu novo spp-memco in ga opozoril na nujno potrebo, d* uporabi «usmiljwje in prizanesljivost nasproti tistim, ki so razglajeni* za vojne »zločince« in prosil, naj se nasproti le-tem uveljavi »bratski režifn«.
Vtem ko so bili stiki Vatikana z oahodnimi državami- v drugi svetovni vojni v glavnem prežeti z napori za’ ohranitev nacistične Nemčije in fašistične Italije, so se »tiki med Rimom in Berlinom razvijali v znamenju odkritih simpatij. Vatikan je računal, da se bo lahko sporazumel s Hitlerjem kot zmagovalcem; če pa bi zmagali zavezniki, se je bal razširitve sovjet-, skega vpliva ter osamosvo«;, jitve več mladih držav in narodov, ki Iso bili v večji ali manjši meri pod vatikansko konlrolo- Zato je katoliška duhovščina ^že od prvega dne vojn« izražala svojo solidarnost in empatijo s Hitlerjevo agresijo. Katoliški škofje v Nemčiji so izdali v«č pastirskih pisem, v katerih so spodbujali vojake k hrabrosti in zvestobi Hitlerjevemu režimu. Organizirali so maše in verske svečanosti z molitvami za zmago osnih držav. Avgusta 1940 je konferenca nemških škofov v Fuldi poslala Hitlerju blagoslov in poudarila solidarnost' Cerkve z njegovim režimom. Tik pred konferenco so se trije nemški škofje mudili v Vatikanu in govorili s papežem.
Politiko podpiranja Hitlerjeve agresije je Pij XII. podrobno zasnoval na konferenci z nemškimi kardinali Faulhaberjem, Bertra-mom in Schultzerjem tei z dunajskim kardinalom Inni-tzerjem, in sicer marca leta 1939 v Rimu.
Nemško ekspai o je Vatikan v celoti odobraval. Januarja 1941 je pohitel s spremembo zemljepisne sestave cerkvene administracije in podredil anektirano področje Sudetov nemškim škofijam. To je značilna poteza, če vemo, da Vatikan ni pripravljen tako hitro prilagoditi cerkvene administrativne razdelitve spremembam državnih meja, in da na pr. še zdaj ni prilagodil cerkvene administracije spremembam italijan-sko-jugoslovanske me.ie >
Kljub zahtevam, ki so prihajale od vseh strani sveta, Pij XII. v nobeni svojih številnih poslanic med vomo ni obse lil nacističnih zio-čincev v koncentracijskih taboriščih!
V božični poslanici leta 1943 je Pij XII. pozival k nu.;ni sklenitvi m.ru, ki ne bi smel biti «prežet z mrž-njo«. Leta 1944 je protestiral proti zahtevi zaveznikov o brezpogojni kapitulaciji Hitlerja in Mussolinija. Takoj potem je zahteval »usmiljenje* za fašistične kolovodje. Znani so ogorčeni protesti ki jih je v jeseni 1944 sprožil v Angliji papežev poziv, naj Angleži pozabijo in oproste nacistom vojne grozote in bombardiranje. Chemsfordski angli-
kanski škof je pisal: «V papeževih	govorih bi težko
našli le eno besedo obsodbe nacistov, ki so razdejali London.	Nobenega dvoma
ni, da je papeška politika protidemokratična.«
V Franciji je Vatikan v celoti nodprl Petainovo ko-laboraeionistično vlado. Tri tedne po imenovanju izdajalske vlade je Pij XII. pozval katoličane, naj podpro Petaina in njegovo akcijo za «narodno vstajenje«.
V znaku ((miroljubnega« prizadevanja je konec fe-ta 1940 sto škofov poslalo Mussoliniju pismo, v ‘katerem ga pozivajo, naj «osvo-b odi izpod angleškega gospostva deželo, v kateri je Kristusov grob«. V pismu poudarjajo, da «nihče ni do-stojnejši od Mussolinija, da opravi to delo«.
Tu smo navedli le nekaj dokazov o «miro'jubnih» pobudah Pija XII. in Vatikana v drugi svetovni vojni; imamo pa jih nešteto; toda že iz teh je razvidno, da sta si Pij XII. in Vatikan na vso moč prizadeva-'a doseči čim ugodnejše pogoje za nacifsšistično agresijo, le-to ru’pirala, hkrati pa skušala doseči, da bi bila kazen za zločince čim milejša ali Pa da bi je sploh ne bilo.
Preberi,
preden jjreš na voliti*
Danes gremo n?j za obnovitev tržaskeg - j tinskega sveta. pomembnost teh v menda ni vec' P°*rea“oh*e se vsakdo zaveda m ^ važnosti, posebno za ljudi. Zato smo pl : da bo vsak volilo* .w cenec svojo dolžnost vii Da pa bi kak S1	»gj-v
po nepotrebnem ne	^
izgubo, je potrebno, volivci seznanijo “ kar morajo vedeti, o pravilno volili
Zato se, preden doma, prepričajte,	jjjb
te pri sebi volilno in kakšen oseben	^
rnent. Zlasti je vazno no potrdilo, Ce ?a	^
Prejeli na dom	v
pristojen občinski v Q jj. rad, kjer vam g» ločili, če ste potrdil^
ločili. Ce ste Pouu““v ta-
bili, tedaj stopite P v ko na pristojni oboi ^ rad (uradi so konca volitev), kJ“ jrj todo izdali dup!*
Potem je seveda v ^
da imate pri sebi k hen dokument Za bne dokumente veljajo izkaznice, potni ske knjižice, P°k°J dov(r knjižice, orožni hsti, y t(t ljenja za ribolov m {eSi<r članske izkaznice P ^ nističnih zbornic, ki P sjj. rajo biti opremljen ^ ko. Dokumenti so .a»	^
di zapadli, vendar , nuditi nedvoumno
kacijo volivca.
Kaj pa, če volivec nobenega osebnega. vSe-menta? Tedaj se *n ^ eno zelasiti na volisc . f00 do lahko glasoval, ce » j. pozna in potrdi nje* ^ak-dentiteto: na Prin.-,nisije’ šen član volilne skrutinator ali Pa „lacovaI'
volivec, ki je že
volivec
   - -	nekdo
Važno je le to, da brez
potrdi, da je voliva ^ dokumenta res oseba- ^ ri je bilo izdano voli«"' trdiio.	yolt.
Ko pride volivec ** vb šče (vsak volivec n* liti samo na svojeoi^ sču), se z volilniin jjjgir lom in osebnim d dnig tom predstavi	^	6®
>-olilne komisije, K1 te nato izročil glasov u< svmčnik. Stopil bo ^ no, kjer bo FTe .xne f* Neodvisne socialist .jjii ze, ki je na Pete?!!i0ffll£ na levi strani ff[ giaSO?'
je t0 ^ii VI
V Parizu, v palači ChaiMot. so pred dnevi ob premieri filma «Miroir a deuv faces« imeli velik sprejem, k,i so ga imenovali »Tisoč in ena lepotica«. Na sprejem so povabili »vso smetano« Pariza,osa Mamini najbolj vidne osebnosti in predstavnike aristokracije. Sprejema se veliko povabljencev ni udeležilo. Kl jub temu so bila vabila »na črni borzi« po 15.000 frankov. V dokaj metili atmosferi, ki je na sprejemu vladala je vzbujala posebno ppzormi6t Jolanda Maguy, ki sicer ni napačna, toda predmet pozornosti je bila predvsem njena obleka, ki je stala »samo« 50 milijonov frankov ali okoli 70 milijonov lir
zalepil. Tu je	ne
da se na glasovnic pg lise nič drugega k° ,rljg&S® ,mo omenili, kaJ ..piiaV1**' je glasovnica ne ' W) d» Zlasti naj pazijo že glft' ne bodo pri zaieplJaILj tiF sovnice pustile na J ^ čila (rošeta), kajti oVpica dostuje, da je S -0 gl»' neveljavna. Ce Je	j »1*
sovnico umazal s . j0 napravil napako, jj* jp z* koj vrne predsednic hleva novo.	lit
Zalepljeno giaS°'n pot«jj! svinčnik je t-reb v0iilt*®
vrniti predsednik	pjed
komisije, ki jo °v zflpr cčmi volivca vrec cateno zaro.	je
Volivci invalidi,	ne-
fizično nemogoče reinstv1' d<- v kabino v sp plepc£ Toda to velja le invalide brez r°K,	«
nc in druge P°d5i*-*J habljence.	ČJ
nima takšnih h dejansko onernog®0 ne jtP bi lahko sam v°u*’binO' ,
biti spremljan v	j>iti
Spremljevalec
član družine m	sv«
če pohabljenec
cev, ga lahko Qgebft. spremlja druga
spremlja dru„»	te od-
mora biti vollveC hab'JtJiir r:e in ga mora Sgg,.
sam svobodno	j v
če ne sme	^
bino več kot Uda.
_~trdil8 i*
Zdravniška take pohabljen ^ra^tr ^ P°kr.aj^ctveneg» i.
rada ali	*
nik, vendar
smejo biti
Bolniki, J°nicah •jer.ju v bo n j v0lijf %
sanatorijih, la . so d*j,i'
kraju samem.«
t. m. po tajnk vjoziJ. jjj
ce ali sanatorija ^ift^
sebno prošnjo n vMilni urad.	bi*$
Tržaški voUvci^ ^ v drugih obe' do ;j*v' ke. imajo Pra\„ pa d Jj-slotnega pnPu®tapri
nih železnicah Pvelja ^
nem listku, ^?-
veti® ^ w
za povratno veznjo^^.
vratek z isthn. ra volivec ina®*	j
nem potrdilu zi£ preZ fcr katerem je vo1 ožnj» *
ziga povratna gjjavn^
ytos011nmlk
12. oktobra 1958
1 \\ \ w v ^ \\	av	jm	v-«*	•, - -
ar,jan de Regg;
B»lj kot
Praznik v Ziljski dolini (orig. lesorez ]9.>8)
sicer so v teh dneh naše misli pri koroških Slovencih, ki morajo zopet biti obupen boj
proti nečloveškemu potujčevaleu
ZA	SALO D VAJSETFIGURA TIVN IH
Čudno odkritje v reški galeriji Jože Horvat - barbar iz Nazarja
Slovenski slikar-amater razstavlja na Reki - Povabljen tudi v neko tržaško galerijo - Jugoslovanski Buffet, ki odkriva A meriko
S hrupom in reklamo se rojevajo zvezde na zapad-nem nebu. Prve strani izpodrivajo drobne politične škandale, pa tudi Sputnike in Vanguarde, kadar gre za pikantno afero tega ali onega filmskega zvezdnika. To je denar za časopis, to je reklama za «žrtev». Tudi r.aš naslov je namenoma zvodniški, dasi gre v stvari za bolj preprosto, bolj resno, pa vendar izredno zanimivo zadevo. Namreč: za slikarja-amaterja, ki ga je neki umetnostni zgodovinar ob otvoritvi razstave na Reki imenoval «Barbar iz Nazarja« Sploh pa si o-glejmo stvari po logiki neke urejenosti.
Pisca teh vrstic so nekega dne povabili na «neko zanimivo slikarsko razstavo« na Reko. Joža Horvat je ime, ki ga — v slikarskih in sploh upodabljajočih krogih — še nisem zasledil. Na Reki sem si potlej v galeriji eCorso« ogledal to zanimivo :azstavo, ki je imela kasneje izredno zanimive posledice. Olja, moderna olja, to-
  ■iim"iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiimmi»tHHiiiiiiHiiiiiiniiin»iiiimHiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiifiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiitimii .
Založba Mladinska knjiga V prihodnji sezoni
r
v
Se naprej bodo izhajale zbirke Kondor Sinji galeb, Globus, Zlata ptica, Čebelica
S
^^niško delovanje Mla-knjige, katere izdata ’ Prvenstveno namenje-bralcem, je po-iT vE s šolskim letom. Ko . a' °dpirajo šolska vra-, tudl 'založba Mlad in-objavila program
Piih
,*eta
J£daj. Ta kaže, da
^jiib	nova	sezona
»sr-	nekaterim	težavam
TC*'»
vojno je bila slo-
T»ska	ulla Mu'
thfa. mladinska literatu-
£(lajTneroma precej borna.
tnjj pa izda Mladinsica
k»jj * Vsako leto okrog sto
ttiem 28 m'adino. To pa po-
bilSa|!oVe*'k napredek, ki ga
Ta
m mogoče zanika-
te (*,. UsPeh je nedvomno ** je * ° P°membnejši, ker l>lerom2alOŽba dose8la v raz-kaj n a kratkem času neti* v. ?,Vojnih let’. Pri tem > v°d'
kalite jih
fcnjj Pripravlja Mladinska
kvaij?di za'ožba vso skrb za ki- iiK° ° 'zdai- Vse izdaje,
so skrbno izbrane.
hke 1 aarne pa dosežejo veselic- a.klade.	Slikanica	Ce-
l	že šest°	,et0
izvodov.
Ptebj: .	Vinjega	galeba, ki
'bita	v sedmi letnik,
Jih. Tn	ozba	v	17.000	izvo-
* je	zbirka Kondor,
5' je 1^'a?a*a komaj dve le-
10.
ia,00o T a°seg]a naklado od Ji potr,0. ^®‘®00 izvodov. Tu-'0 zbiri?’sna zb’rka Globus °So * ^l°to ptica imata i° Se n.l'ar°Pnikov. Zbirke , - da ad'ni tako priljubi-J*ljo g5,0 Pri njej vzbudile dllart- lastn'h knjižnicah, inske zbirke so do-
0alehPO 50 knRS Sinje-J,1« p., blizu 40 slikarke J ice in 20 knjig Da «ondor.
!/s*gia Mladinska knjiga s Hedv« lePe uspehe,
mogla nizka cena posameznih knjig. Knjige prodaja založba že vsa leta po razmeroma nizkih cenah, kar omogoča, da segajo po knjigah tudi tisti, ki bi sicer težko utrpeli izdatek za dražjo izdajo.
Pri vsem tem pa založba tudi kar najbolj skrbno izbira program svojih izdaj. Tudi za leto 1958-59 je Mladinska knjiga pripravila kvaliteten izbor za vse svoje knjižne zbirke.
Knjižna zbirka Kondor prinaša izbrana, lahko rečemo klasična dela domače in svetovne književnosti, od našega Prešerna do Prežihovega Voranca in od Homerja do Hemingwaya. Založba je doslej izdala po osem knjig vsako leto, za letos pa jih zagotavlja 12. Prešernove poezije v redakciji Antona Slodnjaka bodo izšle v obliki, kakor jih je pesnik sam pripravil za tisk leta 1847. Drugi zvezek bo prinesel Prešernove nemške pesmi in pisma s slovenskimi prevodi, tako da bodo mladi bralci imeli- celotni opus velikega pesnika v priročni izdaji. Izmed domačih književnikov bosta v tej zbirki zastopana še Ciril Kosmač z izborom krajših tekstov in Miško Kranjec z izborom novel in črtic. Tudi znani roman Turgenjeva Očetje in sinovi bo dožive' letos v zbirki Kondor ponatis. Izbor in nov prevod velikega teksta svetovne književnosti Cervantesovega Dona Kihota bo to veliko stvaritev približal slovenski mladini. Isti namen ima izbor oziroma odlomek iz Dantejeve Božanske komedije — Pekel — v
0|hno močno pripo- i prevodu Alojza Gradnika.
Naj omenimo še, da bodo v tej zbirki izšli tudi eseji znamenitega francoskega filozofa 16. stoletja M de Montaigneja, izbor Andersenovih in Grimmovih pravljic ter srbske in hrvatske narodne pesmi, to pot v 0-nginalu.
Zbirna Sinji galeb st je v šestih letih svojega obstoja pridobila med mladino, pa tudi med odraslimi bralci nešteto prijateljev, ter je postala najbolj razširjena in najbolj priljubljena knjižna zbirka. S svojimi napetimi, fantastičnimi, zgodovinsko junaškimi, živalskimi in humorističnimi zgodbami nudi vsakemu bralcu, mlademu in staremu, obilo plemenitega užitka, pa tudi nevsiljivega pouka in zdrave zabave.
Letos bo v tej zbirki izšlo osem knjig. Med njimi je omeniti ponatis popularnega in še vedno tako živega Finžgar jevega romana Pod, svobodnim sanfem. Od-slovensitih avtorjev bo zastopan še Anton Jngolič s povestjo iz dijaškega življenja. Zanimiva bo tudi knjiga o najslavnejšem boksarju vseh časov Joeju Louisu, ki bo izšla pod naslovom Crni bombarder.
Zbirka Globui je edina slovenska načrtno urejena zbirka potopisov. Ker naši ljudje potopise zelo radi bero, tovrstne literature pa je sorazmeroma malo, si je zbirka v štirih letih izhajanja pridobila številne bralce. Letos bo založba izdala štiri knjige; od teh bosta z dvema zastopana domača avtorja. Mladi pisatelj Beno Zupanič je napisal knjigo o Egiptu, kjer se je mu-
dil ob sueški krizi lani kot dopisnik jugoslovanskih čet. Dušan Savnik pa je zbral vrsto podatkov o Južni A-meriki in napisal knjigo, ki bo izšla pod naslovom Kontinent nasprotij. Knjiga Ov-čennikova Potovanje v Tibet b0 tretja knjiga, ki bo mladim bralcem odprla pogled v tuji neznani svet. Četrta knjiga pa je rezervirana za novo delo domačih avtorjev, za katero pa še ni dokončne odločitve.
Posebna zbirka Mladinske knjige je Zlata ptica, ki prinaša izključno izbore pravljic. Letos so napovedane štiri knjige s sloven-
skimi narodnimi pravljicami, švedskimi pravljicami, indijskimi basnimi in ciganskimi pravljicami.
Ce omenimo še osem knjig zbirke Čebelica, osem slikanic namenjenih najmlajšim bralcem, smo s tem povedali dovolj o bogatem izboru in široki dejavnosti založbe Mladinska knjiga. Ce bo založba skrbela za redno izhajanje knjig in če bodo izdaje tudi v bodoče skrbno opremljene in ilustrirane, potem bo tudi letošnja knjižna žetev mladinske književnosti bogata in donosna
rej slike, ki jih lahko obračaš na vse štiri konce, pa bo vselej enaka. Učeni ljudje z brado ih brez nje so reodjenljivo komentirali: dadaizem, tašizem, buffetizem. Mirno sem se sprehajal pod slikami, od katerih so nekatere merile skoraj dvakrat tri metre. In gledal, gledal panoptikum barv, občudoval skoraj neverjetne harmonske kombinacije in globoko sam v sebi ugotavljal svoj simpatičen odnos do slik, ki konkretno, za pojmovanje povprečnega prebivalca globusa ne predstavljajo drugega kakor navadno packarijo, kaotično zmedo barv in linij in pik in skratka: ka-vin usedek, ki se je »posrečil« in ki ganljivo napoveduje srečno bodočnost, pismo in «pazite na sovražnike vaše osebne sreče, ki pretijo« in tako naprej. Ne vem zakaj, toda Horvatova olja so tistikrat zame predstavljala sicer neurejeno, toda močno, agresivno partituro, kjer na zečetku in koncu piše fortissimo, brez cre-scenda in decrescenda, enotno, strašno konfuzno in v isti mah polno pisanega doživljajskega sveta, ki ga slikar pač ni mogel izraziti niti s piccascjevsko figuraliko in niti s figuraliko nasploh.
Predvsem je treba že vnaprej povedati, da papir nikakor ne vzdrži podrobnega opisovanja slik, ki dejansko ničesar ne povedi-, ki so pa vendar za človeka, ki lahko malo bolj fantazijsko čuti, dovolj zgovorne. Oglejmo si nekaj naslovov z reške razstave: Nejasni akcent, Znaki, Množica novih, Rojstvo svetov, Manever, Telegram, Nove droge, Odprtine. In še in je. Prvi, najbolj neposredni občutek na tej Horvatovi razstavi je — za vse obiskovalce — strah: strah, ki te ob pogledu na te slike organsko veže, ki se globoko vlega na vse tisto, kar imenujemo čustva, občutja, misli, pojmovanja itd. Strah pred nečim, kar lahko povzroči menjave v človekovi psihi. In navsezadnje
strah pred slikarjevo' barbarsko govorico, strah pred «džingiskanstvom» njegovih umetnostnih nazorov, ki se lepljivo oprijemljejo slehernega obiskovalca. In še en strah, bolj popustljiv, bolj racionalen in bolj človeško radoveden; ali ni vse to, kar je obešeno na stene reške moderne galerije, očiten bluf, očitna prevara, drzna sicer in neodpustljivo perfidna, pa vendar...? Hotel sem vedeti (in naravnost otročje sem se zatrmil, da bom nekaj storil v ta namen!) ali Horvat sploh obvlada najbolj primitivno figuraliko.
da bi človeka z rahlimi živci lahko šokiral. Njegovi odgovori so bili približno takle: jaz sem edini slikar te vrste v Jugoslaviji. Jaz sem najboljši slikar v Jugoslaviji. Postavite na primer deset Murtičevih slik (Edo Murtič, ugleden hrvat-ski modernist, mlajša generacija) in eno samo mojo, pa boste videli, da bodo ljudje gledali le mojo sliko.« Skoraj cinizem, bi rekel. Pri vsem tem pa je najbolj zanimivo to, da je Horvat naravnost otroško prepričan v to, kar govori. Ni povedano naduto, ampak nekako odpr-
tako naprej — vsi po vrsti niso verjeli, da je to res.
Zdaj bo Horvat razstavljal v Trstu. Po vsej verjetnosti nekaj kasneje tudi v Parizu, kamor so ga povabili po ogledu reške razstave. Zdaj je v Nazarjih, idiličnem trgu nekje v zgornji Savinjski dolini in riše. Pravi, da ne more drugače. Ne izanima ga niti komercialni Parižan Buffet, komajda ve, kdo je Salvadore Dali, po imenu pozna Pic-casa. Prekleto malo mu je mar umetnostna zgodovina in Michelangelo in Rembrandt in Van Gogh. Hor-
r*
* e-
P1* "€
Joža Horvat
to se pravi, ali sploh zna narisati človeško glavo, hišo, ali obvlada osnovne elemente proporcij in dimenzij, ali ve, kakšne so klasične kombinacije temeljnih barv in tako naprej. Razgovor z njim je bil kratek, toda prav tako presenetljiv,
aSliku brez naslovim (olje 19.16)
iiiiiimiinmmmmHiMmiiiiiiinMMHmiiHdMniiiHiHuimiiMiHiiHHiHimiiHMHinHHHiiHnjKiHniiiiiiuiinnui,,,,,,!
fiiiiiiMMiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiitiiimu um iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZBRANO DELO SLOVENSKIH PESNIKOV IN PISATELJEV
Izšla je sedma knjiga Tavčarjevega zbranega dela
Prežihov
Te dni je prišla na slo-vensJci knjižni trg sedma knjiga Tavčarjevega zbranega dela. Ta knjiga, ki je 61. knjiga zbirke zbranih del slovenskih pisateljev, ki jo izaaja. Državna založba Slovenije, pomeni korak naprej k zaključku celotnega opusa priljubljenega slovenskega pisatelja, klasika Ivana Tavčarja.
Medtem ko so dosedanje knjige prinesle Tavčarjeve leposlovne spise, ki jih širša javhost več ali manj dobro pozna, pa je sedanja sedma knjiga Tavčarjevega zbranega dela posvečena tistemu pisateljevemu delu, ki je. bilo javnosti manj dostopno ali pa celo sploh neznano, To so predvsem Tavčarjevi podlistki, črtice, satire, humoreske in razni polemični spisi, ki jih ie pisatelj kot eden vouilnih slovenskih politikov liberalne stranke objavljal v dnevnem tisku svoje stran-
&
S
k**, predvsem v Slovenskem narodu. Seveda pa je tudi to gradivo poleg strogo leposlovnih spisov tako pomembno za spoznavanje Tavčarjeve umetnosti, da je.
bilo nujno spi e jeti ga v zbirko zbranih del. Podobno gradivo bo obsegala še zadnja, osma knjiga Tavčarjevega zbranega dela, tako da bomo potem imeli v osmih knjigah zbrano vse, kar je Tavčar pomembnejšega napisal.
Urednica zbranega dela Marja Boršnik je. kot pravi v začetku svojih opomb, sprejela v to knjigo vse krajše podlistke pripox>e&-nega, reportažnega in sati* rično-polemičnega značaja, kjer je bilo mogoče doslej ugotoviti Tavčarjevo avtorstvo, Izvzete so tu kulturne kritike in polemike, razni govori in politični portreti ter aktualna kramljanja, ki so izšla kot podlistki. Ti bodo deloma objavljeni v naslednji knjigi. Kot poroča urednica, pa je imela prav z ugotavljanjem Tavčarjevega avtorstva največ težav, saj se je pisatelj v dnevnem tisku pogosto
skrival za raznimi psevdonimi in kraticami.
Marsikdo bo morda mislil, da so spisi, objavljeni v tej knjigi Tavčarjevega dela, nezanimivi in samo odsev preteklega življenja. Vendar pa temu ni tako. Čeprav ne gre za leposlovna dela, pa skoraj vsi objavljeni sestavki izpričujejo 7 ovčarjevo literarno osebnost ter njegov hudomušni n. satirični ton. Razen tega pa se ti Tavčarjevi sestavki tičejo vprašani, ki so bila aktualna v političnem in kulturnem življenju slovenskega naroda ob prelomu našega stoletja. Zato predstavlja tu zbrano Tavčar je im delo zanimivo gradivo za proučevanje slovenske politične in kulturne zgodovine, ne glede na to. da je to povrh *ega še zanimivo in prijetno branje. Uredi.ica je dodala knjigi obširne opombe.
Sl. Ru-
to, prepričljivo, sugestivno. Na Reki so mu nadeli ime: Jaki, to je — močni. Tako se zdaj tudi podpisuje.
Horvat je pred kratkim prišel za nekaj dni v Koper, verjetno zaradi razstave. Ob tej priliki sem skuhal načrt nedolžnega eksperimenta: povabil sem ga, naj napravi vsaj eno figurativno sliko, ker me je nenehno v podzavesti trapil sum, da gre vendarle za banalen trik. Zahteval je več platen (našli smo okrog dvajset vezanih plošč, ki v danih okoliščinah lahko zamenjajo platna), dali smo mu precej oljnatih barv, zaklenil se je v sobo in potlej se je zgodil »čudež«, stvar, ki je še danes nepoiml!iva za normalen človeški razum: v skopih treh urah je dokončal dvajset (dvajset!!!) oljnatih slik, figurativnih, takih, ki jih videvamo po razstavah: istrski pejsaži, tipična kra-ška hiša, pa rože, rože vseh vrst in barv, pa ladje v pristanišču, pa avtoportret, pa sedečo gospo, pa konja, ki se ves penast vzpenja in tako naprej. Skratka: v treh urah eno celo razstavo, ki bi po naših kriterijih mirno lahko doživela publiciteto. Stvar je bila jasna; ali je Horvat genij ali pa norec. Oba pojma sta si namreč zelo blizu
Zakaj je bilo treba napisati ta članek? Predvsem zategadelj, ker so ga odkrili Hrvati in ker na Slovenskem sploh še niso slišali zanj. Tistih dvajset slik sem kasneje (seveda s komentarjem o okoliščinah nasta-ka!) pokazal številnim ljudem, med ostalimi tudi kiparju Jaki Savinšku. jmet-nostnim zgodovinarjem in
vat upodablja refleksije, riše misli. Ne emocije, ne impresije, ampak refleksije na te erppcije, na impresije. On riše Razpad svetov ih Nove droge in Popoldanske strasti. Za šalo pa tudi 20
Joža Horvat
figurativnih olj v treh u-rah. Mimogrede, namesto južine.
Ml.
 «» ;
Danes bo v zagrebški O pet krstno izvedena opera Stjepani Suleka «Coriolan». Libreto j po Shakespearovem delu ni pisal avtor sam, režiser j Vlado Habune k, dirigent M lan Horvat, pojejo pa Fran Lovrič, Drago Bernardit, Pji rc Filipi, Franjo Pavlik, Iva Iranci, Mica Glavačevič i drugi.
• * *
20, oktober, dan osvobodi' te Beograda bo gledališč »Beograd» v Coventrgju prc rjavilo s premiero Držičeveg sDunda Maro jas. Premiero j pripravil beograjski režiser di Marko Fotez.
Gledališče v Coventrgju ji bilo zgrajeno s pomočjo Na rodnega odbora mesta Beo gt odo.
0^1
Ža	•* nedokončanega romai\a «Prtstrahs.
1isko oddajo priredil: Bogomil Gerlanc.")
Osebe; fTHAHUN — strpani dohtar imenovan OltNgT — gospodar na Vohnečevini. okoli 50 let star, napreden Kmet in ^	odločen Slovenec
*0HNETINJA — gospodinja IOMA2 — reliki hlapec ^ELENLAJBIC — mlad pastir KRATEK — napreden kmet iz Otiškega vrha £met z Brdinj >.Va kmeta iz Golavebuke
r9e neznani možje
V
ut? 'sl/8 Z/«™«*’ ki prviž objavljena v tisku, so izpuščelti n tj S »o Had'° Ljubljana je to priredbo dvakrat oddajal i	b3i ob'avo dopolnjujemo naše prispevke k «tednu knjiž-
°v danm nudimo gradivo za prosvetna društva (na primer
UREDNIŠTVO
Posli na Vohnečevini Kmetje s hribov in dolin Fužinarji iz Prevalj N A POVEDOVALEC
Kraj: Dimnica, glavni stanovanjski prostor na Vohnečevini, ki je zavzemala celo levo krilo velike Vohnečeve hiše. Tu je potekalo skoraj vse življenje velike kmečke družine.
Cas: Sobotni večer na začetku meseca aprila 1S48. leta.
NAPOVEDOVALEC: Vohneča domačija na Vrheh, sicer ne preod-daljena od sveta, a zelo nedostopna, je ležala na visokem hnbu ob sami koroško-štajerski meji. Veljala je za samoten kraj. Pokrivala je celo koleno, ki je molelo iz pobočja Brdinj. Najpoglavitnejša stavba je bila brezdvomno hiša sama, prostorna in raztegnjena stavba, ki je pričala o zelo visoki starosti. Bila je seveda čisto lesena in postavljena v takem slogu, ki ga je bilo v teh krajih že zelo težko zaslediti.
Prednjo stran	hiše je	tvorila podolgovata,	temna	veža,
nabita do zadnjega kotička z razno ropotijo. Vrata na levi strani so vodila v dimnico, ki je zavzemala celo levo krilo velike Vohneče hiše. V tej dimnici se je živelo skoraj vse življenje velike kmečke družine s kakimi šestimi posli.
Vohnet je bil	za tiste	čase zelo napreaen kmet in	odločen Slovenec. Pri	Vohnetu	so gospodarji že od	nekdaj	znali
brati in pisati in	je zato	bilo pri hiši veliko	knjig, starih
in novih.
Zato je bila na Vohnečevini že nekaj let skrivna bralnica. Sem so hodili ljudje iz bližnjih in daljnih krajev Mežiške in Mislinjske doline poslušat branje. Saj so imeli v hiši g°’ spodarji poleg slovenskih in nemških knjig zadnje čase še časnike iz Ljubljane in Celovca.
Tistega sobotnega večera meseca aprila je bil dan pust in čemeren. Nebo je bilo nizko zatlačeno z meglami. Le Vohne-čeva domačija se je svetila v žarkih barvah zahajajočega sonca, ki je prodiralo skozi meglo.
Pisalo se je leto 1848, tisto leto, ki ga imenujemo »pomlad narodov«.
Absolutistični režimi v državah Srednje Evrope so vedno bolj pešali. Proti silam, na katere so se le-ti opirali (fevdalno plemstvo, finančniki, birokracija in cerkevi, so stanovitno pridobivale na moči napredne sile: industrijsko meščanstvo in malomeščanstvo ter proletariat, kateremu sta Marx in Engels že dala »Komunistični manifest«, in pa kmetje, ki so hoteli dobiti zemljo zase. Boj za pravice posameznikov je preveval tudi boj za nacionalno svobodo.
Februarja je francosko ljudstvo šlo na barikade in proglasilo republiko. Pod tem revolucionarnim dejanjem so se zamajali nasilni režimi v državicah Italije in Nemčije, kjer je ljudstvo zahtevalo zedinjenje in svoboščine Potreslo pa je tudi mogočno Avstrijo, kateri je skoraj 40 let krojil usodo, absolutistični minister . knez Metternich.
Dne 13. marca so bili prvi nemiri na Dunaju, naslednje dni je cesar Ferdinand že obljubljal razne svoboščine, da bi ohranil stari red in prestol.
Tudi na ljubljanskih ulicah so se začele 16. marca pod noč demonstracije; sodelovali so Jijaki, rokodelci in delavci. Razbili so Metternichov kip Pod trančo, razdrli mitniške za tvornice, razbili nekaj šip pri oblastnih; veljakih in zahtevali pravice Tudi slovenski kmetje so se dvignili in pred njimi so bežali graščaki. Kmetje iz Iga so napadli grad in ga izropali. Več kmeto’- se je, prav kakor ob francoski okupaciji, umaknilo v gozdove. Buditelj koroških Slovencev, Matija Ma-jar-Ziljski, je zbiral med koroškim ljudstvom podpise za »Svo. vodno Slovenijo s slovenskim jezikom v kanclijah in šolah.«
V svitu teh dogodkov je France Prešeren napisal že leta 1844 pesem, ki naj trka na vest nepomirljivega človeštva. Pesem, ki je še ni objavil, je uvrstil med pesmi svojih »Poezij«. Toda klerikalno-nazadnjaška avstrijska predmarčna cenzura je črtala iz rokopisa «Poezij», eno kitico pesnik pa okrnjene pesmi tudi ni hotel objaviti, in tako so 1847 leta izšle
njegove znamenite »Poezije« brez »zdravlj.ee«.
GONG
(Zvoki »Internacionale*, vmes posamezni verzi:
Naprej, sinovi domovine, prišel je slave dan za nas...
Orožje vsi v roko!
Zberite se v pohod!
Naprej! Naprej!
Vzkliki: Fraternite! Egalitš! Libertč!
Svoboda! Svoboda! Svoboda! Konstitucija!
Vmes hrumenje množice in njeni vzkliki, razbite šine lom ijenje predmetov, redko posamezni streli — streljanje narašča tn i o»g popoln mir}.
PROGLAS: Presvitli Cesar Ferdinand — milostljivi Oče — so Svo-Jiga dozdanjiga nar vikšiga svetovuvca — kneza Metternicha" od njegove službe odvezali.*)
Ustavno pismo Avstrijanskega Cesarstva.
Premilostljivi Cesar so 15. dan kega meseca ob petih popoldne sklenili, de se imajo Njih dežele drugači vladati ali regirati koker dozdej. To novo vladanje se imenuje konstitucija.
Iz perviga razdelka —- Vesolne postave.
Vsakimu narodu je č:sto ohranjenje njegove narodnosti in njegoviga jezika zagotovljeno.
*) « Kmetijske in rokodelske novice«, št. 12 od 22. marca 1848.
(Nadaljevanje sledi)
PFIniS?IK’Jnevfiil:
12. oktobra 15^
bil »laven in nastopil v znat s filmom oFai
Harry Belafonte
resnični umetnik
Ob nastopu črnega pevca v Milanu
H<mka Rackerseder je berlinska manekenka, ki «sra-me«i}jivor» kaže, kako ji pristaja naj novejši model srajee
(Od našega stalnega dopisnika)
Novinarji, ki so pričakovali pevca na letališču Malpensa, misleč,'da bodo zopet imeli opravka z enim izmed oholih ameriških pevcev, so bili ne malo presenečeni nad simpatično pojavo visokega mladeniča z dveletnim sinčkom na ramenih.
In takega preprostega in dobrodušnega, pa čeprav dovolj dostojanstvenega črnca (besedo, ki jo Belafonte vedno s ponosom poudarja) je občinstvo v Teatro Nuovo sprejelo z burnimi aplavzi. Dvorana je bila vedno zasedena, posebno na stojiščih se je kar trlo milanske mladine Pojava, nastop in kretnje so takoj osvojile publiko in sloves o komaj 31-letnem črnskem mladeniču je bil potrjen. Harry Belafonte je ookazal da je resničen umetnik. Kot pevec bi se til lahko zadovoljil s slavo, ki jo je dosegel kot izvajalec modernih popevk, toda neumorno je iskal naprej, dokler ni našel v ljudski pesmi, v folklori svojega ljudstva in kasneje tudi v drugih, tisti neizčrpen zaklad glasbenih motivov, ki jih je bilo treba samo odkriti in jih ponesti v svet.
rtju premnogih ameriških črncev. Posebno v mladosti, ko oče mornar iz Mar-tinice, ni mogel najti prave zaposlitve in je preživljala družine mati s pranjem stopnic podzemske železnice v New Yorku, je Harry občutil kaj pomeni ostati ves dan brez koščka kruha. Edini sreč-
Harry Belafonte
ni dnevi mladosti so mu potekali na Jamajki, kamor se je po smrti očeta preselila vsa družina Belafonte.
Tu je Harry odkril nov svet, v katerem ga ni nihče več zaničeval in kjer je bilo življenje kljub trdemu delu lepše in prijetnejše. Tu je odkril, da
Toda njegova pot do te- | si ljudje skozi pesem in ga ni bila lahka! Žlvlje- | ples lajšajo bolečine in nje črnca Belafonteja je bilo pač podobno življe-
nabirajo novih moči za jutrišnji dan. Jamajka je
•fmmfllfMimilllHMIMimHIHIIIIIIIIIlUNIIIUlUttflllllllllfMIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIimHIIIKIIIIMIIIIIIIHIIIIIIIIHIHIIIIIIIIIIinilllllllllllKIllllMlIlllllifllllKIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Topolino“ proslavlja 30 let
Prva slikica kaže prvi film, ki so ga predvajali sepleuibra 1928- kiopolino« »e ni bil slaven in je imel štiri prste- Minil-i sla dve leti in «Topolino» si je oblekel bele rokavice ter nastopil v znanem filmu «Požar in gasilci« (slika v sredini). Najvišjo slavo pa je dosegel leta 1941 s filmom ((Fantazija«, saj je bil to prvi res veliki film Wailta Disneya, kjer je nastopil «Topolino» kot čarovnikov učenec
Micker Mouse je poznan po vsem svetu. V Sloveniji so ga krstili »Miki Miška«, v Italiji uTopolino« (kot ga nazivamo tudi v tem članku, ker ga tudi tržaški otroci poznajo poa tem nazivom), v Franciji aMichei Sourisn, v Španiji «Mi-guel Maus», v Grčiji »Mikel Mus«, na Japonskem »Miki Muki«, na Švedskem »Musse Piggo, v Portugalski »Ratinhon in v Braziliji »Comondogo M:ckey».
Prvi risani film, v katerem je nastopil *Topolino*, datira 30 let. Takoj se je dopadel vsem: preprostim ljudem, ženskam, inteli-gentom, diktatorjem... in seveda predvsem otrokom, vseh ras, religij in narodnosti na vseh kontinentih.
Walt Disney oče «Topolina», je narisal prvo figuro, ko se je gledal v zrcalo. Imenovati ga je hotel «Mortimer* v čast neke miške, ki mu je delala družbo v najtežjih časih, ko ni imel denarja za kosilo, žena ga je prepričala, da je dal
miški ime «Mickey* in tako se je rodil «Mickey Mouse*, ki je sedaj poznan po celem svetu.
Walt Disnep je sin zanimivega moža iz Chicaga, ki je opravljal v svojem življenju celo vrsto del. Svojega risarskega talenta se je mali Walt tipično a-rneriško zavedel, ko mu je nekdo plačal tisoč dolarjev za risbo, ki je predstavljala konja. Takrat se je oče lotil prodajanja časopisov in Walt je z brati kolovratil po cestah in na vse grlo vpil naslove. Šestnajst let mu je bilo, ko je postal vojak v prvi svetovni vojni in prevažal rešilni avto. Leta 1925 pa se je v očetovi garaži lotil izdelovanja risanih filmov. Bili so to politični filmi,
VELJAVEN OD 13. DO 19. OKTOBRA
Oven (od 21 3
do 20. 4.) Zanimivi in prijetni dnevi. Možnost napredka, zvezde so ugodne. Prijeten sestanek. Tudi na poslovnem področju novi uspehi.
B'k (od 21 4 do
20. 5.) Videli bo ste drage osebe in napravili nova poznanstva. Dnevi so ugodni za nove pobude m izvršitev načrtov. Neka o-seba vam bo pomagala.
Dvojčka (od 21. 5. do 20. 6 ) Porodila se bo neka simpatija, a i-meli boste težave, da jo izpoveste drugi osebi. Ugodne perspektrve za Vašo poslovno dejavnost.
Rak (od 21. #. do
22. 7.) Dober teden. Obojestransko razumevanje in harmonija. Ljubezen prihaja do izraza v drobnih stvareh Zaupajte v lastne si’e.
Lev (od 23. 1 do
22. 0.) Morali boste premagati nekatere tež.a,ve v odnosih z okolico in tudi zapreke sentimentalne prirode. Izboljšanja na delovnem področju.
Devica (od 23. H
do 22. 9.) Površnost lahko po vzroči, da se boste znašli v resnih težavah, iz katerih se boste težko izvlekli. Neprijetna presenečenja.
Tehtnica (od 23, 9. do 22. I«.) Cu
dna srečanja, k. vas bodo presenetila. Varujte reko tajno. Na poslovnem pod ročju se predvideva pomemben uspeh.
Škorpijon (od 23 10. do 21	11)
Na dnevnem re
du bodo prepiri če ne boste vijud-
nejši in mani razburljivi. Na
poslovnem področju začn sen zastoj
Strelec (od 22. 11. do 21. 12.) Obzorje je nekoliko temačno, vendar boste prišli do želenega cilja.
Vaši napori ne bodo zaman in boste uspe-li. Pismo.
Kozorog (od 22. 12. do 20. 1.) Zaljubljenci pozor na opravljive je: zike, za katerimi se skriva zavist. Mnogo truda in mnogo besed, vendar ne zaman, ker bo uspeh pre kosil pričakovanja.
Vodnar (od 21 1 do 19. 2.) Srčne težave vas ne bodo prehudo teži-čeprav so na vidiku spori z ljubljeno osebo. Teden je ugoden za odloč ne osebe.
Ribe (od 20. 2. do
20. 3.) Teden bo lahak, prijeten in ugoden za lahkotne sentimentalne podvige. Odlične priložnosti tudi na poalovnem področju, kjer pa je potreben določen napor
(i)i
saj se je v njih norčeval iz znanih političnih osebnosti. Zadeva je sla čisto dobro
dokler ni propadel razpečevalec ter filmov in z njim tudi «producent».
Brat Walta Disnega je HI bolan in zato sta jo mahnila skupaj v Kalifornijo, kjer sta sestavila na stotine kratkih risanih filmov z zelo slabim finančnim uspehom Leta 1928 pa se je položaj kar naenkrat izpremenil, ker je pričel svojo zmagovito pot po svetu *Topoli-no* in prinesel očetu slavo ter milijone dolarjev.
Pred kratkim je Walt Disney izjavil, da je *Topo-lino* postal nekak heroj, tabu, s katerim se ne sme več igračkati. Postal je model «ameriških čednosti*: Ne pije, ne kadi in se ne zanima za ženske. Prva leta je bil živahen, pozabljiv in je marsikatero r skuhal*, ce pa sedaj naredi najmanjšo nepravilnost prejme Disnep na tisoče protestnih pisem.
Skratka rTopolino* se je zredil, pomesčanil, postal tipični Američan,' ki skupaj z zaročenko Mini sedi v u-dobnem naslonjaču In gleda televizijski spored.
Kot tak se je tTopolino* nekako vključil v ameriško življenje, kot da bi bil resnična oseba iz mesa in krvi. Neki dan, ko je bila objavljena v časopisih med običajnem nadaljevanjem zgodba, kjer je bil r-Topoli-no* zvezan in v rokah banditov odločenih, da ga u-Lijejo, je prejel Walt Dis-ney na tisoče in tisoče pisem z zahtevo, naj reši življenje junaku Neki dan se 1e Mini, Topolinova zaročenka, pritožila, da si zaradi draginje ne more kupiti nove obleke. Uradi Disnep so bili takoj nato dobesedno poplavljeni s paketi notni oblek, ki so jih poslali iz vseh držav Amerike.
Popularnost *Topolina* je že zdavnaj prešla državno mejo. Britanska čnciklope-aija, ki. obravnava znamenite osebnosti, mu posveča j,osebno poglavje in doletela ga je čast da nastopa v muzeju voščenih osebnosti. Bivša »Zveza narodov* rr je še pred svojo »smrtjo* vTopolinu* podelila zlato odlikovanje.
tako vsadila v Belafonteja ljubezen do folklorne pesmi. Dramatic Works-hop (akademija za gledališko umetnost, iz katerega sta izšla tudi Marlon Brando in Tony Curtis) pa tisto sensibilnost, ki mu je bila potrebna, da bi vsako pesem ne samo zapel, ampak jo vsakokrat tudi doživel.
Njegovo izvajanje v milanskem gledališču je navdušilo publiko. Sam program je bil tako skrbno izbran, da se je tudi v tem zrcalila Belafontejeva sposobnost in originalnost.
Prvi del programa je bil posvečen življenju ameriškega črnca, njegovemu trpljenju in skromnosti. V 7 pesmih je Belafonte izrazil vso bol temnopolte rase in vso globino črnske duše. Morda se je pevec v njih vračal nazaj v o-troško dobo, ko so ga na ulicah New Yorka primerjali z gobavcem samo zato, ker ni bil čisto bel. Belafonte pravzaprav ni popoln črnec, marveč mešanica bele in črne krvi. Toda on se danes ponaša s tem, da je črnec in pravi tako:
«Ko sem bil majhen, so me imeli za crnca, zato naj me imajo tudi danes. Tak bom ostal do smrti, bilo komu to prav ali ne.» Toda tudi v Ameriki danes nihče več ne zine žaljive besede; Belafonte zasluži 53 milijonov lir tedensko in to potneni nekaj za Američane, ki-cenijo človeka predvsem po njegovem zaslužku in višini državnih taks.
«Kralj kalipsa« se seveda v programu ni mogel izogniti pesmi, ki je končno ponesla v svet njegovo ime. «Jamaica Fare-wel» in «Island in the sum (iz istoimenskega filma cOtok sonca«) ter še cela vrsta drugih, so spravile posebno mlade ' poslušalce v pravcati delirij.
Toda, kot pravijo tudi kritiki, Belafonte ni zdaleč samo pevec kalipsa. Predvsem je dober poznavalec ljudske pesmi, pesmi narodov iz najrazličnejših delov sveta, človek, ki išče v ljudskih običajih resnične in neusahljive zaklade. To svoje poslanstvo nam je dal čutiti predvsem <v tretjem de-, ltl programa,- Od, Ipesmi cFrenoh partisan song« pa do arabske «Hava Na-glle« je ta vsekakor svojevrstni pevec naše dobe vnesel vse svoje sposobnosti dojemanja drugih narodov in ras-in nam /a trenutek pričaral najbolj odaljene kraje in vsakovrstna hotenja in želje nam nepoznanih narodov.
DORICA MAKUC
Ficko
piše
Ti morem povedat, da meni moj Stric ne pusti več pisat, zato, ko nimam cajta za tdko in je ukazo, da se morem jast drijoman nečko učit, ko nič ne znan. Zato ko sem bol zabit, se morem pej bol učit, je anka reko. Jen si nanka ne pusti prou nič do povedat. On nič ne za stopi mladino in od nje potrebo. Je vse zastonj! On ukaže, jen jast ga morem ubogat!
Moj Oče pa je reko: «Ni res, da Nič ne zna naš mulo. Je rekla Učenica, da mašma pravo Pisa ne zna in da se anka pri Morski in njegov ko Rektor jezi. Zato anka jast Ukažem, naj se prej Nauči vsaj Kam pridejo velike in Majhne črke. Če še kej ukažem.* Je reko Oče. Mama pa je nečko zmigala z Glavo. Si je mislila sama pr sebi: »Zabit pej ni, če ga je Pri Morski tisko tolko let*. Ma rekla ni Nič.
Od volitev sem pej na jrisal en venček, da boš pej ti rassodo, če sem zares tako forte zabit, kakor pravi stric.
U nedelo zjetro ustal jest bom, šou vele na volišče bom.
Prekrižo nečko peti Znak,
Nej prou taku napravi usak!
Rompompom,	možam	pravim	naš	glas!
Rompompom,	možam	pravim	naš	glas!
Rompompom, može prave volmo mi!
Jest, jen ti, jen Židana ombrela, on, jen usak, ta prava demogela, vre zna, da nam bo zmerom slaba prela, če tak, ku sprej, pr nas žepan bo' bil'
Rompompom,	možam	jjravim	naš	glas!
Rompompom,	možam	pravim	naš	glas!
Rompompom, može prave volmo mi!
Jen mi ga žingamo!
Jen mi ga žagamo!
Ma jast pej prou počas’
Deklevi dam soj glas!
Rompompom, usak taku nej nardi!
Rompompom, usak taku nej nardi!
Rompompom, jen bo vido, da bo prou!
Kaku je mokra Clja forte nazaj in po starem, jen proti napredku, se anka vele vidi po tistemu, ko gre ses datumom nazaj, namesto kokar vsi druži, naprej. Za mokro Cijo pride pole po 15. se-tembri, 1. setember. U katero šulo pej je ona hodila, a? Kadu bo šou enga taše.nga volit!
(Prevedla MARA SAMSA)
GRAFOLOG
|	RADOVEDiNA SLOVENKA: Široko polje
prlUgofljivo««.
t	vendar le v okviru pozitivnih idealov kateri so precej	1
Odločnost in istočasna potrpežljivost Vam dajejo vsefPw*	a
\	Skr Oj&tfv VO*	j
...  J x„.	nrrlte	Ml«	»I
| za uspešen napredek. Od časa do časa se ozrite
dobronamerne nasvete drugih; ne	vztrajajte trmasto, .	)
I da bi z odstopanjem cd nepravilno započete P°ti	,£a. j
J	na osebnem uspehu. Ste na vrhu ustvarjalne sile ut je	v	j
»	kovati uspešno realizacijo novih	zamisli.	M
i; STRELEC: Hitri in vztrajni.	Impulzivni. Sar"°V”'ojo£e i
( potrebno brzdati. S sedanjim odnosom do okoUa Oo
istega močno razširiti. Nastanka	išijasa in krčnin	|
1
\
izključevati. Potovanja v dežele Skandinavije	so	|
Druga polovica življenja bo	v materialnem	P°*	„rlsvoJill J
uspehi bodo večji v vsakem	pogledu č'tn si	boste	P>	J
J več samozaupanja.	j
...___________ _	     ne	bi	P*1!	*
I \
1
KAJ VEM: Prezgodnje ljubezensko življenje n* drl)iin0 J neslo pričakovanega uspeha, čeprav je smisel za	f
Ul\s pi	“■'r-• ■ —,----,----- •	^
Ulo , CL In W	j
.	  mi«*	ne	prič*1!*	t
\ precej razvit. Pazite, da vas življenjski polet ne P; jnft j « do pretiravanja. Neodvisnosti ne ocenjujete vedno v prt. zaradi česar ste sami s seboj pogosto nfza^°/ črl»**’ f pirljivost ne more biti v nobenem primeru 00111».	,
bol in motnje v krvnem obtoku.	J
<	PIKAPOLONICA:	Na	življenje	gledate	praktičhd^	|
‘ presojajte pa tekočih dogodkov samo iz svojega. ^ | i Molčečnost ni vedno na nravem mestu. Preve	,
|	/jtL&v	/Ju/o	(aru,	Af	A***	|
| še Igrača čustev: v tem pa je tudi nestalnost k	^jte j
J Dobronamerne kritike, vas ne smejo užaliti. Tocn .	^	|
telo. Živite zelo etično, pač pa sta pedantnos	"
< SVOJC teio. aGlvue	rnuiiv,	rw _
timentalnost preveliki ter moreta postati balast.
Fižolčki
©
Spisal in narisal Milko
Medtem ko sta pristopicala	pod	okno,	JeVe|a	pV*
odšla. S prstki sta se oprijela ometa in zat’ zali. Kar dobro je šlo! Gori na oknu pa jrJjbf sladek vonj. «Hm, lim kaj	neki	bo
401! V
vrtita butici. erjuhejsa!« in že sta čofotala .^pil* ki je deklici padla s kruha	Zelo jima	J®	.
Da bi videli, kako sia se jinia	napela	te	,
Kot bobna!
holj
bila samo leto dni starejsa. Cim je mislil nanjo, tem bolj se mu je ^ lo. da bi bila primerna zanj. ?a’*Ta-nejši bradi v vsej Crawofordski jini bi prav gotovo ne rekla
gnezdo.	nmišlia'
Naslednje jutro se je brez V°m nja odločil za Myro Dusenbernj. je nedelja in, ko je pospravil po sta z Edijem pojedla, kar jima 7« igt0 pravila Beti, je. sklenil, da gre s popoldne k Myri na obisk.	vnu-
j« re1ce.iruvH
i
n
i
p
S)
i
I
«1
I
di-
ši
■
1
■
1
Si
■■i
I
■
p
1
m
S
»i
i
«1
■
:
■:
1
!«
iii
HI
i
ni
l»i
LSI
«Zdi se mi, da je tega dovolj*, je rekel. *Ne bom vam skrival, da sem imel nekaj v mislih, sedaj ko Arne in Beti odhajata. In ne bo vam težko uganiti kaj. Toda ce mislite tako o meni nimam ničesar več pristaviti*.
Tudi Sara je vstala in mu ponudila roko.
«\e hudujte se ume. Arne,* je rekla 'm pustila, da ji je pridržal desnico «Ne zanikam, da ne čutim neke naklonjenosti do vas, toda kosmatih moških ne morem rrpeti. Ko ste že tu, va.m po vem da ne bi mogla prenašati tiste vaše brade. Neprestano bi mislila na
mišje gnezdo.*
«Dovolj, Sara,* je ponosno odsekal Amns «Nič več ne recite! Tisočkrat hvala! Pozdravljena!*
Odšel je, vstopil v svoj zaprašeni avto m se odpeljal proti domu. Ni bil ravno jezen, toda čutil se je užaljenega.
zGnezdo miši!* je vzkliknil. Njegova brada je bila vedno brezmadežno čista. zZmožna jo je bila potresti s kafro. V obraz mu je skoraj povedala, da bi mu jo hotela ostriči. Ah, ženske, ženske! Dober je, kdor jih razume!*
Ves namrgoden in ne da bi kaj rekel,
ie prevozil pol m^lf-
^Ostriči mi brado!* je iznenada prezirljivo vzkliknil. «Za najlepšo žensko na svetu bi ne storil tega. Že devetindvajset let je pustim rasti in ni je ženske zaradi katere bi si jo ostrigel.*
Ker je bil slabe volje, ni bilo nič čudnega da je vzkipel od jeze, ko se je vrnil’domov. Odprl je kuhinjska vrata in začutil, kako je zadišalo jabolko.
Brž ko je odpahnil vrata, je zavpil: Jakolka! Kdo jih je prinesel sem?*
Beti se je iz shrambe ozrla proti njemu «Jenjaj!* je vzkliknila. *Ne vpij na tak način, oče Tuckle. Tako močno ne diši jK> jabolkih, da bi ti postalo slabo Edi si je obdržal eno. Komaj toliko da je odrezal rezino za svoje miške'in že jo je odnesel.*
Amosu je nos še vedno drgetal. Oprezno je vdihnil zrak in se pomiril, ker duh po jabolkih je bil resnično nezna-
ten. Sam je bil podaril Ediju tri bele miške in sedaj se ni mogel hudovati, ker je fant zanje skrbel. Imel jih je v garaži kar dvanajst metrov stran od hiše .
«Ko bo zopet hotel rezati jabolko, mu povej, naj ga reže na dvorišču,* je rekel in odšel navzgor v sobo. Ker je v sosednji sobi slišal Edija, je stopil k vratom.
*Svojo skrinjico pripravljam, aedek,* mu je rekel Edi, dvignil oči, da je zažarel njegov zadovoljni obraz. Kmalu
pojdem k očetu. Sedaj imamo stanovanje.*
Za Amosa je bila novost. Ko se je vrnil dol, mu je Beti potrdila, da je Arne našel delo.
*Takoj ko si prišel, bi ti bila povedala, da nisi začel vpiti na tak način,* je rekla. *Arne ima dobro službo in tudi primerno stanovanjc je našel. Ho če, da pridem v mesto in sl ga pogledam. Jutri zjutraj me boš lahko spremil na postajo, kajne?*
<Se ti ne zdi, da gre vlak ob devetih petnajst? Že ob osmih in četrt bova morala od doma. Vzameš tudi Edija s seboj?*
tNe,* je odgovorila. *Pri tebi ga pu stim. V samo napoto bi mi bil, če mi stanovanje ne bo všeč in bom morala iskati drugo.*
Naslednje jutro ob osmih in četrt sta odšla na postajo in Edi ju je spremljal. Ko je vstopala na vlak, mu je prigovarjala naj bo priden. Odgovoril ji je, da bo in dokler ni vlak izginil ji je mahal z roko. Na poti nazaj skozi vas se je Amos ustavil pri Dusenberrgju in kupil nekaj lončkov oščila. Sama Du senberrgja ni bilo doma in za pultom je bila njegova sestra Myra. Amos se je zadržal v pogovoru z njo, kar sicer ni bila njegova navada, razen ko je bilo govora o njegovi bradi.
Ko sta se vračala proti domu, je Edi ves čas klepetal, toda Amos ga malodane ni poslušal. Mislil je na Myro Dusenberrj/. Ni bila ravno lepa, a ni ji bilo kaj reci in od Sare Millwayeve je
napra'
zDanes moram v vas,* ku. Igraj se in glej, da ne kakšno neumnost, kajne?*	tpri-
*Da, dedek,* je odgovoril Eat-pravijal bom svojo skrinjico.*
<.Dobra misel,* je rekel Amos. ^ Odšel je, obrisal prah z avt0^°vrnil očistil Sčitna stekla in okna in s® je v hišo, da bi sd preoblekel. Iz or"., fri vzel najboljšo obleko, jo	.raj"
posteljo in izbral dobro polikano ^ co z mehkim ovratnikom. Skrbno umil roke in obraz, se slekel in ^ brado. Vzel je glavnik, jo PoT„„njših jo pričel	počasi česati tja do na	ne
dlak. Ni	bilo izključeno, da bi	A(u;i.
govorila	o bradi iti bi jo hotela	^
Slišal	je Edija, kako je tekal	^ajh-
dol po stopnicah in prenašal sv0vrinucO-ne zaklade, da bi jih položii v tsK_m pri tDober otrok je,* si je rekel se. tTakih je malo.*	. tne
Odložil ie glavnik in nad mizico pričel navijati brado. Ko 2(l. jo je navil, ko na je v nosu n^nliufial-ščegetalo. Dvignil je glavo in P" ... p (Jabolko!* je kriknil. ‘Taj11 pl trok!* je vpil. *Eai!*	Toda	1\ j,ilo
slišal, ker ga v tistem trenutku j0te-v hiši. V skedenj je šel po maio vlnasto lokomotivo.	.	tn	P?
Amos je pokukal skozi VT(j’ta,p zadi' duhal znova. Jabolko je močnej . šalo. Odšel je iz sobe. Vedel	jptf
bo našel tn šel v Edijevo sobo. j ozira\ je zdaj že na vso moč drgetal. se je okoli, toda jabolk ni bilo. je na vse strani In končno je 7 . vr opazil hrastovo skrinjico. Takoj del, kje je jabolko.	, #o
Pokrov ni bil ne zaprt ne odfte ^ ni nec svinčnika ga je zadrževal, oi e st mogel povsem zapreti. Ambs lv l^pfi-je približal skrinjici, da bi 1° ja-Brž ko se je sklonil nadnjo, mu i ^ bolko z vso silo zadišalo V oor- ^ jabolkovi rezini je zagledal tri ui*0. ške. Na mah je postal ves i(tlen. zdri°* je sopel. Zavoj z brado mu .’ ~nkro* iz roke. zdrknil v skrinjico in ^ se je zmonoslavno zaloputnil.
(Nadaljevanje prih. nedelj0
— o —
12. oktobra 1951
/
)C>C^000000>00 OOOOQOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOQO<OOOC.
Kmetijske probleme v pristojnosti občine
je treba reševati tudi v občinskem svetu
Svetovalci Neodvisne socialistične zveze se bodo med drugim borili za pravilno obdavčenje kmečke posesti in dohodkov, za rektasifi-kacijo zemljišč, za zastopstvo kmetov v raznih komisijah, za podporo kmetom in za rešitev vprašanja vknjižbe lastninskih pravic
nnsl'm tukaj pisati o njij. J11 Premnogih vprasa-Itva Kniet*iskega gospodarijo’ ° Vse^ težavah, ki tale n 11:ise®a kmeta, ampak rnati)5jntjnujneiših' proble-stto ’ 1 se vedno bolj o jj. Postavlja pred nas, ki i u Vsak dan opravka *meckim človekom.
„ ■ * * * tiji , naJVažnejsimi vpraša.
Prj ecke Problematike je ftiitva vPrašanje predstaven L5irektnih obdeloval-6 .v Pokrajinskih, k°*rUsii vt in Prefekturnih PtedsJ in nredvsem ^avmštva v kmetijsko ta . Tržaške zbornice industrij°in
Ud se skoraj neverjeten vJStV0- slovenski tržaški okolici, kljub •0	, Predstavlja nad
• Prebivalstva, ki se (>4,.; n° ab neposredno u-N ,v ,s kmetijstvom, ni-predstavnika v II. lokalnega gospo-
VdLin.kar je naj,bolj
a niti ne v kmetij-h a, j ^nih in komisiiah,
1 imeli nalogo nad-
zorstva in spodbude kme-j tijskega razvoja in na-j predka.
I Na kmetijskem inšpekto-! ratu v Trstu se vsak dan oglaša desetine slovenskih kmetov z raznimi opravki, toda tam ne najdejo človeka, s katerim bi se lahko pogovorili v domači govorici. Zaradi tega ponovno in še bolj odločno postavljamo danes, ko volimo, zahteva vključitve predstavnikov slovenskih kmetov v kmetijske organe in komisije.
* * *
Drugo vprašanje prvenstvene važnosti je zemljiški sistem obdavčevanja.
Lahko rečemo, da je pri ras osnovni sistem obdavčevanja kmetijskih površin pravilen, ker se naslanja na lastniški in agrarni davek.
Predvsem agrarni davek, to je agrarna renta, ki temelji na srednji potencialni možnosti proizvodnje, je teoretično pravilno osnovan, ker spodbuja obdelovalca zemlje, da doseže ii\ si prilasti čim večje neobdavčene viškp. Toda praktično se tak sistem obdav-
—j  ..................-	..
*°niku in ga]eju je bila v teh dneh trgatev, k,i se bo danes zaključila.-.
h do letos mnogo več kot lani, ko je nograde uničila zmrzal-.
vi-
V'bi*
letos sodi v kleteh polni dalfe na-r*<;Ra vina, med katerim še posebno slovi črnina	.	1
(Foto Magajna)
čevanja izkaže v naših pogojih in predvsem v pogojih, ki jih predstavljajo naše kamnite površine Krasa, za nepravičnega, posebno če pomislimo, da je katastrski urad izvršil zadnje reklasifikacijo parcel pred 27 leti.
Tako prav lahko dosežemo, da je danes v proseški katastralni občini, ki meri skupno 322 hektarov ali v bazoviški katastralni ob čini, ki meri 1744 hektarov obdelanega in neobdelanega zemljišča, mnogo njiv, vrtov in vinogradov, ki se danes ne obdelujejo več iz enostavnega razloga, ker je bil naš kmet zlasti v povojnih letih prisiljen iskati sezonskega zaslužka, da bi zaokrožil svoj dohodek in si zagotovil tako svoj nadaljnji obstoj.
Tako lahko torej brez strahu, da bi kdo to zanikal, rečemo, da se obdavčevanje zemljiščne površine naslanja na položaj in na ciohodek kmetijskega posestva pred 27 leti.
Letos bodo kmetje plačali še nadaljnje poviške davka.
Pokrajinski dodatni davek se je letos povišal od 300 do 360 odst,, pa tudi občinski dodatni davek na zemljiško posest je bil povišan za enako vsoto, tako da je revno kraško kmetijstvo bolj obdavčeno kot so zemljišča plodne sosedne furlanske ravnine.
Iz vsega tega izvira upravičena zahteva, da se mora v bližnji bodočnosti pregledati celotni sistem obdavčevanja, da se teoretsko pravilen način zemljiškega obdavčevanja prilagodi dejanskemu stanju in s tem dejanskemu dohodku kmetovalca.
Kraške kacastrske občine plačujejo od leta 1940 pa do danes za najmanj 35 odst. več davka kakor bi ga morale plačevati. Potrebno je torej, da se nujno izvrši reklasifikacija obdavčenih zemljišč. Nujno potrebno je tudi izvršiti pregled obdavčene zemljiške posesti, tako de bodo obdavčene njive, kjer so res njive in da se reklasificira kultura pan cele tam, kjer je med tem časom postala senožet ali pašnik.
Pokrajinski in občinski dodatni davek bi ne smel slonet' na katastrski klasifikaciji in na kroničnih tabelah urada za direktne davke, ampak na dejanskem dohodku določene površine, ki je last prizadetega obdelovalca.
V dokaz vsemu temu naj poudarimč da znaša po u-radnih katastrskih podatkih celotna kmetijska površina na tem področju 21 tisoč hektarov. Na obdelano površino, to je na njive, vinograde, vrtove in sadovnjake bi odpadlo 2094 hektarov zemlje, tako da računamo, da imamo danes samo 12 tisoč hektarov res obdelane zemlje.
• * *
Iz uradnih podatkov nam je znano, da živi 22.000 o-seb posredno ali neposredno od kmetijske dejavnosti, to je približno 6234 družinskih enot. Meo temi 3300 družin nima več kot pol hektara zemljišča površine, 849 ima med t>ol in e-nim hektarom, 1442 družin med 1 in 5 hektarov, 350 uružin od 5 do 10 hektarov in 275 družinskih enot od
10 do 50 hektarov kmetijske površine Komaj ostalih 18 družinskih enot ima v posesti od 50 do 100 hektarov kmetijske površine.
Če upoštevamo še dejstvo, da je na površini 82,6 kv. km, kar pomeni nad tretjino celotne površine našega področja, živelo leta 1954 komaj 8,50 odst. celotnega prebivalstva in da od tega odstotka Oupade na tržaško občino komaj 3,7 odstotkov in da ima co prebivalstvo komaj 1,5 milijarde bruto dohodka na leto, bomo videli, Me stoji teža javnih bremen.
Leta 1956 so Tržačani pla. čali oočini trošarino v skupnem znesku 1 milijardo 861 milijonov iir. Letos bodo isti občani plačali 2 milijardi 422, milijonov lir, to pa je nad 44 milijonov lir več kot lansko leto.
* * *
Ne oporekamo dejstva, da je pokrajinski inšpektorat za kmetijstvo izdal precejšnja sredstva za izboljšanje kmetijstva na našem področju in da so s temi sredstvi naši kmetje zgradili tu
pa tam moderne in racionalne kmetijske naprave — toda pri tem je treba poudariti, da ta sredstva izhajajo v veliki meri prav iz žepov davkoplačevalcev in precejšnji delež dajatev izhaja prav od kmeta in zemljiškega posestnika.
Kar se pa tiče kmetijskih melioracij izhaja tukaj dejstvo, da je deležen podpor tisti kmetovalec, ki ima svo-| je premoženje vknjiženo. Vprašanje vknjižbe lastninske pravice pa je tudi velik problem na našem pod-
V Bazovici, Gropadi, Trebčah, na Proseku, Kontovelu in predvsem v Križu je danes skoraj polovico premoženj, ki niso bila prepisana še izza prve svetovne vojne. Tc je treba pripisati težkim gmotnim prilikam našega življa po prvi svetovni vojni. Zemljiško knjižna ureditev kmečkega premoženja je huda zadeva za kmetovalca. Za zapuščinske razprave, zapuščinske takse in v mnogih primerih za zemljiško tožbo je treba mnogo
denarja, vendar po navadi teh stroškov naš kmet ne zmore.	g
Za rešitev tavolarnega stanja naše zemljiške posesti je potrebno, da pride kmetu na pomoč država. Potrebno bi bilo, da bi vsaj zn dobo nekaj iet država pn-šia na pomoč kmetu s tem, da bi ga oprostila zapuščinskih taks in volturnih bre-rVen.
To so seveda le nekatera vprašanja, ki zadevajo na-šer a kmeta. Predaleč bi zašel, če bi hotel tu naštevati še vse ostale, specifične kmetijsl% probleme, toda o tem kdaj drugič. Hotel bi le še poudariti, da so nam vsi kmečki problemi dobro znani, saj imamo z njimi vsak dan opravka. Tudi v občinskem svetu se bodo r.aši svetovalci, svetovalci Neodvisne socialistične zveze borili za to, da bodo vsa vprašanja, ki spadajp v pristojnost občine in ki zadevajo našega kmeta, kar najbolj ugodno rešena.
Geom. IVAN BUKAVEČ
kandidat liste NSZ
Otroci iz Briščikov morajo v šolo po J km dolgi
Pred dnevi je bil zgoniški i župan J. Pirc ponovno pri šolskem skrbniku prof. Tavelli, da bi mu še enkrat prikazal nujno potrebo otvoritve slovenske osnovne jole v Brišči-kih, kjer je 14 šoloobveznih ctrok. Ti otroci namreč sedaj obiskujejo šolo na Opčinah, kar je zvezano z nemalim trudom in nevarnostmi.
Zahtevo po otvoritvi slovenske šole v Briščikih so na občini postavili že jiovembra 1855. leta, in sicer na željo staršev, ki so bili v skrbeh za svoje otroke. Takratni župan Vladimir Obad je poslal šolskemu skrbništvu nismo, v katerem je zahteval otvoritev te šole ter tudi navedel razloge, zaradi katerih je nujno, da se šola odpre.
Toda na šolskem skrbništvu so bili mnenja, da to vprašanje ne spada samo v njihovo pristojnost in tako se je zgodilo, da je morala občina intervenirati zdaj na vladnem generalnem komisariatu, zdaj na šolskem skrbništvu. Zupan Pirc je v tej zvezi imel nekaj razgovorov tudi z vladnim generalnim komisarjem, ki je obljubil, da se bo za stvar zavzel in skušal najti primerno rešitev... vendar šele v naslednjem šolskem letu, ki je od takrat «e tretje po vrati.
/ato se to vprašanje vleče že tri leta. Na občini, šolskem skrbništvu In vladnem generalnem komisariatu imajo verjetno že cele kupe papirja, ki je glede te zadeve romal iz urada v urad, a otroci iz Briščikov marajo kljub temu ie nadalje pešačiti v šolo na Opčine.	,.
Zgoniški občinski sver je o šoli v Briščikih razpravljal že na več sejah. Spominjamo se, da je na eni od teh sej, in sicer januarja lanskega leta, občinski svet soglasno sprejel resolucijo, v kateri je ugotovil naslednja dejstva:
i. Dne 15. novembra 19Š5 je Župan občine Zgonik naslovil Šolskemu skrbniitvu pismo, v katerem je predlagal ustanovitev slovenske osnovne iole v Briščikih. Pismo je bilo podkrepljeno z naslednjimi dejstvi: v Briščikih je 11 šoloobveznih otrok v starosti od 6 do 11 let, ki so prisiljeni obiskovati slovensko osnovno šolo na Opčinah. Ti otroci mo-
rajo zaradi tega dnevno prehoditi nad C kilometrov, kajti med Briščiki in Opčinami ni nobene avtobusne zveze, ki bi ustrezala šolskemu urniku, zaradi česar so dnevno izpostavljeni nevarnostim cestnega prometa, posebno še zaradi velikega prometa vojaških vozil. Občina bi za ustanovitev te šole poskrbela učilnico.
2. Šolsko skrbništvo je v svojem pismu dne 16. januarja 1956 odgovorilo, da je o tem vprašanju zainteresiralo oddelek za javno vzgojo pri vladnem generalnem komisariatu, ki je odločil, da bodo zahtevo upoštevali v šolskem letu 1956-51.
3. Dne 12. februarja je župan zgoniške občine sporočil šolskemu skrbništvu, da je za šolo v Briščikih že pripravlje-
Motiv i« Briščikov
na učilnica, in sicer v neki zasebni hiši. Na to pismo je Šolsko skrbništvo dne 2. februarja 1956 odgovorilo, da bodo to upoštevali v prihod njem šolskem letu, ko bo šola predvidoma odprta.
4. Dne 20. oktobra 1956 je šolsko skrbništvo dostavilo didaktičnemu ravnatelju v Nabrežini dopis, v katerem je rečeno, da vladni generalni komisariat ne more dovoliti otvoritve slovenske osnovne šole v Briščikih
Občinski svet na c snovi teh dejstev ugotavlja, da pristojne oblasti iz neznanih vzrokov niso hotele upoštevati o. čitne in nujne potrebe po u-sianovitvi slovenske šole v Briščikih zaradi česar morajo prizadeti otroci hoditi še nadalje v šolo na Opčine, kar predstavlja še posebno v tem letnem času nemajhen napor za otroke in zaskrbljenost njihovih staršev. Občinski svet v tej zvezi tudi ugotavlja, da je bila v Zgoniku ustanovlje. na italijanska osnovna šola. Iti jo obiskujejo le 4 učenci.
Zaradi tega občinski svet meni, da ni razloga, ki bi o-nemogočal ustanovitev sloven-ske osnovne šole v Briščikih in zato ponovno zahteva, da se šola ustanovi.
Občinski svet je prepričan da bosta bodisi šolsko skrbništvo bodisi oddelek za javno vzgojo vladnega generalnega komisariata upoštevala upravičene in tehtne razloge, ki narekujejo ustanovitev šole v Briščikih ter t> tem smislu tudi ukrepala.
Mislimo, da je v tej zvezi vsak komentar odveč. Mislimo, da je bilo tud’ zadosti obljub in da je prišel čas, da se te obljube začnejo izpolnjevati. Zima je pred vrati in skrb prizadetih staršev se bo še povečala. Naj nam g. prof. Tavella dovoli vprašanje: Ali bi imel za potrebno otvoritev nove šole v Briščikih, če bi recimo moral njegov otrok v zimskem času napraviti 6 km ceste, po kateri nenehno brzi-jo vojaški in civilni avtomobili, da bi prišel v šolo in nazaj? To naj pomisli g. šolski skrbnik in vsi, ki odločajo o tem vprašanju, pa bodo videli, da gre res za vpraša-rje ki hudo teži starše in njihove otroke.
/uiTRO ' k JE JESOBA .ANGELSKEGA OBRT\z/n~
TAKOJ Z BESEDO NA DAN /, -a TJ V PETEM NAD
POKE KVIŠKU IN NE GA I SE
ne s tpel j zg re
-■	Z	SOBA
—^steu/lka i
r
Ztuje
ZAL Ml JE , TODA OR A M TE ZA NEKAJ
S A USPAVAT! !
A
S
TELEFON V PORTiRNICI JANKO VČASIH SLUZI ZA VAŽNE PEČI
NO
Zlovez M/ S E DP] j H E BO V NA -
POTO '
x
KOT VEDNO , JE ODGOVOR/L.	NEKAJ sekund ZA TEM....
'SEJALO, TEDI 7 GOVOR! Doslej s/imel vedno prav\ IN ZATO Tl BOM POMAGAL, J PA NAJ SE ZGODI KAR	uitro / druga Skupina - alarm A POVELJSTVO PREVZAMEM SAM / 'J Cilj RDECANIŠA / NA CEST/ brez siren '	_____
^4QČE 	1^	
POLICIJA JE ODLOČNO STOPILA V AKCUO.
Z-D! SE , DA /MA SEF PESNE NAMENE...
LOGIČNO , ČE JE SAM
PREVZEL  ----------
POTEM
JŠz.
< SEDAJ PR MIDVA ANGELSKI OBRAZ. > MORAM PON/TET/, KADT/ BENSOM BO KMALn TU >, g?
PRISPEL V PETO NADStROP. JE PRIBLIŽAL VRATOM ENEG-R STANOVANJA.
Bi		k	111
Pl			
iUI		*	
irl			
£OT jc , EDI PREDVIDEVAL, SO BENSOMOV/
ljudje že začeli OBKOLJEVAT! N/SO...
14IT RO / HIŠO ODREŽITE OD OSTALEGi SVETA / N!UČE SE J! NE SME PR/BL! -OA At/JS LJUDJE PR! MOREBIT NEM STRELJANJU NE Sl "
^OVIRALI /j
TODA KLJUB N/TRIM IN TININI
policijskim manevrom so gang Sterj/ vseeno
OPAZILI j KAJ DOGAJA ....
' SVINEC TOREJ P PR A V i STRELJAJTE Po MILI VOL IN UNIČITE TO GADJE
El/O Tl, DA\ Bi TE VRAG
£
(Nadaljevanje iledijj
PrlTijoFšTcT "tfn 9 vul k
6 —
12. oktobra 195*
■*^reiWe včeraj: Najvišja temperatura 20.6, najnižja 15.8, zračni tlak 1)80,7 stalen, veter 5 km severoma ho;,' n; k	viaga 85 odst.
Ecfeo pcoblačeno, morje skoro ■ti. mo, temperatura morja 21.
 ----------------------------------------
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 12. oHobra
Cml ian
I>«new /jatraj začetek občinskih volitev
Od leta 1949 je število volivcev v tržaški občini naraslo za 12.234
Medtem pa ne je izselilo okrog 15.000 Trža. čanov - Volivk je 21.143 več kot volivcev
Od danes zjutraj pa do jutri IH. ure bodo tržaški volivci volili za novi obpinski svet. Na voliščih je že vse pripravljeno. Predrečlniki, tajniki in sVruti-nRtorji volišč so že sinoči u-rčdili vse zadevne formalnosti iO zapečatili prostore, kjer je shranjeno vse volilno gradi d|vo. Danes zjutraj, takoj po odpečatenju prost' rov, bodo vplišča odprta za volivce, ki si bodo. zapila ob 22. uri. Jutri bodo volišča odprta od 7. do 14., nakar bodo člani volišča začeli šteti glasove.
\ seh volivcev v tržaški občani je 209.479, od katerih je 94168 moških in 115.311 žensK. Zanimivo je tudi pogledati, kjako se je število volivcev v težaški občini od prvih povojnih občinskih volitev leta 1949 itn sedaj večalo, čeprav je o-lčrog 15.000 Tržačanov odšlo vi tujino in je bilo v teh letih več mrtvih kot rojenih oseb.
Jjfta 1949 je bilo v tržaški občini skupno 197.245 volivcev 1952. leta 200.466 volivcev, 1956; leta 205.805 volivcev. Ce primerjamo število volivcev v omenjanih letih in letošnje število, vidimo, da je od leta I949 do letos število volivcev naraslo za 12.234 enot, od leta lt52 do letos za 8993 enot od lgta 1956 do letos pa za 3674 enot. Kako je torej mogoče, d« je število volivcev v naši opčini tako naraslo, če je to-lijco Tržačanov zapustilo mesto in če smrti prevladujejo n»d rojstvi? Uganka je takoj rešena: število volivcev se je povečalo zaradi vpisa v volilne sezname priseljencev, ki sq jim dali v naši občini stalno bivališče.
Tn 'prav “ti priseljenci so o-mogocili, da niso italijanske nacionalistične in šovinistične stranke Zgubile glasov in da so celo nekatere napredovale. Takšna politika naseljevanja priseljencev in izseljevanja v ttrjino domačinov omogoča zlasti Krščanski demokraciji, da lahko izsiljuje Tržačane s komisarsko upravo ker bi v nasprotnem primeru z veliko težavo dosegla relativno veči-nij. Po drugi strani pa se o-p»ža, da domačini glasujejo v jvedndSvečji meri za levičar-sloe strahVe. kar dokazuje, da Tržačani zavračajo klerikalno gospostvo v občinski upravo in k v javnem življenju mesta sploh.
. , .—
stavko naj bi predstavljali »različni pogledi glede upravljanja podjetja«. Vendar pa se govori, da gre za obširen manever »Federcommercio«, da bi spravili Delavske zadruge v odkrito krizo in nato s pomočjo podpore od »zgoraj* pretvorili to delavsko podjetje v parastatalno ustanovo, ki naj ne bi bila več nevarna za privatna podjetja.
Na osnovi teh — sicer dokaj utemeljenih govoric —, je težko reči kaj določnejšega. Vendar pa ni dvoma, da tudi ti najnovejši manevri pričajo o nezdravi komisarski upravi Delavskih zadrug in potrjujejo zahteve, da je treba zadruge vrniti v roke članov in
V iSorrentu zasedanje o avtobusnih progah
Danes se prične v Sorrentu zasedanje, posvečeno rednim avtobusnim turističnim progam, kjer bodo zastopali Trst; direktor pokrajinske turistične ustanove dr. Rinaldini, inšpektor oddelka' za civilno motorizacijo ing. De Antorel-ti, tajnik trgovinske zborn ce dr. Višal, predsednik ANAC dr. Facuzzi, predstavniki raznih tržaških podjetij:	SAT
USA, Autolinee triestine. SARA in druge. Razprava o turističnih zvezah, ki zanima
Okrepitev proge Videni - Trbiž
Postopoma se izvaja načrt za okrepitev železniške proge Trst - Videm - Trbiž . Avstrija in poročajo, da so v zadnjem času dokončali tri nova križišča, ki naj pospešijo promet vlakov na tej progi. Gre za križišča na. trbiskem odseku, ki so postavljena med raznimi postajami, tako da se bodo vlaki lahko križali tudi na teh novih križiščih in ne samo na že obstoječih železniških postajah.
Železniško progo Trst - Trbiž - Avstrija so gradili 1879. leta in ima samo en tir, zaradi česar je mjena kapaciteta	dokaj	omejena	in	sedaj v
polnosti	izkoriščena,	saj gre
po tej progi povprečno dnevno po 50 vlakov in ob kritičnih dnevih celo 59, kar pomeni. da je že preveč obremenjena. Tržaški pristaniški krogi so že večkrat zahtevali, da bi	progo	razširili	in	zgradil,
še	en tir, vendar	pa	je taka
rešitev vprašanje prihodnosti in sedaj skušajo rešiti vprašanje na ta način, da grade nova križišča, ki bodo omogo čila prehod po deset vlakov na dan več.
Nova križišča bodo svečano
jo Trst, se bo pričela v te-razpisati skupščino ter volit- j rek in bo poročal ing. De An-1 otvorili v sredo, ko bo iz Vid-ve v upravni odbor.	Itonelli.	Ima	odpelia!	posebni	vlak.
llllfllUlllilllMIIIIIIlIlHIIIIHMIIIMIIIIIIIIIIHIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllflllllIMMIIIIIIIIIIinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllMinilllMItllllllH
laradi nepopustljivosti delodajalcev
V ponedeljek In torek stavka v kamnolomih po vsej državi
Delavci zahtevajo med drugim 15 odstotkov poviška mezd
(Ut s,si poda! ostavko na komisarsko mesto v DZ?
tujem se vesti, da je knjigovodja Ulessi, predstavnik KD v odboru komisarjev za ugravo Delavskih zadrug, po dal d»tavko, katero naj bi že sprejel vladni generalni komisar Palamara. Uradni raz-!oK }a to nepričakovano o-
MltflfftMIHMmimUlllHHIlilHIHMtltlHHIIIIIII
Komisar in določilo XII
jr«di zadnji dan volilne kfmpanje so se dogodile stvarij ki dokazujejo, kako generalni vladni komisar ne vidi ulj pa dopušča stvari, ki so očhtno ucnasprotju z ustavo in z ‘veljavnimi zakoni, po drugi sttani.spa z ukrepom o prepo-vili slovenščine sum krši u-stpoo in londonski sporazum.
so n. pr. no borznem vrteli svoje plosce tako oanegu ustnega časopisa.
, ki se je slišal, je pozival naj volijo proti Slo-zato ker nimajo kul-er tumnjo civilizacije,
! zaničevalno izražal o nji-kultun in civilizaciji.
pa je v istem smislu 'jeval to hujskanje proti Sloveiiccn predsednik fuši-ttilne MSI De Marsanich, ki |c dejal med drugim, da v Trftu ut nobene narodnostne milijitne, ki bi imela kakšno kulturo, kot je n. pr. nemška v Borne m podobno Tudi m poiubil povedati, da .so nasled-ni A* fusui ticne stranke in se s tem tudi pohvalil ter poudaril, da njegovu stranka prevzema odgovornost za vstop ItiMje V vojno itd. Zn««« o-korela .jasistka Ida De Vec-ch pa je na nekem drugem volipiem zborovanju poveličevala fašmttčno vzgojo mladine. Tudi drugi fašistični govorniki so — na kratko rečeno — delali tisto, kar se imenuje eajpblogija fašizma» in hujska, h na nacionalno iu rus no mrZnjo.
(Jboje je seveda prepovedano na osnovi določila XII prehodnih ustavnih določil iu na podlagi zakona štev. 645 od 20.j junija 1952, v katerem čl. 4 predvideva za apologijo fa-šizpia zaporno kazen do dveh leti m denarno kazen do pol milijonu lir oziroma še več, ket ji o osi ti fašisti' izvajali apitogste na volilnih propagandističnih zborovanjih Prav tako je hujskanje na narodnostno in rasno mržnjo prepovedano s čl. 4 Posebnega stn-tui londonskega sporazum«
-podu komisar se za vse to očšfno ne zmeni. Zanj je glavno da se na Trgu llnitd ne govori slovensko. Mislimo, da tako ravnanje ni najboljši no• ČinKa proslavljanje četrte obletnice londonskega s murna.
Poročali smo že, da bo v ponedeljek in torek splošna stavka delavcev, zaposlenih v kamnolomih po vsej Italiji, in da bodo na našem področju stavkali delavci v okoliških kamnolomih, kjer je skupno zaposlenih okoli 1000 oseb. Do stavke je prišo zaradi razbitja pogajanj, ker predstavniki Združeni a industrijcev niso hoteli upoštevati upravičenih delavskih zaht-*v po izboljšanju prejemkov in po nekaterih normativnih izboljšanjih.
V tej industriji velja sedanja delavska pogodba, ki predvideva mezdo 204.97 lir na uro za specializiranega delavca, 184,08 lir na uro za kvalificiranega delavca, 174,31 lir na uro za specializiranegi težaka in 163,35 lir na uJo za navadnega težaka.
Ti prejemki so izredno nizki in nikakor ne zadostujejo za dostojno preživljali je samskega delavca, kje neki pa poročenega, ki mora preživljati še družino, za kar bi po nekate-ih uradnih statističnih anketah bilo nujno potrebno najmanj 50.000 lir na mesec. Težak pa p.ejema na mesec po 31.198 lir, od cesar je treba odbiti razne prispevke, tako da uobi 29.281 lir kar nikakor ne zadostuje.
Zahteve po zvišanju prejemkov za 45 odst. so še »oliko bolj upravičene, ker kamnar-ska industrija nikakor ne preživlja krize, in to ne velja samo za Italijo na splošno, temveč tudi za naše področje. U-radni statistični podatki so dokaj zgovorni; 1952. leta so nalomili na celotnem področju 8389 ton marmorja, 1953. leta 8191 ton, 19;>t. leta 8763 ton. 1935, leta 14.138 ton 1956. leta 18.254 ton, 1957. leta 22.292
lastnikov, v zadnjih letih strmo večala istočasno pa so listale plače delavcev vedno na isti sramotno nizki ravni.
——»»------
Na Reki prva
španska ladja
Z Reke poročajo, da je prvič po vojni priplula v reško pristanišče ladja s špansko zastavo. Gre za ladjo «Virgen de la Luzv ki je pripeljala 420 ton ječmena za Avstrijo. Pristaniške operacije je opravilo podjetje »Transjug*. Ječmen so naložili v Casablanci.  «»-----------------
Podatki o rojstvih porokah in smrti v 3. trimesečju 1958
I. addelefc matičnega urada tržaške občine sporoča nasled. nje podatke o rojstvih, smrtih in porokah v občini v tretjem trimesečju v primerjavi s podatki z istim trimesečjem lani.
V tretjem trimesečju 1958 se je rodilo 721 otrok, od katerih 691 zakonskih im 30 nezakonskih. 661 se jih je rodilo v bolnišnicah ali v drugih klinikah. 60 pa doma, V fretjepi trimesečju lani se je rodilo 672 otrok, od katerih 634 zakonskih in 38 nezakonskih. 678 se jih je rodilo v bolnišnicah in drugih klinikah, 94 pa 4°-ma.
Umrlo je v tretjem trimesečju 1958 859 oseb, od katerih 633 naravne smrti, 26 pa zaradi nesreč. 145 jih je umrlo
ton. Kot. je razvidno iz teh po- 1 doma, 492 v bolnišnicah, 22 datkov, se je proizvodnja in 1 pa drugod. V istem trimesečju z njo logično tudi dobički | lani je timrlo 707 oseb. od
Starka podlegla poškodbam dobljenim pri padcu v stanovanju
Nesreča se je pripetila pred skoraj mesecem dni
Zgodaj popoldne 14. septembra, to je približno pred mesecem dni, je 85 let stara Emi-lia Grecchi Vd, Butazzo ne rodno zdrsnila in še nerodneje padla na hodniku svojega stanovanja v Ul. Galflei št. 16.
Čeprav sc Je ves čas pritoževala zaradi skelečih bolečin na levi nogi, pa vseeno ni hotela takoj po zdravniško pomoč. Zatekla pa se je ponjo dva dni kasneje in tedaj so jo zdravniki nemudoma poslali na ortopedski oddelek. Seveda so jo zaradi zloma stegnenioe sprejeli s pridržano prognozo.
Včeraj pa se je njihovo mnenje uresničilo. ker je priletna zenska okoli 7. ure podlegla poškodbam.
■ponj, ni bilo o duha ne sluha.
Volkswagen v lambreto
20-letm Egidio Peccluari »d Sv. M.M. Sp. je včeraj malo pred 19. uro vozil svojo lam breto po DAnnunziovemu drevoredu proti domu 7, njim it bila tudi njegova 88-letna mati Ana Srot. Oba sta moraia tedaj namesto domov v bolnišnico. ker sta bila potrebna zdravniške pomoči. Sicer ne bo nič hudega, le neka dni počitka bo zadostovalo, d; bodo izginile posledice ka-rambola, katefega žrtvi sta postali v bližini stranske Ul. Gregorutti. Tik z.a njima je namreč vozil s volkswagnom 23-letni ameriški letalec Ler-ry Hogan iz Aviana pri Vidmu. ki je tedaj začel zavijati Pri zavijanju pa je zadel ob Pecchiarijevo lambreto, ki se je prevrnila in jo je zaneslo na dr igo stran cesta. M — «» —,
Tat vdrl v stanovanje
je, da »i bo napolnil žepe z denarjem, a v resnici" je našel le štiri tisočake. Ker ni bilo drugega, je vzel tudi električni aparat za britje in še pravočasno izginil.
Persoglli ni preostalo drugega, kot cia je tatvino prijavil pristojnim organom.
Giusto Covacci it Ul. del Pešce je precej dolgo premišljeval, če bi prijavil ali ne policijskim organom tatvino, ki se mu je pripetila nič mapj kot 21. septembra. Tistega dne je bil pustil suknjič, v katerem je imel denarnico s 5.900 lirami in osebnimi dokunjen-ti. oh Trbiški cesti nedaleč od semafora, a ko je prišel oblačilu ne
katerih 655 naravne smrti in 42 zaradi nesreč. 183 jih je u-mrlo doma 501 je umrl v bolnišnicah, 23 drugod.
Porok je bilo v tretjem trimesečju 1958. leta 636. Od teh je bilo 599 cerkvenih in 37 civilnih. Od cerkvenih porok jih je bilo 594 v katoliškem obredu, 5 pa v drugih obredih. V istem razdobju lani je bilo 585 porok, od katerih 564 cerkvenih, 21 pa civilnih. 562 porok je bilo v katoliškem obredu, dve pa v drugih obredih.
Nasa opazovanja in poskusi s televizijskimi sprejemniki in antonami
Prvo oddajo ljubljanske RTV smo gledali v mestu in okolici
Zelo dober sprejem v zgornji tržaški okolici, dober sprejem pri Sv. Jakobu, slabši v središču mesta - Program tudi danes dopoldne
Sinoči smo gledali prvo oddajo ljubljanske televizije. Najprej moramo omeniti, da se ni začela ob 19.30, kot je bilo napovedano, temveč šele ob 20. uri. Začetek oddaje se je zakasril, kot smo slišali, zaradi neke okvare na električni napeljavi, toda od 20. ure pa vse do zaključka programa sta bila tako vidljivost kot glas dobra, lahko rečemo zelo dobra.
Ljubljanski televizijski pro-gram smo tokrat najprej gledali na Opčinah, in sicer na navadnem 17-palčnem sprejemniku standardne znamke in s standardno anteno. Pravzaprav smo najprej poskušali z navadno sobno anteno, toda vidljivost je bila zelo medla, medtem ko je bil glas čist. Izključili smo notranjo anteno in začeli na strehi obra čati zunanjo. Uspeh se je takoj pokazal, kajti slika je bila z. vsakim centimetrom obrnjene anlene boljša, dokler nismo dobili pravilne točke, in slika je postala zelo jasna, brez iisnaga«. morda za malenkost slabša od slike italijanskega programa. Brž ko smo anteno premaknili samo za nekaj centimetrov na levo ali desno, smo na sprejemniku takoj opazili motnje.
Ta naš poskus je dokazal, da lahko vsi lastniki televizijskih sprejemnikov na Opčinah, na Proseku in Konto-velu, v Križu, Nabrežini iu Sesljanu ter od Trebč do Bazovice s svojo standardno anteno sprejmejo ljubljanski televizijski program, vendar morajo na vsak način anteno obrniti proti oddajniku na Nanosu.
Nekoliko bolj problematično je vprašanje sprejema ljubljanske televizije v kra-ških vaseh, ki ležijo tik pod obronki hribov, kot so na primer Veliki Repen, Col, Rep-nič, Zgonik itd. Vprašanje je namreč, ali bodo v teh vaseh, za katerimi so takoj hribi. lahko sprejemali z navad-C Novi veleposlanik v Beo- no anteno, pa čeprav je usmer-gradu Francesco Cavalletti se jena proti Nanosu, kajti kot je nekaj časa ustavil v Trstu, I je znano, se televizijski valo-popoldne pa je odpotoval na | vi širijo nekako tako kot po-službeno mesto.	I gled. Ke prenesejo torej veli-
Skupščina delavcev «Sv. Justo*
Oblasti naj intervenirajo da se reši kriza v ladjedelnici
Delavci se bodo ponovno sestali na enotni skupščini v sredo
Včeraj je bila na pobudo
delavcev skupščina v ladjedelnici Sv. Justa, na kateri so prisostvovali sindikalni predstavniki nove in stare Delavske zbornice. Razpravljali so o posebnem položaju, ki je nastal, ker je ladjedelnica prišla v težak finančni položaj tako, da niso mogli pričeti izvrševati ze podpisanih pogodb in da so bili delavci dalj časa brez plače. Kot je znano, se je položaj za silo ured.l na la način, da je dobil lastnik potrebna sredstva, da je delavcem izplačal dvotedenske zaostale prejemke in da so pričeli graditi eno ribiško ladjo. Vendar pa to ze zdaleč ne zadostuje, da bi bili poi-no zaposleni vsi delavci in so takrat dosegli sporazum, da bo 58 delavcev delalo nepretrgoma. 83 jih je suspendiranih, ostali pa delajo v dveh Izmenah samo pol tedenskega urnika.
Deiavci so včeraj jasno prikazali tragični položaj tistih delavcev ladjedelnice, ki so suspendirani, in upravičeno zahtevali, da se najae pot za rešitev iz zagate in da se zagotovi ladjedelnici polno obra tovanje in da se vrnejo vsi delavci na Jelo.
Ponovno so tudi zahtevali, da intervenirajo oblasti, ki i-majo pri krizi ladjedelnice tudi del krivde, saj je zaradi birokratskih zavlačevanj prišlo do zakasnitve pri podpisu pogodb za gradnjo ladij za Indonezijo in leži tudi tu razlog, da teh ladij še sedaj niso pričeli graditi, čeprav bi predstavljale dokončno rešitev za ladjedelnico.
Na zborovanju so podčrtali pomen enotnega nastopa vseh delavcev in torej onih, ki so polno zaposleni, delno zapo-
slenih in suspendiranih.
O teh zahtevah, o katerih je bilo že mnogokrat govora tako v lokalnem okviru kot v Rimu, bodo delavci ponovno razpravljali na skupščini, ki bo v sredo ob 9. uri na sedežu v Ul. Duca d’Aosta.
 «»  '
Poskus ropa
Karabinjerji iz Ul. Kolonja vodijo preiskavo v zvezi s poskusom ropa v škodo 23-let-r.e Marije Bevilacqua iz Ul. Galilei. Nedaleč od doma jo je namreč predvčerajšnjim ponoči napadel neznan zlikovec, katerega pa je dekle spravili. s kričanjem v beg.
Bevilacquova je obiskala svojo bolno teto v Ul. Mar-chesetti in okoli polnoči se je odpravila proti domu. Med bojo po stopnicah, ki vodijo na Trg sv. Alojzija, je za seboj slišala odmev korakov, a dekle je nadaljevalo pot, dokler ni začutilo, da jo je nekdo trdno prijel za vrat. Napadalec jo je tudi Vrgel ob tla, a dekle ni hotelo popustiti ter je začelo kričati na vse grlo.
Prestrašen je naoadalec pustil svojo žrtev in zbežal v noč. Dekle pa je stopilo do nazbližjega telefona in je poklicala na kraj karabinjerje, ki so sicer preiskovali po okolici, vendar o mladem napadalcu ni bilo ne duha ne sluha.
——«»-------
ODLOŽENA PRODAJA NOVE ZNAMKE
Poštna uprava sporoča, da so po višjih ukazih odložili prodajo nove znamke »Perzijski šah«. Kdaj bodo zaceli prodajati znamko bodo sporočili o pravem času.
kih ovir in zato bi prosili vse
lastnike televizijskih aparatov v teh vaseh, da nam sporočijo, če so kaj videli ozirpme slišali.
Drugi poskus smo napravili v našem uredništvu pri Sv. Jakobu. Na strehi imamo navadno standardno anteno, ki je v normalnih razmerah dobra za vse kanale od 6 do 11. Ko je bila antena usmerjena proti oddajniku na Banskem hribu (Belvedere), nismo na sprejemniku nič videli, medtem ko se je glas dobro slišal. Toda brž ko smo anteno u-smerili proti Nanosu, smo videli tudi sliko, ki je bila dobra. Ta poskus je dokazal, da bomo jugoslovansko televizijo lahko gledali tudi v mestu, in sicer v vseh više ležečih krajih, kot na primer pri Sv. Jakobu, v Skednju, pri Sv. Ju-stu itd.
Zadnji poskus smo napravili v središču mesta, in sicer v Ul. Valdirivo. Pravzaprav to ni bil poskus, kajti antena je bila previsoko na streh; (običajna standardna antena) in je nismo mogli doseči, da bi jo lahko usmerili proti Nanosu. Toda — skoraj nismo mogli verjeti — ko smo na sprejemniku zavrteli gumb na 6. kanal, smo najprej zaslišali zelo dober glas, nekaj trenutkov zatem pa zagledali tudi sliko, ki je bila sicer motna (tu je prišel do izraza «sneg»), a vendar toliko razločna, da smo lahko razločili in spoznali osebe. To nam je potrdilo, da bomo lahko tudi v središču mesta gledali jugoslovanski televizijski program, vendar bo treba poskrbeti za antene, ki bodo točno odgovarjale valovni dolžini 6. kanala oziroma kanala E (3 a).
Takoj po prenosu iz velike Filharmonične dvorane so nam nekateri čitatelji že sporočili «/oja opazovanja. Za sedaj naj odgovorimo samo onim iz Barkovelj, Grete in Ul. F. Severo. Ti namreč niso nič videli in nič slišali. Žal — vsaj tako se zdi — lastniki televizijskih sprejemnikov v omenjenih predelih tudi v bodoče ne bodo nič videli, kajti njihova področja spadajo v tako imenovani »mrtvi kot«, kamor televizijski valovi ne segajo.
Sedaj pa še nekaj besed o antenah. Omeniti moramo, da ima vsak kanal svojo anteno. Ce je antena prirejena točno za določen kanal, lahko do skrajnosti izkoristi valove ;n s tem omogoči kar najboljšo vidljivost na sprejemniku. Ko smo že omenili, so antene, ki jih -mamo v Trstu, standardnega značaja, ki so dobre za vse kanale od 5 do 11. Kdc bo torej hotel v Trstu kar najbolje sprejemati jugoslovanski program, bo moral (tudi zato. da mu ne bo treba vedno na strehi spreminjat; smer antene) postaviti novo anteno, usmerjeno proti Nanosu in s karakteristikam) za 6 kanal oziroma za kanal E. V začetku prihodnjega tedna bomo našim čitateljem posredovali točne karakteristike anten, ki bodo omogočile dober sprejem jugoslovanske televizije. Kot smo že omenili v naši včerajšnji številki, bo RTV Ljubljana oddajala Vsako soboto zvečer in v nedeljah dopoldne, vse do 29. novembra, ko se bo začel redni jugoslovanski program, ki bo povezoval študije v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani.
Včerajšnja prva oddaja nas je kar zadovoljila, predvsem prenos iz Velike Filharmonične dvorane, kjer smo videli avsenikovce, Slovenski oktet, grupo Dalmatincev, pa Dano Filipčič. Franca Korena in Jano Osojnikovo in seveda Ježka, ki je tokrat nastopal kot napovedovalec. Gledalci so prav gotovo opazili nekaj tehničnih pomanjkljivosti, pa tudi režija ni bila kdo ve kaj, a moramo upoštevati, da je to tako rekoč prvi korak ljubljanske televizije, prvi korak »kamermanov«, tehnikov, o-svetljevalcev, režiserjev in vseh drugih, ki pri taki oddaji sodelujejo Na vsak način pa je bila oddaja prijetna, kar je predvsem zasluga nastopajočih, ki smo jih že večkrat videli v našem mestu in okolici, kjer so vsi po vrsti zelo priljubljeni. Zato smo bili vsi zadovoljni, tudi zato, ker zdaj vemo, da bomo lahko na naših sprejemnikih izbirali program.
Omenimo naj se, da bo RTV Ljubljana oddajala tudi danes dopoldne, in sicer z začetkom ob 9.30, ko bo kmetijska oddaja. ob 10. uri je na sporedu film »Vodnjak v Džabali-ju», ob 10.15 pa družinska oddaja. Lastniki televizijskih sprejemnikov lahko torej danes dopoldne spet preizkusijo svoje antene in zato jih ponovno prosimo, da nam v ponedeljek sporočijo svoja opazovanja na telefonsko števil ko 93-808 ali 94-638 ali pa nam pošljejo dopisnico na naslov iiPrimorski dnevnik«, Trst, Ui. Montecchi 6. Sporočijo naj nam svoj naslov oziroma kraj, dal.ie kako so videli oziroma slišali, kakšne antene imajo in kakšne sprejemnike. Cim več podatkov bomo imeli na razpolago, laže bo sestaviti karto področja za sprejem jug. televizije in laze nam bo svetovati, kaj bo treba storiti za boljši sprejem.
-—« »-----
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 11. oktobra se je rodilo v T’stu 8 otrok, umrlo je 8 oseb, porok je bilo 7
POROČILI SO SE: delavec Car. lo Godina tn gospodinja Heatrice Carpl, mehanik Ennio Franceschi-ni in gospodinja Feticia Labian-ca, parketišt Ariodante Breccla-rc-ii tn delavka Laura Berninš, •šofer Carmelo Arcidiacono in služit eljica Natalia Berietlch, finanč. ni stražnik Giulio Brighentl in delavka Elisa De Rosa, trgovski zasteginik Tulilo Ingravalle In gospodinja Oreft? Abbondanno, stražnik javne varnosti Adolfo il'zzo in gosoodinja Laura Pot-
J SO: 57-letna Marija Po-bnz por. Furlan, 77-letna Elisa-betta Suerz vd. Marzotti, 54-letna Valeria Oregon, 78-letna Maria Tmnoio vd Ponvinio, 51-letna luidmilla Gianni, 79-letni Pieteo Garbassl, 60-letni Eugenio Maur*, 85-letna Emilia Orechi vd. But-uzza.
OKLICI: uradnik Oberdan Piež-andrei in uradnica Anna Maria Biamonti, mehanik Claudio Matic, in barisika Valnea Gigli Fa-
,	no, mehanik Vincenc Cerfnelj in
Neznan vlomilec, KI si J ^ gospodinja Amelia Bisiacchi, težak Bruno Barnaba in gonpodtnja
Ennenegilda Bassrnese, kemik Strgio Mario Sirian in učiteljica
ponarejenimi ključi odprl
put v stanovanje Luigia Per--oglie iz Ul. Vecellio je tudi precej razočaran odšel. Mislil
[od včeraj do danes
Fa-chin in gos-podinja Armida PUlsiacchl, podoficir civilne lastro, šofer Antonio Zacchigtia in I Ktrdinando Banova in gospodinja
šivilja Anna Denisi, ladijski stroj, rtik Gabriele Rešeta in prodajalka Maria Galiano, mehanik Sergio Giu«s. irvi in gospodinja Aurora Norio, uradnik Fulvio Marcon in 8<spodinja Carmina MarteHa, te. ?.ak Antonio Kodarin »n gospodi-11,a Mafalda Kodarin, upokojenec Iclelberto Navarra in gospodinia Maria Pia Demitri, ribič Renato Rilipaz in gospodinja Eleonora Chmet, trgovec Nicolb Dragogna in uradnica Liliana Petromo, obrtnik Carlo Opera in gospodinja Giovanna Marussi, de-lavec Mario Cociani in gospodinja Ma-il? Marin, prodajalec Giordano rtavat in gospodinja Nadia De-lfce, električar Angelo Bacchet in flpspodin}a Maria Alessio, oficir civilne policije Ettorino Vatta in uradnica Nerina Scoz.zesi, mizar Giordano Crevatin ir. gospodinja Oarla Zollia, uradnik Mario Can. ciani in
Liliana Sirza, stražnik javne varnosti Antonio Barone in gospodinja Lina Capcgrosso,	-9/^"
liano Giraldi in prodajalka Lina-na Dellore, modelist Sergio Ba-budri in uradnica Milvia Pertot, Bruno Legisa in Elitna Ccssutta, stražnik javne varnosti Francesco Fantin in gospodinja Maria Bai-tinon, mehanik Alessandro wian-zoni in gospodinja Linda I.a-’9ua-lis, delavei Carlo Marinclch in šivilja Maria Luisa Lazzarburau-nik Ugo Karis in Bianca Alessio, ladijski J‘apl*JP Giorgio Garoni In goM^'nJ“^'-irlla Moliterni, .socialni »sistem Sergio Plemonte in socialna asi-stentt, a Lucia Sartori, ijr»dn,k C. ,are Rubini in gospodinja^ni. scUa Travan, šo<er Mira no Cher-n,az tn kuharica Agnese Bordon, ilclavec Enzo Tassotti m
Vrh, stražnik javne varnosti Ugo Tronchin in gospodinja Vesprina Zcngari, mizar Marco Tomizza in delavka Eleonora Fernettl, ame-
  ____________ riški letalski podoficir A Roger
Ada Balbi, inštalater Gioacchino I Kelley in baristka Adriana Bl-
nu	dinja N^arla Forte, Pasoile Fal-
gespodinja Antonila zrrano in Paspualina Aniomen«
” Tirino.
— ---------
NOČNA SLUŽBA LEKARN v oktobru
Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Godi-
na Enea, Ul. Ginnastica 6; AUa Maddalena, Istrska ulica 4j; Piz-zul-Cignola, Korzo 14; Croce Az-zurra, Ul. Commerclale 26. Hara-baglia v Barkovljah in Nicoll v Skednju opravljata vedno nočno službo
( HAENA OBVBMTIUA )
Tržaški filatelistični klub «L. Košir«. — Danes, 12. t m bo v prostorih kluba, Ul. Roma 15-11., sestanek od 10. do 12. ure Delile se bodo novitete in nova dospela revija »Nova filatelija«.
Visokošolski odbor podpornega društva Dijaška Matica v Trstu obvešča, da sprelema prošnje za akademsko leto 19SI-SI samo do 29. oktobra t. I.
BARI	■	«»	 LOTERIJA 3 5		34	38	62
CAGUARI	4	73	90	U	74
FLORENCA 89		37	40	87	68
GENOVA	62	61	m	73	88
MILAN	43	72	70	10	59
NEAPELJ	8	27	82	71	52
PALERMO	33	31	63	6	75
RIM	20	24	3	18	52
TURIN	30	84	72	35	49
BENETKE	86	13	7	83	3
11 2 2	ENALOTTO XI XI		i	2	1 1
umetnosti v USIS
V torek 14. t. m. ob 19. uri bo v kulturnem centru USIS v Ul. Galatti 1 otvoritev razstave sodobne ameriške umetnosti. S to razstavo se začne kulturna sezona USIS 1958-59. Razstavljali bodo 40 slik (risb, grafik in akvarelov iz raznih federalnih držav ZDA Med razsatvljajočimi umetniki so Dorr Bothwell, Louis Bunce, Warrington Colescott, Doro-thy Denher, Bettj F.sman, Edvard Giobbi in Edrvard Lan-don, ki so se že vsi uveljavili v upodabljajoči umetnosti.
Razstava bo odprta za občinstvo od sreda 15. t. m. po naslednjem urniku: 11. do 13. in 17. do 20.
 «»--------
Motociklist podrl pešca
59-letni uradnik Mario Ba-stjančič iz Ul. Ricreatorio na Opčinah je včeraj pozno dopoldne hodil po cesti za opensko tramvajsko postajo na Oberdankovem trgu in ‘gotovo ni mislil, da je hoja po tistem delu ceste prav tako nevarna kot po prometnejši Ul. Car-ducei. Vseeno pa se je vanj zaletel motociklist, ki je vozil proti Ul. Galatti.
Bastjančič se je po padcu dvignil in si očistil obleko, medtem ko še je motociklist ustavil in ga prestrašeno spraševal če se je poškodoval. Pešec ga je pomiril in ker je menil, da ne bo nič hudega, ga je odslovil in se seveda ni niti najmanj pozanimal za ime in naslov stanovanja.
Poldtfigo uro kasneje pa so ga bolečine prisilile, da se je odpravil v bolnišnico, kier so bili zdravniki po pregledu mnenja, da ima nekaj rebr nih poškodb ali morda tudi zlom. Vseeno pa so ga odslovili in mu priporočili počitek, kar je najboljše zdravilo za okrevanje. Ta počitek se bo verjetno zavlekel 20 ali morda celo 30 dni.
 «»--------
O Na direkciji za javna dela vladnega generalnega komisariata je bila 7. oktobra privatna dražba za pokritje potoka v Javnih skladiščih. Delo bo stalo 44 milijonov lir. — --«»—_
( RADIO )
NEDELJA, 12. oktobra 1938 RADIO TRST A
8.00 Jutranja glasba; 8.30 Slovenski motivi; 9.00 Kmetijska od. ttaja; 9.30 Glasbena matineja;
11.15 Lahke priljubljene melodije;
12.15 Za vsakogar nekaj; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj.. Kronika sedmih dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Nadaljevanje glasbe po željah; 15.00 G.asbeni variete; 15.40 Zbor »Kras« iz Dol-Poljan; 15.55 Popoldanski koncert; 16.40 Melodije iz filmov in revij: 17.00 Novela tedna; Benvenuto Cellini: »Nori graščak«, 17.20 Lahka glasba, 18.00 Simfonični koncert pod vodstveni EOuarda von leinuma: H?.ydn: Simfonija št. 94 v G-uu-ru; Mozart: Simfonija št. 33 v B-duru K 319; igra orkester Kon-cett-gebevv iz Amsterdama; 13.45 Pevci lahke glasbe: 19.00 Trgatev na Krasu; 19.30 Pestra glasba;
20.00 šport; 20.30 Znane melodije;
21.00 »Narava poje v pesmi#: (23.) »V svoj težki sen zamaknjena je brajda«; 21.15 J. Douglas in njegov orkester; 21.30 Koncert operne glasbe: 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Mešani zbor »Emil Adamič«; 2230 Mozart: Kvartet v A-duru K. 298 za flavto, violo in violončelo; 22.45 Orkester Man-tevani; 23.30 Glasba za lahko noč.
IIADIO Iliri
9.15 Orkester Casamassima: »Po. pevke brez besed«; 9.40 Haendel; Koncert za orkester op. 4: 12.20 Na9top pianistov Cergoli-Safred;
14.30 El Campanon; 15.30 Glasbena fantazija; 16.15 Popevke In ritmi; 16.30 Prenos z nogometne tekme; 17.30 Orkester VVerner Mueller in Nelson Riddle; pojeta Caterlna Valente in Frank Sinatra; 18.00 Simfonični koncert;
19.30 Plesna glasba; 19.45 Športna nedelja; 21.50 Orkester David Rose; 22.49 Koncert zagrebtklh so-lirtov pod vodstvom Antonia Ja-nigra.
II. PROGRAM
10.15 Oddaja za ženske; 13.00 Pesmi v dveh barvah; 15.00 Spored na ploščah; 16.00 Revija: Fe-st.val; 17.00 Glasba in šport; 18.30 Plesite z nami; 20.30 Glasbeni varietč; 22.00 Glasba Oresta Na-tclija; 22.30 Nedeljski šport.
RADIO KOPER
Potočila v nov.:	7.00,	7.30
1.1,30, la.00.
Poročila v llal.:	6	30.	12.30
17 14. 19 15 22 30
6 00-7.15 Prenos RL; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Kmetijska oddaja: «100 ha novih nasadov v Vrtojbi«; 8,30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro; 9.00 Najraje si zapojmo: »Tolminska v pesmi in Dtsedi«; 9.20 Zabavna glasba; 10.00-10,30 Prenos RL; 10.30 Od-Umki Iz oper; 11.20 Simfonični koncert; 12.10 Glasba po željah;
13.30 Za našo vas; 14.15 Igra slovenski kvintet; 14.30 Sosedni kraji in ljudje: 15.15 Glasba po željah; 16.00-19.00 Prenos RL; 19.00 Športna nedelja; 19.10 Glasbeni inter-rrezzo; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba.
3LI'VEN1JA 127.1 m. 202,1 lil, 212,4 III
Potočila: 5.00, 6.00. 7.00. 8,00
10.00, 13,00, 15,00	17,00, 19,30.
22.00. 22.55.
7.35 Pihalne godbe se kosajo; 6.00 Mladinska radijska igra — Margareta Cordes: Trije mehovi laži; 8.50 Robert Schumann: O-troškj prizori (pianist Carlo Zec-chi); 9.10 »Zdaj zapojmo, zaigrajmo...« a) Popevk« se vrstijo, b) igra zabavni orkester Radia Ljubljana; 10.00 Se pomnite, tovariši: a) franc Grozdnik; Kam greš, tam, b) Darinka Joši: Spomin;
10.30 Zborovske skladbe na partizanske teme; 10.45 Viktor Parma: Mladi vojaki; Josip Ipavec: Mežice!;, baletna suita; 11.05 Izbi ali smo za vas; 11.30 Iz jugoslovanskih- oper in baletov; 12.00 Naši poslušalci čestitajo in po-zdiavljajo — 1.; 13.30 Za našo vas; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.; 15.25 20 minut z domačimi zabavnimi vokalnimi ansambii (sodelujejo: «Op imisti«, Zabavni zbor Mojmi-ra Sepeta iti «4 M»); 15.45 Borut Lesjak: Melodije iz filma »Zaklad naše dežele«; 16.00 Fande Popovski govori o melioracijah in svi-laistvu v Makedoniji; 16.30 Glasbeni mozaik; 17.15 Intermezzo z z-bavnim orkestrom A. Scholz;
17.30 Radijska igra — Eamund Morris: Lesena skleda; 18.22 lz repertoarja zbora Slovenske fil-haimonije; 18.35	Felix Mendels-
sohn: Koncert za violino in orkester v d-molu: 20.00 «Triumph variete; 21.00 Obisk pri skladateljih italijanskega opernega veriz. ma (operni koncert del Masca-gnija, Leoncavalla Giordana in Cilee); 22.15 V	plesnem ritmu
z evropskimi orkestri; 22.45 Godala želijo lahko noč; 23.00-24.00 Nočnf koncert,
TELEVIZIJA
10.15 Oddaja za kmete:	15.30
Prenos športne tekme: 17.30 Spored za ctroke:	18.30 Poročila;
18.45 Popevke vseh; 19 55 «Zuri-te>», zgodba o golobu: 20.10 Izbor iz dokumentarnih filmov; 20.30 Poročila; 21.00 Disneyland; 21.50 »Mi in ene«, sodeluje Nino Ta-ranto; 23.00 Športna nedelja.
( ' OtEPAtlSČA )
TEATRO NUOVO
Pri blagajni Teatro Nuovc v Ul. Giustiniano in pri blagajni v Pasaži Protti se sprejemajo abonmaji za gledališko sezono 1958-59 Sezona se prične 20. oktobra s Pirandei-lovo igro «Questa sera si recita a soggetto«.
Prihodnjo soboto bomo imeli v gosteh pevski zbor p. d. »Svoboda« iz Kopra. Odličen koor-ski moški pevski zbor nam bo v Avditoriju po sredoval nekaj izbranih slovenskih pesmi. Na ta koncert opozarjamo že danes!
KINO
l,x celsior. 15.00. »Komisar Mai-gret«, Jean Gabin, Annie Gi-rardot,
Fenice. 15.00: »Ključ«, W. Hollen in Sophia Loren.
NaziOnsle. 15.00. 18.30 in 22.00: »Nesrečniki«. Iz romana V. rlu-goja. Jean Gabin, Daniele De-lorme, B. Blier, S. Reggiani in Bourvil. Vstopnina 300 lir. Arcobaleno. 13.30:	»Rekrut«, J.
Levvis, P. Lorre, Izkaznice prepovedane Supercinema. 13.30.	16,20,	19.10.
22.00: »Most na reki Kvvai«, VV. Holden, A. Guinness, cinemasc. Fiiodrammatico. 14.30:	«Nori
knez«, O. W Fischer. Sledi va-rietč.
Grattacielo. 14.00: »Toto v Parizu«, Toto, Silva Koscina in Memmo Caratenuto.
Crlstallo. 13.30: «Moja stara mati policaj«, T. Pica, M. Riva, U. Tognazzi.
Capitol. 15.00: »Ljubezen v Parizu«, Romy Schneider, Horst Buchhoiz, M Lane Astra Roiano. 15.00: »Jez na Pacifiku«, S. Mangano, A. Perkins Alabarda. 14.C0: »Kamikaze, človeški torpedi«. Film o tragediji japonske mornarice.
Aldebarsn. 14.00: »Obala 3 nov«, Lise liour<iin' l (ta cesa-Aiiiton. 14.00: «Sissi, mla» rica«, Romy bfMeui. -	^
Aurora. 15.00: «Dolgo ^. letje», J. Woodwara,
man-	,—„r	Anelež*v*'
Garibaldi. 15.15: «Izz,v
Hardy Kruger.	m
Ideale. 14.30, 18.00 21.»■	j.*,,
in mir«, A. Hepburn, »■ da, Ferrer.	.	TraPP"'
Impero. 15.00: «Djužma
R Lenerik m H-.„H . moatij«’ Italia. 15.00: iiCao in ^err.
Deborah Kerr in Jot'" jobn Mcderno. 14.00: «TimW«u^raUi, Wayne, Sophia Loren, - wltni S Marco. I5.C0:	»D®**
dolina«, Bruce ,Be™rnie tdtf Savooa. 14.00:	»Znamenje^
r:a». Henry For.da, A.
B. Palmer.	.	^„1»,	GUI
Visle. 14.00: «Daljn' bobnu.
Cooper.	,yo!ly	*
Viticrio Veneto.	in	MiUi
znorel«, Frank Sinatr«
Belvedere. 14.00: «$»***
na in mir«, A. Hepo« Fonda, M. F erfe '-uno pr' *" Massimo. 14.00: »SP«?*"s£liv»f' likih vodnjakih«, B.
Novo clnef<14.30:
risa Aiiasio i»	^lje
Odccn. 14.00: «Kct	r
prej», Rock Hu(ls'^ngelovfc c‘ Radio. 15.00: «Toipa ang^ Gable, Yvonne L>e
KINO V MILJAH ^
Europa- »Polnoč v b.
T Curtis n M. P«’' jam«3 Europa: iiPrehod P0",^. Sievvort in Diana c ^ov0pce>’
Roma:	((Ljubezen
Carla Gravina	-	gorm-
Verdi: »TIMBUCTU«, Anna M*-Volta; «Princ cirkusa«. Kaye ria Pierangeli, Danny
MALI OGt£*l
r
»i economica«, u>. JvJaršii«|
(eri Slovenskem *osrjj,ro J združenju),	vam preskr	rJl0iž
poceni vse	dokumente	vjziiW{
uradih, za potne .*, .t’anov3n « itd., upravlja hiše kupuje in prodaja pr* jn bost nepremičnine. Poskusi« zaoovoljni.	„AMpOl>
»LMPORIO	DELLO SCA	M’0V!
ME«, Trst.	Ul. Mazzini	v0l«e.
pošiljke:	svile, naJi?aei. P1*?
popelina, tiskanega bi K Q(jge*. priložnost, največja Prodaja samo na tezo.
 -r-nZZlL- -
RAZSTAV
RAZSTAV .
KLJUCN CREMASCOL. T£k
UL. FABIO SEVERO , 0° 3t ?03. OD MALIH * TURISTIČNIH. RA3NE £ DELAVNICA ZA REV> TORJEV.
TEČAJ SRBOHRVATSK vjl,iill>
ZIKA. Da bi ustreglo prošnjam bo Slovensko * l(yi ske združenje pr'r (=lovn'2«iš
srbohrvatskega jezlKa-J, za zlasti konverzacija), u tajois\L, do 25. oktobra t. L . o tele1 združenja, Ul. F. Fdz
3;£08‘	»	tr^
14- 16-LETNEGA išče jestvin Josip Klun, ul'
štev. 2.
P R A V K A *
D O S P E L U.
I. Tavčar:	Zbran0	_
delo VII	h
D. Cvetko: Zgodni"' na glasbene wne * nosti na skem
Sloveti-L J-*
sKem	>
TRŽAŠKA KNMjjjS
mi. m. m. n*"** I
UNION’
Sveiovnu im'J* varovairiica o®..,.,. 1828 ie v TH= , UL GHEGA 8 Id «512 • «»?..
. or R*
FOTOAMATEBJI'
Drobnozrnato raZ'^9Je, lepe odtise in brezhibo* I eanja vam preskrbi
TRŽAŠKA KNJIGARNA J0
TRST - Ulica sv. Frančišk
Tvrdka LORENZ1
m o S T.	R'
rs/~T7T
SV--
tel. 24-245
Prodam P,J* •Jeno LAMBH^ „f. vrsta 57.
oglejte
Tvrdka
Donato CflPURSO Sfc'
TRST, Ulica Turrebta nca 19 — B.O.B'
IZVA2A DARILNE POŠILJKE ^ s,vac Kolesa, motorna kolesa, avtomobile, radionP®*" ^asd ne stroje — nove in rabljene v najbitrejs po zelo URodnih cenah-
vam tiud*
tržaška kn«^1"
PfllBorsSl^mTIk
7 —
12. oktobra 1958
Goriško-beneškl dnevnik
Dogodki tedna
Ogorčenje zaradi procesa I
p ,e Pripravlja v Florenci!
» 5oboto“V Florenci Je i 'estilo otobra uradno ob-»fii»oovgOVOtLni.(^ obtočnih "ireds a “nsio-beneškeg;. iJrava ’ l -bl' sodna raz-
bet] senatom * decemBra Dpmntr ??? *ega sodtrča.
itsl‘ianskaatl-ena >’°venska in jev ,e ikpaf -'avn°sl našth kra-
P*iela z ve°IiKirmet!i'U proFesa *er i. v^11Krrn ogorčenjem,
di bodo6 ‘fr° zadnjega upala,
<rogi vP/ivni italijanski
«1 jo JJJ ?nali, kakšen nesmi-
«ima i“prl2arJanje procesa, ki
» namena6 k?,?" i“-®U dlUfiP'
'eštva a . Pooziganje sr-»e v it,, ° slovenske manjši-'■'faštva )et še posebej so-!erc ma n.., gos)avIin, s ka-odka. 3a v zadnjem ča-,PtaSJn;. se ie rešilo tržaško lf0liarske’ ^ertn° tesnejše go-ijr*ke «u’kW ne samo gospo-
Ob •• e*
?roti(g-d.<i,nju te vesti se vsak H, kake« V lo.gosla /iji vpraša ,ki /K^ln°st ima za-tted'm.„e • svečano sprejet
fted m." ““ svečano sprejet '»bno n‘eci v Rlma in ki u-i*!iianskoUpf1!l;odpornišlto, *-
iltev t,«' ,6‘uanje za (
Kako^ okupatorja.
#i (in	biogoče po eni stra-
'lovelieev ?.ovsem upravičeno!) siei iz k.* odporniško giba-1!,banska aega ,se Je Porodila *‘ka sir« demokratična repu-f’avljati v 'sti sapi pa po-liudi	"" M' '
na zatožno klop
Jjj	~	1C»	Mup
todaS°„,Se borili za iste - ie hii *amo s to razliko, ^lljivpi;« njihovo torišče obli’ nteii » Področje ob vzhod-r° bo santo dejstvo, da oitno dne0658 Prišlo, neizpod-5toinih ~azuie’ da se na pri-detn, ki . popušča Iju-lty° v tfKbudP’buje)0	sov ra-
.“^ODav?- aiib in s' tein iz-dnarorinJO trdni temelji iat0 aega sodelovanja.
Hti vk?° prepričani, da bo
«n-
bi bo proučil «o "^tienpem material proti 51 nfsteri	e nied	katerimi	sc
i	pi-.na	primer	dr.
^fški	,	, vlie	iz Hlodiča v
'Sk....	“loveniji. sedai	šef
meški ,“c lz tllodtca v l^ške-m ^ioveniji, sedaj šef >ice\°ddelka splošne bol-a oženi npeter pri Gorici, ■sn«Hlc , man) kot veleiz-i1* druo " da je resnica L1® do«?.?<'na’ kot se je sku-^ 'trekoi	Prikazovati ,in da
bo	tako razsodbo, ki
,J* tukaf-^sr313 pričakovanj
dentok«?- -m JuK°slovan‘ . nokraticne javnosti.
^Here tekstilnih tovarnah
L%ldM1Ua organizacija teks-
5SteHV?V lFIOT) Je PP'
rNriio«, evi Pismo zvezi or T za sklicanje se-> itiIhn.edstavnikov delavčev h doitkah	varn v Podgori in
?vSkt,u®	ter predstavnikov
j, feoJL* a‘ Namen sestanka ^5u ‘‘evu.ravnanja nadre-la kam-	. la z zaposlenimi
il>8ia knntln delavci EIOT t^ttsko-.	retne primere ne
Snjo .. ravnanja v teh oVno „odttelji podjetja in 1». °* žn	e je Žalijo delav-
™tavj- ‘-te ln matere; to se je znaro. da Z*' 0.i:Vari P° zakonu kaz-,lok,r*rtj0V ' ki sc pri dRlu
"bo-. 1°. inoraio plačati
»to
n,‘noraio plačati se ir«''ža,af0Ce,pa se zelo pogo-d.ibtem t i er Je proizvod-nagel Ker se '(l^asneel6 jVke boj*)0 Sl°b iin?b»»n * .odpusta, se kljub bla i° °! bam na delu zdravit j prj bolniški
j, Posledice neurja
kS ^Pl Beltrame in zai,a Predložila parla-olS k»i°nskl osnutek, na ‘tvaS ki ai!rega na> bi-se iz L JU* ? le vlada lani u-
‘‘sili ga ne„ kritje Posledic Vitkih Urja. v nekaterih *'UHiL®iliion Pokrajinah, vzelo il ‘h	lir	za popravo
21 -lc neurja ki je e*k0 c, tbhija letos zajelo Sf-,8orig, venijo in ravninski '»M tiaiP?kraiine- °el teh
Umštlil J*1. bl se neposredno i»v«|la Bat uPrizadete osebe, '>io t dela ^ se Porabil za 1» i, u<lour’ ;? ast» za regula-»tVa^idujeib^ov, ki že stolet-!|ba;-,n* da u- narodno bogatili. aa bi se kdo ranj#
V- •
t,t°S«in Pr°met v septembru
" dniPromet v septem-S “oživel na Goriškem
zelo velik zastoj. Za to prav gotovo niso krive oblasti, ki so lastnike propustnic pozivale, naj pred koncem avgusta obnovijo dokumente. Ljudje tega ijiso poslušali in so vsi, ali vsaj ogromna večina, čakali do konca avgusta na obnovitev propustnic. Posledice se najbolje izražajo v številkah: medtem ko so zabeležili v avgustu 63.000 prehodov jugoslovanskih in 20.000 preho. dov italijanskih državljanov, so zabeležili v septembru •samo« 31.000 prehodov jugoslovanskih in 13.000 prehodov italijanskih državljanov. Posledice tega zastoja so zelo občutili goriški trgovci.
Trgatev
Briški vinogradniki, govorimo o briških ker je v Brdih največ vinogradnikov na Goriškem, so zelo zadovoljni s sončnim vremenom, ki je nasledilo nekaj grdih deževnih dni, ker se bo močno povečala količina sladkorja v grozdju, s tem pa tudi višina odstotka alkohola. V petek smo imeli pravi poletni dan, saj je bilo 26,4 stopinje. Ce bo lepo vreme trajalo še nekaj dni, in vremenske napovedi ne obetajo nič slabega, potem bo trgatev potekla tako, kot si vinogradniki najbolj želijo; ob lepem vremenu, ki je neobhodno potreben spremljevalec tako spoštljivega dela, kot je pripravljanje sladkega vinca.
Delegacija delavcev SAFOG pri županu
V petek zvečer so se sestali v občinski palači občinski odborniki. Na seji je odbornik za javna dela dr. Te-renzio prikazal regulacijski načrt, ki ga bodo kmalu predlagali v odobritev občinskemu svetu. V diskusijo so posegli župan in odborniki. O zadevi bodo razpravljali še na rekaterih sejah občinskega odbora.
Nato je župan obvestil prisotne, da se je pri njem zglasila delegacija notranje komisije livarne SAFOG, ki mu je prikazala resno stanje v tovarni. Zupan je delavcem prikazal stališče mestne uprave do tega vprašanja in izra-zil upanje, da se bo rešilo v korist vseh delavcev in celotnega prebivalstva.
Nov predsednik IACP
Ker je dosedanji predsednik IACP poslanec Miehele Martina podal ostavko, bo njegov naslednik, kakor se je poluradno izvedelo, dosedanji predsednik občinske komisije prve stopnje za družinski davek dr. Antonio Tripani.
DEŽURNA LEKAHNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Villa San Giu-sto, Korzo Itaha 106, tel. 31-51.
iiiimiiiHiiiiiiitiiMiiiiiiiMtiiitiHimiiiiiiiiHiiitiiiniMiimiiiHiuniiiMiiiiiiiiitiiitiiiiitiitiiiiiiih
Poziv Delavske zbornice glede krize v SAFOG
V ponedeljek sestanek vseh sindikalnih organizacij?
Uradno se govori o potrebi spremembe proizvodnje v livarni
Tajništvo Konfederalne delavske zbornice (CGIL) iz Gorice je poslalo sindikalnima organizacijama CISL in UIL m v vednost notranji komisiji SAFOG pismo, v katerem cmenjeni sindikalni organizaciji poziva na sestanek v ponedeljek 13. oktobra ob 15. uri na sedežu CRAL v Stra-žicah.
Delavska zbornica predlaga sklicanje sestanka z namenom, da se določi, na kakšen način, naj se vzbudi pozornost krajevnih in osrednjih oblasti zaradi nevarnosti odpustov v SAFOG in da se obenem sprejmejo predlogi sindikalnih organizacij, parlamentarcev in ustanov, da se zagotovijo materialna sredstva za nadaljevanje proizvodnje v podjetju.
Ta korak je Delavska zbornica napravila tudi zaradi zaskrbljenosti, ki jo je pokazala notranja komisija SAFOG glede pisanja nekaterih listov, češ da predlaga IRI in ministrstvo za SAFOG, kakor tudi za druga podjetja v državi, spremembo proizvodnje.
Sporočilo Delavske zbornice namreč pravi, da je na strani 127 obračuna podjetij IRI za leto 1957 izrecno rečeno, da je SAFOG, podjetje, v katerem se izdelujejo statve za tekstilno industrijo ter lito železo in jeklo, v zelo kritičnem položaju ter je zaredi tega treba spremeniti proizvodnjo ter izdelovati take stroje, ki se bodo na tržišču lahlko prodali. Zato bodo modernizirali samo tiste oddelke, kjer se bo delavnost nadaljevala.
Sindikalna organizacija je zaskrbljena tudi zaradi tega, ker so predlogi glede spremembe proizvodnje že izdelani in jih bodo v kratkem proučili pred ministrskim odborom za državne udeležbe.
Predavanje Mikulc Lctiča
Na povabilo Zveze slovenskih prosvetnih društev bo tr-
žaški humorist Mrkula Letič v nedeljo 19. oktobra ob 16.30 v prosvetni dvorani predaval (fiz svoje torbe*. Ker je Mi-kula Letič goriškemu občinstvu znan gost, saj ga je pred časom med nekim predavanjem o svojih doživetjih zelo zabaval, smo prepričani, da bo imel tudi tokrat veliko poslušalcev.
Vstop je prost.
 8»-------
Kino v Gorici
CORSO. 15.00: «Dolgo vroče poletje*, P. Newman in- J. Woodward, cinemascope v barvah.
VERDI. 14.00: »Slovo od orožja*, J. Jones in R. Hudson, cinemascope v barvah. VITTOR1A. 15.00: »Komandosi*, J. Garner in E. Chour-reau.
CENTRALE. 15.00:	«Quo	va-
diš*, R. Taylor.
MODERNO. 15.00: »Nasilneži*.
Iz Sovodenj
15. oktobra seja občinskega sveta
Na dnevnem redu so razna upravna vprašanja
V sredo 15. oktobra ob 19. uri bo seja sovodenjskega občinskega sveta, na kateri bodo razpravljali o sledečih točkah dnevnega reda: imenovanje preglednikov računov za leto 1957, izvolitev občinske volilne komisije za leti 1959-1960, potrditev sklepa občinskega odbora o zamenjavi članov občinske komisije prve stopnje za pritožbe glede občinskih davščin, potrditev sklepa občinskega odbora o dražbi za nakup kurjave, postopek za odobritev prošnje, da se za nadaljnjih deset let podaljša občinsko lovišče, dražba za sečnjo grmovja leta 1959, dražba za sečnjo topolov, popravilo strehe osnovne šole na Vrhu, nakup gramoza za ceste, namestitev novih žarnic za javno razsvetljavo, podaljšanje kreditnega fonda v gotovini od 31. 12. 1958 do 31. 12. 1959 in povišanje kreditnega zneska od dveh milijonov na tri milijone lir, odobritev konvencije z ONAIR za osnovno šolo v Rupi, plačevanje bolniških stroškov, spremembe proračuna za leto 1958, vprašanje odkupa grobov za dobo 10 let in razno.
Sovodenjsko županstvo bo od četrtka 16. oktobra do torka naslednjega tedna začasno zaprla občinsko cesto v So-vodnjah, in sicer na odseku med Kamnom in Rubijami, ker bodo cestišče znova polih s spalmobitom. Te dni so s tovornikom pripeljali nekaj spalmobita iz Doberdoba, kjer so pravkar prvikrat polili cesto s to snovjo; porabili ga bodo za izravnanje cestišča. Lupanstvo zaradi tega dela ni -zaprlo ceste, vendar vseeno priporoča meščanom, naj se izognejo svežemu asfaltu.
Cepljenj« otrok proti kozam
Goriško županstvo sporoča, da se morajo cepiti proti kozam in davici vsi otroci, ki so rojeni v prvi polovici leta 1957 in vsi tisti otroci, ki so se rodili pred tem časom, pa šc niso bili cepljeni.
Cepljenje bo v ambulanti občinskega urada za higieno v Ulici Mazzini 7 od 20. do 28. oktobra (nedelja je izključena) od 19.30 do 17. ure.
V otroške vrtce in v osnovne šole ne bodo sprejeli nobe-
nega otroka, če r.e bo predložil potrdila o cepljenju. Starši in skrbniki otrok se o-pozarjajo, naj pripeljejo otroke cepit, četudi ne bi prejeli pismenega poziva. Kdor ne bo spoštoval predpisov, bo kaznovan po zakonu.
DANES 12. oktobra bo Slovensko narodno gledališče iz Trsta gostovalo v Prosvetni dvorani v Gorici s sodobno dramo v treh dejanjih poljskega pisatelja Jerzvja I.utovskega
DEŽURNA
SLUŽBA
Predstavi bosta ob 16.15 in ob 20. uri. Prodaja vstopnic na sedežu ZSPD in v kavarni Bratuš. Sedeži po 300 in 200 lir, stojišča 150, dijaki 100 lir.
IZ DOBERDOBA
Nameščanje števcev naglo napreduje
Nameščanje vodovodnih števcev v Doberdobu dokaj naglo napreduje, čeprav je ‘zaradi kamnitih tal delo pri marsikateri hiši težavno. Lahko rečemo, da so do sedaj ramestili večino števcev. Vodovodni konzorcij CAFO si je postavil v županstvu svoj sedež, kjer bo njegov predstavnik uradoval vsak četrtek od 16. do 18. ure. Pn njem bodo mogle urediti vse upravne stvari, ki se tičejo vodovoda.
V petek so delavci dokonča li asfaltiranje še zadnjega odseka ceste po Doberdobu, in sicer kakšnih 80 metrov v središču vasi. Nekaj časa bo-oo asfalt pustili, da se dobro strdi, potem pa ga bodo še-enkrat polili s spalmobitom ter posuli s peskom.
V okviru tedna Zelenega križa bodo doberdobske mladenke danes pobirale prostovoljne prispevke v korist te zelo koristne ustanove.
TEMPERATURA VOEHAJ
Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 26,6. stopinje ob 14. uri, najnižjo pa 11,6 stopinje ob 6.40.
ŠPOTSn t'M£?OTL~l
Šahovska olimpiada v Muenchenu
Prvo presenečenje v finala: neodločen izid med SZ in ZDA
Jugoslavija vodi proti Vzh. Nemčiji z 2:0 in bo verjetno zmagala s 3:1
in iiiiiiiiiitiiiiiiiiiiii im iiiiiii iiiiiMiiiiiii iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiuitMiii
Smrtna nesreča pri Pevmi
Pri trčenju motorja v traktor se je goriški mehanik ubil
Vozač motocikla pa se bo moral zdravili 30 dni
Ob 17.10 se je pripetila na cesti med Št. Mavrom in Pev-mo huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 48-letni mehanik Edvard Makuc iz Gorice, Ul. Cologna. Makuc se je s svojim prija teljem 36-letnim mehanikom Alfredom Vallejem vračal na motociklu Gilera 350 iz Št. Mavra. Na nekem ovinku je skušal Valle prehiteti traktor ustanove Tre Venezie, ki ga je vozil 26-letni poljski čuvaj Luigi Miclus iz Grojne. Zaradi prevelike brzine ni mogel šofer. vozila zaustaviti, ko je videl, da ima; predalo prosjd-ra za prehitevanje, ampak se je zaletel v zadnji del prikolice traktorja.
Medtem ko si je sam polomil nogo, in si prizadel razne druge poškodbe zaradi katerih bo ostal 30 dni v bolnišnici, je Makuc kmalu po nesreči umrl zaradi zloma prsnega koša in notranje krva
vitve. Makuc je zapustil ženo in tri otroke.
Kolesar v žensko
Neki kolesar se je včeraj zjutraj ob 11.30 zaletel na Trgu sv. Antona v 70-letno Irene Musulin, ki biva prav na istem trgu. Z rešilnim avtomobilom so starko prepeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ji obvezali rano na temenu.
MUENCHEN, 11. — Danes so se v Muenchenu začele finalne borbe v okviru šahovske olimpiade.
V prvi skupini za plasma od L do 12, mesta predstavlja največje presenečenje neodločen rezultat med SZ in ZDA 2:2. ZDA so nastopile brez Resheivskega, ki iz verskih razlogov v sobotah do 19. ure ne igra. Jugoslavija vodi proti Vzh. Nemčiji z 2:0 in bo dvoboj verjetno odločila v svojo korist z rezultatom 3:1. Ivkov je premagal Bertolda, Djuraševič Pitscha, Gligorič je prekinil z Mali-hom v slabši poziciji, Mata-novič pa z Dittmannom v boljši poziciji. Za Vzh. Nemčijo ni igral Uhlmann. Rezultati:
A skup. (od 1. - 12. mesta): SZ - ZDA 2:2, Zah. Nemčija Švica 1,5:0,5 (2), Bolgarija -Avstrija 1:1 (2), Jugoslavija Vzh. Nemčija 2:0 (2), CSR Anglija 2:1 (1), Španija - Argentina 1:3.
B skup. (od 13. do 14, mesta): Islandija - Švedska 1:1 (2), Izrael - Finska 1,5:0:5 (2), Francija - Madžarska 0:4, Danska - Nizozemska 0:1 (3), Kanada - Belgija 2,5:1.5, Poljska - Kolumbija 2:1 (1).
C skup. (od 15. do IS. mesta): J. Afrika - Italija 1.5:1.5 (1), Škotska - Libanon 2,5:1,5, Portoriko - Iran 0:3 (1), F.li-pini - Tunis 2:0 (2), Grčija -Irska 2:1	(1), Portugalska -
Norveška 0:0 (4).
ATLETIKA
Mednarodni program jug. atletov v 1.1959
BEOGRAD, 11. — Po pred loženem programu jugoslovan ske atletske zveze za 1. 1959, o katerem bodo razpravljali jutri, bodo imeli jugoslovanski atleti v prihodnji sezoni tri meddržavne nastope in sicer: v Varšavi s Poljsko, v Beogradu z Italijo in na Dunaju z Avstrijo. Razen tega se bo do jugoslovanski atleti udeležili balkanskih iger v Bukarešti ter balkanskega krosa v Romuniji.
Ženski in jdniorski reprezentanci bosta imeli vsaka po en mednarodni nastop. Ženske
Zapadni Nemčiji, juniorji pa v Ankari :s Iturškimi ju-nibrTi.
NOGOMET
‘gal po točkah v 10 rundah Jjnnyja Beechama, proti kateremu je pred časom izgubil.
Italija - Bolgarija (ml.)
8. novembra v Bologni
RIM, 11. — FIGC sporoča, da je bolgarska nogometna zveza uradno pristala na srečanje nogometnih reprezentanc Italije in Bolgarije za soboto 8. novembra 1958 lig občinskem stadionu v Bolo gni. Tekma se bo začela ob 14,30. Obe reprezentanci bodo sestavljali samo igralci, ki še niso prekoračili 23 let starosti v začetku sezone 1958-59.  *»——
Crnkovič kaznovan s prepovedjo igranja
BEOGRAD. 11. — Na včerajšnji seji disciplinskega sodišča jugoslovanske nogometne zveze so kaznovali s prepovedjo igranja za 2 meseca člana Dinama Branka Reže-ka. s prepovedjo igranja za mesec in pol državnega reprezentativna in člana Dinama Tomislava Crnkoviča *er s prepovedjo igranja za dva meseca in pol Stojanoviča, člana Crvene zvezde. Vse kazni so bile izrečene zaradi grobe igre med tekmo Dinamo-Crvena zvezda.
 «»-—
RIM, 11. -— V antierpirani tekmi C lige je Fedit premagal Siracuso z 9:0.
]
AVTOMOBILIZEM
Confezioni < Al	CO	► Confezioni
GORICA	ya	KORZO	IT ALI A 7
JESEN i zmo
smo prejeli KONFEKCIJE
modelov iz blaga po zadnji modi, ki so izpopolnili
V£LIKO IZBIRO
oblek za MOŠKE, ŽENSKE in OTROKE
Nepremočljivi dežni plašči iz nylona, Scala Oro Rhodiatoce o Dežni plašči Makft o Plašči o površniki Paietč o Taileurs o Krila o Hlače o Srajce o Itd. itd.
KOT VEDNO ZELO UGODNE CENE
kdor bo do konoa novombrm kupil blaga v vrednosti od lOmOOO do 20*000 Ur prajmo v dar arajoo Im popallna, od 20*000 do 30*000 lir najboljio arajoo Im popehna-mako mo nakupa nad 30.000 Ur par moških hlač Im člmta volne
se bodo pomerile z Nemkami
•IIIMIimillllllllllltlllllltllllllllllllllllllltllllItHillinillllllMtIliiiiHitiiiitiitttiiitiiiiiiiiiiitiiMK
Zn veliko kolesarsko nagrado Brili
Trije tržaški diletanti na mali dirki	p
Serazin (Bartali-Primo Rovis), Vidoli in Tomas (Coppi-Iiausbrandt)
MILAN, 11. Na tradicio- in bi zato eventualni njegov nalni mali kolesarski krožni j uspeh ne predstavljal poseb-dirki po Lombardii rezervi nega iznenadenja. Seveda pa rani za diletante ki bo jutri, je med kopico prijavljenih še bodo poleg ostalih najboljših mnogo drugih, ki lahko pose-italijanskih diletantov nasto- žejo v borbo za najboljša me-pili tudi trije Tržačani: Gae- sta.
Fangio v Argentini
BUENOS AIRES. 11. — Juan Manuel Fangio, petkratni svetovni avtomobilski prvak, je prispel včeraj popoldne na letališče v Ezeiro. Fangia je na letališču pričakala velika množica simpatizerjev in športnikov. Med kratko tiskovno konferenco je Fangio potrdil svojo odločitev, da se dokonč no umakne iz aktivnega avtomobilskega športa in posveti izključno trgovinskim poslom.
HOKEJ NA KOTALKAH
ŽENEVA, 11. — V prvi tekmi mednarodnega turnirja v hokeju na kotalkah je Monza premafala Nantes ,.(Francij^) z 9:1, Sardanyola pa Ženevo z 2:0.
BOKS
CHICAGO, 11.	—	Boksar
srednje kategorije Bobby Boyd
je proti pričakovanju prema-
Danes v Trstu
NOGOMET
Triestina - Fiorentina, A li-
liga, občinski stadion ob 15,30;
Triestina - Padova, mladi, prijateljska tekma, občinski stadion ob 13,30;
Cremcaffe - Libertas, diletanti, igrišče Ponziane ob 10,30;
CRDA - Muggesana, diletanti, igrišče pri Sv. Ivanu ob 15,30;
Istria - Fiumicello, diletanti. igrišče Ponziane ob 15,30; Cava Romana - San Giovan-
ni, diletanti, igrišče v Nabrežini ob 15.30;-Fortitudo - Ponziana, diletanti, igrišče v Miljah ob 15,30.
KONJSKA DIRKA Dir (trotto) na Montebellu.
Začetek ob 14,30. Glavna dirka za »Jesensko nagrado*, lir 150.000. proga 1660 m.
BASEBALL
Ass. Baseball - Trieste - Zed
Devils, finale za »Trofeo De-
cennale*. Igrišče na Opčinah, ob 10. uri.
^aeuvorm areaoR STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT .
KINOPROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 12. t. m. ob 19. uri Paramount barvni film:
(Artisti e modelle) Igrajo: D. MARTINI, J. LAWIS in A. EKBERG
Kino v Križu
Danes 12. t. m. ob 16.39
NEVIHTA NA PADU
(Uragano sul Po)
MARIA SCHELL,
RAF VALLONE
tano Sarazin (Bartali-Primo Rovis), Ottavio Vidoli in Lu-ciano Tomas (oba Coppi-Haus-brandt).
Letošnja proga je ista kot prejšnja leta in vodi od Milana do Milana prek Ghisalla. Dolga je 180 km in nalašč primerna za dirko, ki naj ob zaključku sezone še enkrat pokaže sposobnosti mladih kolesarjev.
Samo dvakrat doslej sta dva kolesarja (Moser in Ron-chinl) zmagala z naskokom v mali krožni dirki po Lombardiji. Vse ostale dirke so se zaključile z močnimi sprinti* v katerih so se uveljavili Ma-sarati. Bartolozzi, Monti, Angelo Coletto in lani Romeo Venturelli. Venturelli bo nastopil tudi jutri in je seveda spet glavni favorit, toda med njegovimi najresnejšimi nasprotniki utegne biti tudi Tržačan Sarazin, ki je prišel lani na cilj peti s časom zmagovalca, na vrhu Ghisella pa je bil celo prvi. Sarazin je letos v zelo dobri formi, kar je pokazal tudi na zaključni dirki za pokal San Pellegrino
Naj še omenimo, da bo tudi zaključna dirka letošnje sezone po Lombardiji, ki bo prihodnjo nedeljo 19. t, m., potekala delno po jutrišnji progi.  »»-------------------
Brez Baldmija dirka v Luganu?
LUGANO. 11. — Baldini je svojo odločitev glede nastopa na dirki za veliko nagrado Campari odložil na jutri in bo odvisna od njegovega zdravstvenega stanja in od vremeh-skih pogojev. Ker pa p zelo verjetno, da ne* bo nastopil, *o že pozvali iz Pariza Desme-ta, ki" ga bo nadomestil.
Startni vrstni red kolesarjev bo naslednji: ob 14,30 — De Bruyne, ob 14,32 — Van-cher, ob 14,34 — Favero, ob 14,36 — Defilippis, ob 14,38 Van Looy, ob 14,40 — Graf, ob 14,42 — Poblet, ob 14,44 — Anquetil, ob 14.46 — Saint, ob 14,48 — Baldini (Desmet).
Dirkališče je dolgo 15,3 km in ga bodo morali prevoziti petkrat v skupni dolžini 76.5 km
Jane na Cncijt ali
predvaja danes 12. t m. z začetkom ob 15. uri ruski barvni film, nagrajen na festivalu v Cannesu 1957. leta
«Enainštirideseti
»
(II quarantunesimo)
Igrajo: ISOLDA ISV1T SKAJA, OLEG CENOP in NIKOLAJ KRIUCKOV
STRI-
V ponedeljek 13. t. m. ob 18. uri ponovitev istega filma.
fflJLA LETIČ~|
interna rim
Do^U Je njegov tovariš, tudi mlad poročnik, ln razvil i t4v°r- Bliskoma sem sklenil, da ne skrivam svojega in s luv^šev položaja. Poudarjal sem, da čakamo na priliko, ‘»lov Vfnemo domov. Imel sem srečo: Oni, ki me je °bi v*11- J« bil Dunajčan, celo z ne preveč nemškim tlgjj N°Wak; drugi je bil Švab, doma nekje ob švicar-
8Voie smo bili trpini vsi trije in skoraj naravno »etn ^ se je v naš pogovor takoj vtihotapil smeh, v iiuJT seveda — po *n-singi mojega dobrega razpoloženja, «U. »i0 2drave in debele korenine v prijetno nabasanem 1	domačini,	ki	so	drugače	trepetali	pred	Nem-
loj strmeli.
1 ^ ,?>pino je naslednji dan pobral govorico med sova-la gente parla di un mtracolo. (Avvocato,
bica 0 čudežu).
^ Ma*ta dobila od mene lepo porcijo jeter. Ko je hotel sselep 4« sem bil že spet normalno razpoložen. Dejal
flJJJ smo v dobi trgovine na meno (Tauechhandel) ^rja. Biag0 za blago! želim pet škatel vžigalic in
sem naše zadevne težave in potrebe. Nowak
— Te stvari dobite kot nagrado za prijetno srečanje. Jetra pa moram plačati; to smo dolžni kmetu.
Naslednji dan mi je poslal deset škatlic voščenk (cerinov), več nego kilogram soli in še zavoj cigaret Waldorf Astoria. — Pozneje je tudi nekajkrat poslal pome, da sem mu služil za tolmača. Namigaval je pri tem tudi, da bi bil jaz s svojo izobrazbo imeniten tolmač. Toda previdno sem presliševal te poskuse in obračal pogovor na drugo.
Drugače je Nowak z navdušenjem rad govoril o svojem Dunaju. Jaz pa sem mu lahko postregel s spomini na stari, cesarski Dunaj in z zanimanjem me je poslušal. Ni bil nacist Vojake je služil, ker je moral. Razumel sem iz njegovih besed, da v nemško zmago ne veruje. Ko sem mu nekoč omenil obljube o novem orožju (neue Waffen), se je samo nasmehnil.
Kmalu se Je pomaknil s svojim oddelkom nekam drugam in kar žal ml je bilo. Poznanstvo z njim mi je bila tiha pomoč in jamstvo, da me Nemci ne bodo nadlegovali. — Rad bi vedel, kje je končal...
ALARM. — UKREPI IN ODLOČITVE
Oktober se Je nagibal h koncu. Fronta se je približala na kakih 20 km. Nekega večera sem izjavil Peppinu, da se bomo morali kmalu posloviti. Prišli bodo Angleži in jaz jo bom ubral proti Jugu.
Peppino je postal očitno žalosten. Začel mi je poudarjati, kako sem postal domač in daleč naokoli priljubljen, škoda, da hočem zapustiti te kraje. Saj se mi prav vidi, kako sem tu vedno vesel in zadovoljen. Tudi zredil sem se. Ali ne bi bilo bolj pametno, da sploh ostanem in odprem v Caso-liju odvetniško pisarno? Dela ml ne bi manjkalo; in podeželje okrog Casolija ni revno...
Nekaj časa sem ga poslušal; nato sem dejal:
— Pustite to, Peppino! Raje mislite na sebe, na svojo družino in imetje! Fronta se bliža. Kaj bo z vami?
— Skrili se bomo; umaknili se bomo v hribe, živino vzamemo s seboj.
— In drugo? Orodje, pohištvo, opravo, obleke, perilo, pridelke?! Vojna vse uniči. Vojak vse pobere in požre.
Obnemel je. Vedel je, da iz mene govori izkustvo iz prve vojne, katerega on, moj dioni Peppino, ni imel. Nadaljeval sem-
— Peppino, čas pritiska. Poslušajte mene! Vedno sem vam prav svetoval in ni treba poudarjati, da vam želim dobro; saj vam moram biti hvaležen za gostoljubnost, ki jo izkazujete meni in mojim tovarišem.
— Povejte mi, avvocato, kaj naj storim!
— Zakopati bo treba vse.
— Zakopati??
— Da, Peppino: Zakopati! Vse: Orodje, posteljnino, obleke, penlo, olje, vino, žito, sir, meso in med, sploh vse, kar ima kako vrednost.
živo me je začel poslušati. Razlagal sem mu, kako so v prvi svetovni vojni ravnali naši kmetje ne samo v bližini fronte, ampak tudi v zaledju, da so se obvarovali pred rekvi-zicijo. Peppino ni bil neumen. Na mah se je odločil:
— Prav imate, avvocato. Jutri zjutraj začneva z Nico-lom kopati.
M , ~ N®, Peppino. To se mora izvršiti na skrivaj, ponoči Nihče ne sme vedeti za vaše skrivališče. Zal mi je za druge kmete, ampak v vojni ljudje postanejo neznačajni; nikomur ne morete zaupati; vsak lahko postane ovaduh ali tat.
— Dobro; poslušal bom vas. Samo svojega brata bom obvestil. Najbrž bova izkopala skupno skrivališče.
Napornim mesarskim dnevom so zdaj sledile ravno tako naporne saperske noči. Peppino je na vrtu izpraznil lopo, kjer je pozimi shranjeval panje. On, njegov sin Nicola, brat in bratov zet so izkopali pod to lopo, ponoči pri luči, kakih 5 metrov globoko in ravno toliko široko in dolgo jamo. Jerko in Marinkovič sta pomagala in skrivaj odnašala material na bližnjo njivo. Jaz sem svetoval, kar sem mogel na podlagi svojih spominov iz prve vojne. Jamo smo še precej izdatno opažili in nanesli slame.
Delo je trajalo približno teden dni. Ni bilo dolgočasno, ker smo pridno zalivali. (Svoja grla seveda, ne jame!), Vese-
L*	80	spremljali	delo. Peppino je bil zdaj prepriča:
perame^ita^aV’ m°gel zata-)iti svojega sangviničnega ter
.	~ Avvocato, vi ste «un grande uomo» (velik mož). Nihi
“aoko.li s®. nf 2?ane. Niti ne sanjajo, kaj jih čaka. Trai zabite (stupidi fessi)! Vse bodo izgubili!
Jama je bila ravno dovršena, ko se je raznesla vest, d ! na *evem bregu reke Aventina evakuirano v širil kakih 20 km do severnega nizkega gorskega grebena, ki : v	°?ardia?relle	vleče navpično proti jadranski oba
v smeri zapad-vzhod. Casoli in sploh desni brez Aventina r ne bo izpraznjen:	*
Cez nekaj dni je bila vest potrjena. Nemci in domači prei od domačije ** P°zivali ljudstvo, naj se čimprej odpra
Alarm je bil tu. Mi štirje interniranci smo sklenili, d gremo nazaj v Casoli in tam počakamo zaveznike. Cvjetnifc mn in Marinkovič sta se takoj pobrala in srečno dospel Jerko Ačimovič ni hotel iti brez mene; jaz pa sem i ostal, da pomagam in svetujem Peppinu pri spravljanju i skrivanju blaga. Ta prebrisanec je imel zdaj kar šest kra ki Jih je bil za mal denar pokupil od bolj oddaljenih kmeto kateri so se bali nemške rekvizicije. Te krave, ki so bil skrite v nekem žlebu ob malem pritoku Aventina, je bi! treba tudi spraviti na varno.
Tako je preteklo še nekaj dni. Dne 8. novembra 1943 zli traj sva nato z Jerkom oprtala svoja nahrbtnika in jo mal nila proti edinemu, lesenemu mostiču ki ie Delial čez rek Aventin in ki ga Nemci še niso pognali v zrak
Prepozno! Na mostu je stal nemški vojak z mitraljezon Oblastno je zaklical: »Zurtick* (Nazaj!) Jerko je prebledel: — Ajme meni, jadna nam majka!
Meni ni manjkalo izkustva iz prve vojne. Vedel sem d s stražo ni šale. Obstal sem in zaklical po nemško, da želir govoriti s poveljnikom. Vojak je zapiskal in takoj se le or kazal iz grmovja podčastnik.
.(Nadaljevanje sledil
TRST, nedelja 12. oktobra 1958
Leto XIV. . Št. 243 (4088)
Cena 30 lir
Tel.: Trsi 94-638, 93-808, 37.338 . Gorica 33-82
Poštnina plačana v gotovini
   	— —  —  -------------------- ■	-	  ■	ii	■	»i»»«#	■	i	■» -	i	-	■	-.—   - - — - ■	   ■--r—--------	11)00 ^
UREDNIŠTVO; UL. MONTECCH1 St. t, II. IM. — TELEFON J3-IM IN J4-S3« — Poštni pre<tal -559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 —	NAROČNINA:	mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 Ur. celoletna 4900 ur — Nedeljska številka mesečno 100 lir. l<'t!l‘,zal0žništV<>
f* Podružnic* GORICA: Unca S. Pellico 1-11. — Tet 33-82 — OGLASI; od 8. p» 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338	—	CENE	FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din. mesečno 250 din - Nedeljska: letno 780. polletno 390. četrtletno 195 din - Poštni tekoči račo .	,„,^75
UOLASOV: za vsak mm višine v širini enega stolpca: traovski 80, finančnotupravni'120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30-Ur beseda.	tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva lil. 3-1 . tel 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v LjublJ°<H
Togliatti in Nenni o pokojnem Piju KIL Negotovost glede izbire naslednika
, Demukristjanski desničarji nntijo, da sn njihovi položaji v nevarnosti, ker so bili neposredno vezani na Pacellijevn politiko
(Od našega dopisnika)
RIM, 11. — V baziliko sv. Petra, kjer je na katafalku krsta s papeževim truplom, sc danes prišli predstavniki italijanskih oblasti, tako predstavništvo vlade kot obeh parlamentarnih domov.
V Vatikanu je bila danes tretja seja kardinalske kongregacije, na kateri je bilo
sklenjeno, da se konklave prične 25. oktobra. Navzočih je bilo 16 kardinalov: Ca-nali, Ruffini, ki se je pozneje vrnil v Palermo, Agadja-njan, Cicognani, Pizzardo, Tisserant, Ciriaci, Tedeschi-ni, Fumasoni, Valeri, Artea-ga, Aloisi, Ottaviani, Mirnim, Lercaro in Spellman.
CI8L je na pobudo ACLI pozvala delavce, da za nekaj minut prekinejo v ponedeljek delo. Tudi Confin-dustria poziva podjetja, naj v ponedeljek ob 11. uri dovole delavcem da za 1 minuto ustavijo delo. CGII, pa le izdala obvestilo, v katerem pravi, da upoštevajoč večšte-vilnost struj v organizaciji poziva delavce, naj se v skladu < svojim prepričanjem odločijo o prekinitvi dela za nekaj minut v počastitev spomina umrlega papeža.
Y jutrišnjih številkah «A-vahti« in aUnitiui objavljata Nenni in Togliatti daljše članke o papež,u Pacelliju. Neon: piše v svojem uvodniku vplivu, ki ga je imel pokojni papež na mednarodno politiko1 in pravi: «Pij XII. zapušča svojemu nasledniku malo' nedovršenih stvari, toda mnogo kompromitiranih bodisi na področju vere kakor tudi na področju politike. Njegova pot je bila seveda pot križarske vojne proti komunističnim državam, pri čemer se ne more reči, da je bi!
soglasen s poljsko, z madžarsko in s češkoslovaško cerkvijo. Prav tako se ne more reči, da je točno označil mejo me.d ideološko in politično — da ne rečemo vojaško — križarsko vojno. N. pr. med Vatikanom in ZDA odnosi niso bili samo verski, temveč precej bolj komplicirani in ne samo na političnem področju. Se korak dalje, in njegov naslednik bi se mogel znajti v vrtincu položaja, ki ne bi imel drugega izhoda kot vojno interesov, zakrinkano z versko vojno«. Nenni zaključuje svoj članek s-trditvijo, da ta korak ni bil storjen in da verjetno tudi ne bo. Vsekakor pa je dejstvo, da svet ne more živeti večno v stanj i premirja, ki traja že od leta ]P<7, ne da bi to ne vplivalo tudi na versko vprašanje. Dejstvo je tudi. da Vatikan ni bil vedno element, ki je preprečeval izbruhe strasti.
Togliatti pa piše v »llnita«, ua je glavna poteza Pacelli-jeve osebnosti bila poteza borca. Ta lastnost se je kazala v njegovih besedah in v, njegovih dejanjih in v dbloče-uem trenutku je bila celo pretirana, šla je do zagrenjenosti, ki človeka začudi in ki postavlja zelo resna vprašanja. Kje je vzrok takemu stališču, ki je doseglo svoj vrhunec v hrupnih mobilizacijskih kampanjah in v kampanjah za učvrstitev vatikanskih vrst po eni strani ter v kampanjah obsodbe in preklestva po drugi strani, ki pa so se morale
MHiitMHMiiiiiiiilmtiiiHMiuimtiMHmiiiHttiMiiiHmiittmtimHiiitiiMiimtimt«HHiiiimim>ii
Danes bo v Zenici govoril m ur šal Tito
I	I	■■	■	1	11	11	M«111 I1 1	'	1	...
Podpiun je »porazum # izvajanju jugoslov.-italijanike konvencije o tocialnem zavarovanj« '	>
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. Jutri bo-cfo v železarni Zenica spustili v obrat tretji plavž.. S tem bo Zgrajen dokončno najveeji industrijski kombinat v Jugoslaviji. Ob tej priložnosti bo v Zertici ljudsko zborovanje, na katerem bo govoril tudi predsednik republike maršal Tito. Pričakuje se, da se bo maršal Tito dotaknil tudi splošnega mednarodnega položa ja in omenil tudi protijugoslovansko gorje držav vzhodnega bloka.
* * »
Ob proglasitvi republike Gvi-k.eje sta si predsednik Gvineje Bure in predsednik republike maršal Tito izmenjala brzojavki. Predsednik Ture izraža zeljo, da se vzpostavijo diplomatski odnosi med Jugoslavijp jnvGvinejo. Tito pa je odgovo-
ril, da je vlada FLRJ sklenita priznati Gvinejo kot suvereno in neodvisno državo in da je z zadovoljstvom sprejel predlog o vzpostavitvi diplomatskih odnosov na načelu mednarodnega sodelovanja.
V Beogradu je bil- dane4 podpisan sporazum o izvajanji! konvencije o socialnrm zava* rcvanju med Italijo in Jugoj slavijo. V razgovorih, ki sd bili od 1. do 10. oktobra d Beogradu, je nilo doseženo no. glasje glede vseh vprašanji hporazum sta podpisala svetnik Zveznega zavoda za ’ socialno zavarovanje dr. Svetozar Popovič m odpravnik poslov italijanskega veleposlaništva Alessandro Ferrace.
B B.
zaključiti z niti preveč vid-1 buržoazna nimi rezultati? Odgovor na to | preteklosti, vprašanje se zdi, da je v tem,. Togliatti da je v svoji pimeti in v’ svojih čustvih Pij XII. gledal na položaj katoliške cerkve kot' na dejansko zelo težak položaj; strastnost tona in dejanj je odgovarjala zelo resni nevarnosti. Tej strastnosti se je pridruževalo nemirno in nenehno iskanje vsestranskega, četudi površnega stika z najbolj različnimi oblikami modernega življenja v njegovih znanih govorih, namenjenih najrazličnejšim vrstam o-sebnosti, ki pa niso bili vedno vsebinsko globoki.
Nato Togliatti postavlja vprašanje; «Mar ni bil to napor človeka, ki je čutil, da se mu stvarnost v razvoju izmika in da na vsak način išče da bi se je oklenil in se ji prilagodil , teg jo zadržal?« 2e več kot pred enim stoletjem se je os življenja posameznikov in družbe premaknila in ta premik se je izvršil in se vrši v odprti smeri racionalistične misli. Tuzemsko življenje, znanost, zgodovina, zmaga nad prirodo in graditev nove družbe: to je prizadevanje in a-rena nenehnega človeškega napredka. Domnevni izhodi v nerazumsko) ne obnavljajo nadnaravnega, temveč ga diskreditirajo in ponižujejo, ko išče z njimi kompromis. Ze petdeset let je samo eno i-dealno in praktično gibanje, ki je napredovalo z ogromnimi koraki pri postavljanju in reševanju modernega sveta. Kapitalizem pa se vali iz ene vojne v drugo s pomočjo socialne demokracije, kot je bil to primer s Suezom; kolonializem prepada. Samo komunizem je gradil, gradi, napiedu-jg. Mi smo tisti, ki obnavljamo svet,	«
In vendar , so udarci pokojnega papeža padali zlasti s posebno silo v tej smeri, kar se pa ni dpgajaio glede fašizma in nacizma. Katoliška cerkev ka^e. da se je umaknila na stališče aktivne solidarnosti z enim delom sveta, ki j% nesrečno u-azdgljen, in-na pOzigjj« oKsodbe btez popuščanj« -do druge strani. Res jg,»iK je obgtajal precejšnji napor, da bi se prodrlo z. no-vikni met odami v družb« in v politično življenj« ter da bi ne obnovilo življenje starih organizacij, k^tršna je katoliška akcija po smetodah, ki smo jih mi sami začeli; ?izvajt*ti».
Toda to snovanje se vrši vedno na istem terenu kapitalistične družbe, ki živi mrzlično in je negotova glede svoje prihodnosti, lemvec je gotova — samo za najbistrejše glave — da ji bodočnost ne pripada več.
V zadnjih desetletjih se je cerkev pomirila z nekaterimi od političnih načel, ki so jih uveljavile buržoazne revolucije in ki jih je prej tako trdovratno odklanjala. Čeprav se ne sme zamolčati, da .je bila, ko so bila ta načela <teptana, katolifka. corkvena oblast vedno na* strani* tistega, ki ‘ je ta načela teptal. Toda danes je
revolucija stvar
zaključuje svoj članek s trditvijo, da je katoliška cerkev v zamudi ne samo za deset ali petdeset let, temveč da je v zamudi za eno revolucijo. Tu je vzrok vseh velikih težav in vseh njenih problemov, katerih se je morda Pij XII. zavedel, čeprav je zelo verjetno s svojim delovanjem povzročil, da so vsi ti problemi postali se bolj težavni.
Glede papeževega naslednika pa vlada vedno večja negotovost. Sedaj so se začeli s tem vprašanjem ukvarjati javno tudi demokristjani. Njihove desničarske osebnosti, zlasti prvaki Katoliške akcije, čutijo nevarnost za svoje položaje, ker so bili neposredno navezani na 19-letno vladanje Pija XII.	A. P.
Koroški Slovenci ne priznavajo gaulajtrskih metod
DUNAJ. 11. — Tisk koroških Slovencev odklanja pravilnost rezultatov nedavnega razpisa deželnega poglavarja VVedeni-ga ker so bili starši pod pritiskom in grožnjo prisiljeni podpisati izjave, s katerimi so zahtevali od okrajnih šolskih organov, da se njihovi o-troci osvobodijo pouka v slovenščini. «Slovenski vestnik«, glasilo Zveze slovenskih organizacij, poudarja, da je razpis dej insko ustvaril kaos in položaj, ki je podoben položaju, ko je Hitler zavze^ oblast v Avstriji, ko ie aparat njegovega gauleiterja Mayerja — Kaibitsth koval usodo slovenskemu prebivalstvu. Zato je vsako govorjenje o iisvobod-ni» odločitvi staršev — farsa. Tega se mora zavedati deželna vlada v Celovcu, v prvi vrsti pa zvezna vlada na Dunaju, ki je edina odgovorna za rešitev manjšinskega vprašanja. «Vestnik# poudarja da se koroški Slovenci vedno in lo-
jalno izpolnjevali svoje obveznosti do Avstrije, čeprav niso nikdar zamolčevali svoje krvne in kulturne povezave s slovenskim ljudstvom. »Želimo biti kot manjšina most med sosednimi narodi in državami. Z izpolnitvijo te plemenite naloge pa zahtevamo priznanje pravic, ki nam jih daje ustava in državna pogodba, od katerih ne bomo odstopili, temveč se bomo zanje borili, dokler jih ne uresničimo.«
«Naš tednik«, glasilo Narodnega sveta koroških Slovencev, pa piše, da so izvršili organiziran pritisk na starše orožniki občinski tajniki o-sebje, zaposleno pri nemških veleposestnikih in domači «vindišarji». Letali so od hiše do hiše z izpolnjenimi odjavami in koleki in zahtevali od staršev, da jih podpišejo, ter grozili, da bodo v nasprotnem primeru obtoženi kot izdajalci domovine in komunisti.
«Pioneer» se ker je raketa
ne bo približal Luni krenila preveč vstran
mtlMIIIItlllllllMItlllllllllllllltllMIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllHIIIIIIIMIIIIMIIIIIIIIMIIIIIMinillllllllMIIIIIMIIIIIIIIIItllllllllHIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIiilll
Ameriška resolucija o razorožitvi položena v političnem odboru OZN
SZ obtožuje ZDA. da zavlačujejo umik iz Libanona ZAR bo dovolila angleškim letalom, ki bodo odvažala vojake iz Jordanije, da letijo čez Sirijo
NEW YORK, 11. — Danes so svoja napadalna dejanja proti ZDA položile v političnem od- '	’	J
boru OZN načrt resolucije o razorožitvi ki jo je podpisalo še drugih 16 držav.- Resolucija poziva države, ki delajo jedrske poskuse, in ki se bodo u-deležile ženevskih pogajanj, naj ne napravijo drugih poizkusov med temi pogajanji. Resolucija se izreka za nadaljnje korake, da se zbližajo stališča glede delnih in tehničnih strani razorožitvenega vprašanja. da se eventualno uvede svetovni učinkovit sistem nadzorovane razorožitve. >
Resolucija poziva tajnika OZN, naj olajša in spodbuja Palce pebude s posvetovanji med prizadetimi vladami.
Resolucijo so poleg ZDA podpisale Še Italija, Velika Britanija, Argentina, Avstralija, Belgija Brazilija, Kanada, Danska, Ekvador, Iran*
Laos, ‘Nova Zelandija, Norveška, Pakistan, Holandska in Tajlandija.
Moskovski radio pa je sporočil, da bo Sovjetska zveza organizirala od 15. oktobra do 15. novembra »kampanjo proti nevarnosti atomske vojne, za prepoved jedrskega orožja in za sporazum o takojšnjem splošnem in dokončnem prenehanju poizkusov z jedrskim orožjem.#
Sovjetska delegacija,, je obtožila j Z/DA, zavlačevalnih spletk, da preprečijo umik svojih čet iz t.ibanona. Dalje obtožuje SZ ZDA, da iščejo novel ii7.go.voqe, da opravičijo
arabskim državam, ki so iz brale pot razvoja in narodne neodvisnosti. Sovjetska delegacija navaja te obtožbe v izjavi, ki jo je objavila danes, ter kritizira uradno izjavo ZDA. da mislijo končati umik iz Libanona, »razen če ne pride do nepredvidenih okoliščin.«
Sovjetska delegacija obtožuje ZDA, da «sku.šajo povzročiti te nepredvidene okoliščini », š tem da se njihovi uradni predstavniki stalno vmešavajo v libanonske notranje zadeve v korist nasprotnikov sedanje vlade.
Sovjetska izjava pravi, da je treba resolucijo o umiku tujih čet iz Libanona in Jordanije izvesti brez zakasnitve.
Voditelj ameriške delegacije Cabot Lodge je v zvezi s to izjavo dejal; »Trditev, da hočejo ZDA zasesti Libanon, je nov primer izmišljotin Sovjetov, ki pripisujejo drugim svoje lastne metode.« Dodal je, tla bodo" ZDA' v celotT'spošto-' vale obveznosti, ki jih nalila lesolugija OZN- -
S pomočjo OZjN, se mrdalju-ji jer pogajan ja v žvezl ž umikom angleških čet iz Jorda-n je. , To je izjavil danes predstavnik Foreign Olficea. Egiptovski list «A1 Ahram« piše, 'd i je ZAR dovplila britanskim ilttaločh, ki bodo odvažala an-' 'gleake vojake i* Jordanije, da letijo nad Sirijo. To pa zaradi tega, dodaja list, da ne bo imela Anglija izgovorov za zait lačevar.je upiika. ^
Kakor poročajo iz Amana, se prva skupina angleških vojakov že pripravlja za odhod. Odšla je z letalom v Akabo, kjer se bo vkrcata na ladje.
Mat Millan o konferenci
BLACKIPOOL, 11. — Na javnem zborovanju ob zaključku J-ongresa konservativcev je predsednik vlade Mac Millan izjavil; «Seveda sem pripravljen iti na konferenco najvišjih v okviru OZN ali drugje.
Za trenutek . sem tudi mislil, aa smo dosegli smoter ko je Hruščev sprejel naš predlog za konferenco najvišjih o Srednjem vzhodu v okviru Varnostnega sveta. Pozneje je Hruščev, po obisku v Pekin-gy, ali morda zaradi tega, nenadoma menjal mnenje in je umaknil svojo privolitev. Bil sem .zeJo iazocaiau, loda .nisem opustil upanja. Vendar je potitebnojRa p«iasnim»en» stv«r: želim, da bi fnogli •oborožitev ‘zmanjšati,1 toda Arlgff je je ne bo uejnanjšala enostransko«. *	"
Omenil je zatem, da so se atomski strokovnjaki v 2enevi sestali ha angle.ko pobudo.
Glede odnosov med raznimi državami članicami NATO je otokih Mac Millan pija-VR. da je nuj* no potrebna enotnost 'vi tej; -organizaciji. >Iz0ekel je optimizem glede izida razgovorov o Cipru, , .1	j.,	....	.
 i,,,....................  umni.........i....n....n......mm..n.uh.....
...............MM,,,..........,„,„(„„„„„mtnrotn--IH—tl-—........................................... ..........pu.|.IMMiyil|l|WH|»ll)yilll|M»»M|0||MMHIH.......
(Nadaljevanje z 2. strani)
De Gaultu »ploh resno proli, da bodo rolitne napravite iz njega še »ečjepo ujetnika najbolj reakcionarnih sil. i Volit ne so bile določene za h. novembra in se bodo po-tiovtle 30. Volitve predsednika fepnblike pa bodo 14. in 21. decembra. V nori skupščini bo 485 poslancev nciuesio do-fedamih 4!lti. Vsak departma ho ime i vsaj drn ;a:.:.«nea. V tr.jw:'ji je 89 dcpbnmajev m ctentijC Belfort. i A!lirska rinila je medtem fp:-:/>čda, da je vsak hip pripravljena začeli pogajanja s P rav.cijo za ustavitev sovraz-ijps.j na podlagi sprejemljivih poriJenih pogojev. Ta nova p-.ia-iit« je znova razvnela tj ll ho v J v F ra ncl ji, kjer ne glede na to. da uradno ne priznavajo alžirske vlade, vendarle r nč( iiicrili krogih uvide vajo ve:, tio i c '1 o potrebo, da se na v.cvi i.ačin izmotajo t z scdr.Kjcgc. .’-fču r: nega krofa. ki ga idilo • volitve* r Alžiriji še ooij zapičile, re s« De Gl-i’ e n- odloči za bolj realist:: no politiko.
PN izbiranjem novejja papeža
Smrt papeža je bil a nedvomno pomemben dogodek preteklega tednu. Ne toltkb kot smrt 82-letnej/« starčka, ki v takih letih postane tudi ta »božjega namestnika na zemlji» vedno bolj neicopibna in tudi ne kot umik poglavar ja velike verske organizacije t njegovega mesta, saj ne more biti ni kake skrbi, da se mn r.t bi našel naslednik. Toda 'omembrost dogodka je pran p »prašeniu, kdo bo naslednik. In, m ge na svetu, ki bi mogel ijanes na la vprašanje odgovo-
"konklave, ki se bo pričel 25 t. m., se po obrednikn Mnčve s klicanjem sn. duha. ki naj kardinale v konklavu razsvetli, da bi mogli izbrat i najboljšega in najvrednejšega za bodočega papeža, ki J* po nauku katoliške cerkve
Kristusov namestnik. Vendar je pa možno da bodo še preit klicanjem sv. duha, to je se pred aacetkom Kon..lava, že' drugi ojiranli glavno delo. Vsi Ii urupi se lahko imenujejo /•oster L-ulles in dara Luče, p« r nujam m l.eridu, pa mogoče von orentano m še marsikdo drugi.
Sedanjih jč kardinaloo pomeni vsuj teoretično 5« kan-t diduiov za zuzi leno nuslcitstvo umnega papeža. In teoretično, se tali.,o to število poveva tudi, ua ne,uril.nule, 'kajti cvrl, ven a predp.st ne zuntevnjo, da nio-1 ra biti za papeža izvoljeni prav kardinal, pa čeprav »e menda že stoletja m - podilo, drugače. Kardinalski žonr pa je po svojem sestavu dokaj Heterogen. Najprej po n uradnosti. Večino imajo Italijani, a le relativno, t ako stanje oh papežem smrti oziroma »sčde oucante«, je seda j prvič. Kar-dimih nekaterih narodnost i so za primer, da bi se odločalo o norem papežu prav po n n rodnosti, kriki ir bi bili Italij-cni:	Spance,	Portugalci,
Juzm Američani. Potem je anglosaška skupina in končno še najmanj sterilna vzhodna skupina. Za Francoze ni tako lahko reči,, na 'kalero stran bi S« nagnili, kakoF pravzaprav za nobeno skupino ni mogoče trditi, da bo v vsakem primeru nastopila kompaktno, pa čeprav bi pri volitvah igrala vlogo narodnost.
Papež' halijan ali neitaliiau — to je v sedanjem trenutku tudi vprašanje. Prav v sedanjem trenutku je tudi upodčn trenutek, ko bi bila izvolitev neitabjana spričo narodnostne sestave kardinalskega kolepi-ja tudi mogoča. Pred ne d livni m se je mnogo omenjalo r me kardinala Spellmana, neui-gorškega nad.ško/a, kot nuslcd nika Pija XII. Toda pozneje sn te govorice potihnile kot da bi Spellmanu samemu ne bilo mnopo za to mesto. Francoski kardinal Tisserant, ki si je pridobil velik upled v vrhovih cerkve, je verjetno že preveč pokazal tudi svoja politična nagnjenja, da bi lahko
da
1 dni v svetu
J
bil vsem všeč, poleg tega,
je Francoz. Kot neitalijan pa se zelo pogosto imenuje Armenec Agacljanjan, ki ga i* majo že za Rimljana, če že. ne za Italijana, saj se nahaja v Rimu že od svojega 11. letu.
Vendar se zdi, da le ne bo odločalo vprašanje: Italijan čili neitalijan. Bolj verjetno bo novi papež eksponent določenih struj ali pa vsaj kompro-#144sa med ujtnn. V glavnem gre med kardinali 2a struji tradicionalistov in modernistov, toda tudi te struje se med seboj cepijo. Prav gotovo naloga kardinalov pri izbiranju bodočega voditelju katoliške cerkve, tega vuznega organizma v mednarodnem življenju, ki daleč presega zgolj območje religiozne skupnosti in je tudi mogočen politični faktor, ni lahka. Važno je presoditi položaj, v katerem se danes ta organizacija nu-haja. in se pr i tem odločiti, ah iti po poti, po kateri je hodil ujnrli verski poglavar, ati pa zapeljati Ud jo cerkve v *nekoliko drugačne tokove.
Dejstvo, da je kardinal SfitUmun, ki se je pravkar iz Ritna vračal v '/.DA. Auko pohitel in še kar 'sredi poti obrnil nazaj najbrž ne bo povsem brez zvez z določenimi željami glede bodočega papeža, zlasti pa še, če se upošteva, da se bo pogreba v imenu Eisenhowerja udeležil sam Fofiter Dulles (pri tem pa je znaičlno, da ZDA sploh nimajo rednih odnosov i z Vatiku-nom), ki se. bo po pogrebu sicer vrnil v 7.DA, toda v Rimu bo še ostala bivša ameriška •Veleposlanica Clara Luce. Ta je znana kot katoličanka in ne manjka ji določenih diplomatskih sposobnosti. Teža nje nih argumentov za vplivanje pred začetkom konklava bo v dejstvu, da predstavlja nad 20 milijonov atjieriških katoličanov za cerkev mnogo več kot
n. pr. enako število katoliških. zamorcev ali katerih koli drugih pripadnikov cerkve. Vedeti je treba, da pomenijo a-meriški katoličani nepogrešljiv vir dohodkov naposioli-cae sedisn, za katere se sme tudi včasih kaj zahtevati v zameno. To pa še nujno ne pomeni ,da bi morala biti zamena že izvolitev ameriškega kardinala za papeža. Lahko je nekaj simptomatičnega v dejstvu da je Spellman pri svojem nedavnem obisku pri pa* pežu nastopil zelo odločno z zahtevo, da papež cimprej skliče konzistonj, s katerim je že kar predolgo odiašal. nekateri vedo poveauti, du je ta Spellmanov nastop spravil papeža v nemalo slabo voljo, vendar pa je pristal, tako se trdi, da skliče konzistonj za januar. Na tem konzistonju bi moral imenovali milanske-gu škoja za kardinala. To je bilo neizogibno in prav zaradi lega je bčje ptipež .sklicanje odlugal, ker med njim m milanskim škofom Montinijem m bilo vse v nujlepsi harmoniji. Vsekukvr je lahko uganka, ki se mekega dne lahko tudi reši, zakaj je Spellman po zagotovilu za sklicanje konzistonja v januarju pohitel javiti to milanskemu škofu Montiniju, kakor je zagonetna pojava Mo ntinija v Rimu takoj po papeževi smrti in ko je že bil tam tudi Spellman ter njegov takojšnji povratek zopet v Milan. Dejstvo, da AJontini ni kardinal ni ovira, da se ne bi vendar tudi on večkrat i* rnenovul upapabdesn.
Zaradi papeževe smrti je Fanfani odpovedal svoj obisk v Kairu. Naj bo to še tako povezano s protokolarnimi določili, je pa se bolj razumljivo, du se ministrski predsednik, ki je obenem eksponent konfesionalne stranke, ki
je tako povezana z vsem delovanjem cerkev v drziih, ne more oddaljiti, ho se sklepa, kdo bo v bodoče vodil cerkev. Vodilna skupina KD se nam-ieč boji, da, ne bi bil izvoljen predstavnik tako imenovane klasične vatikanske desnicew ki (ihtei a popolno podredit^v ty-di tistih katoličanov cerkvi.\ :ki ‘ nosijo odgorornošt vlade. Dejstvo da si KD lasti neki monopol nad cerkvenimi za-deranli v politiki\ ni všeč skrajni desnici, ki tudi poudarja svojo privrženost cepk-vi. Zdi se, da ima tudi tu skfajna desnica svojega kandi-duta, ki naj bi bil nadškof
Desničarji upajo, du bi od nje gu dosegli prostost za katoličane, da pri volitvah glasujejo tudi za druge snactonul-7ic» stranke in ne samo za KD.
Ce pa je n. pr. kardinai Siri, genovski nadškof, kot politični človek lahko kandidat KD (zaradi njegovih 52 let pa govorijo, da je vendar nekoliko premlad za papeža) bi najbrž kot predstavnik določenih industrijskih krogov najbrž lahko računal tudi nu naklonjenost desnice. Podobne simpatije (pa mogoče brez podpore ConfIndustrie) uživa v krogih KD tudi kardinal Lercaro, nudškof v Bologni.
Seveda pa bo lahko izbira padla na kako čisto drugo i-me. Mogoče bo že tedaj možno uganiti nadaljnjo pot cerkve, mogoče pa šele čez čas, ko se bo novi papež izkazal kot samostojna osebnost ah le kot izvrševalec kake zunanje volje.
lijona «r?e»j s podatki parlamentarnih volitev iz.leta 19&, ko so samo komunisti dobili 5,t> milijona glasovf jej Serom izjavil: pečina giasov' "proti ustavi prihaja očitno iz 7>rst komunističnih volivcev. Vendar pa bi bilo netočno, če. ne ht prj .presojanju J>pložaja u-poštenali tu<m|prfsfitbv(Vt ki f;a'vr* tem dah tolivciTiz vrti demokratov. Iz tega se jasno vidi, da je gibanje za «da» -a jelo tudi našo partijo, da je ve samo milijon komuni* sličnih \wlivce.v volilo z^ nda»t se PčS, komunistični vdtrvci, ki so tako volih, ne. izvirajo vedno iz krogov srednjih raz-
Pulcrmat kardinal... Ha/^intv icdom Izidi volitev v Parizu
«Mca ru!pa» KP Francije
CK KP Francije je n n »rojem zadnjem plenarnim še-slanku razpravljal ° položaju po referendumu. Na sestanku je podal poročilo tajnik Marcel .Ser.iiu. Pri primerjanju podati:oi o ^ ustavnem refcrenduiiiu (llfi milijona «da» proti samo 4,ti mi-
m cTrugih velikih ni oslih so pokazali, da smo precej zgubili tudi v delavskih krogih».
Pri analiziranju vzrokov tega »resnega poraza delavskega razreda i« vseh demokratičnih sil in stranke» je Ser-vin poudaril, da so pri tem imele svojo vlogo tudi iluzije glede De Ganila, učinkovitost vladne kampanje, policijski pritisk Toda po njegovem so med razlogi tudi sklep alžirske osvobodilne fronte, da prenese borbo na francoska ila, ter odmev, ki ga je imela protikomunistična kampanja po 20. konpre.su KP SZ, in dopodki tia Madžarskem. Ni pa povedal enega glavnej-šili vzrokov, ki je odmikanje od sklepov 20. kongresa Kp Sovjetske zveze in obnavljanje kominformistične politike. Vendarle pa je poudaril; »Zdi se, da mi nikoli ne znamo poslušati ljudskega mnenja. Komunisti se obnašajo kot nosil ci odkritih resnic, pred katerimi morajo drugi poklekniti, in kar onemogoča vsako diskusijo. Mnope partijske organizacij* so se zaprle, prepre. iuidč diskusijo, ki jo je treba r mogočiti skupno z izmenja Vo mnenj pOvsod«.
Seveda ni dovblj med se boj primati napake. Potrebno je tudi v skladu s tmm priznanjem ravnati. Za to pa je potrebno, da se docela o-pusti komiu/ormi,stična politike. ki je prizadejala toliko zla delavskemu in naprednemu gibanju.
(Nadaljevanje s 1. strani)
keta krenila s predvidene poti. Neki funkcionar pa je izjavil, da je sedaj jasno, da bo satelit zgrešil Luno za veliko razdaljo. Obrambni departma je potrdil, da je satelit 84.000 km od Zemlje. Notranja temperatura satelita je 5 stopinj C.
Ker je satelit zgrešil smer, i.ačunajo, da bo polagoma pritegnjen v območje Sonca in bo tako preletel 1.480 milijonov kilometrov.
Ravnatelj za vesoljska proučevanja v upravi za aeronavtiko in vesoljstvo dr. Silver-stein je izjavil, da bo potrebno več ko dva dni, preden se bo gorivo v satelitu, ki sestavlja četrto stopnjo nosilne rakete, vnelo in da nastopi krožno pot okoli Lune. Pogon te četrte stopnje bodo sprožili s posebnim:	aparati
r Havajskih otokov. Iz tega sledi, da bodo šele v torek okoli 2 po polnoči po srednjeevropskem času zna"ni dokončni podatki o usodi satelita.
Dr. Silverstein je izjavil, da
tri stopnje rakete redno začele delovati, kakor je bilo predvideno. Toda prezgodaj je reči, ali je pot, po 'kateri leti v sedanjem trenutku satelit, že pravilpo usmerj* na. Ce se bo to doseglo, bo pot saterita šla v obliki kroga ah, parabqle, oddaljene o-koli 64.000 km od Lune. (Ameriški .znanstveniki upajo, da bo satelit krožil okoli. Lune vsaj sedem dni. Te podatke so dali ob 16. uri. Kakor rečeno, kažejo kasnejši podatki, da je satelit krenil s predvidene poli.
Druga dva strokovnjaka, ki sta še govorila na tiskovni konferenci, sta dr. Louis Dunn :n general Donald Yates. Povedala sta, da je ob izstrelitvi rakete «Thor Able« bila Luna oddaljena od Zemlje 359.126 km. V času, ko bi moral «Pioneer» doseči določeni tir okoli Lune, bo ta oddaljena ■ od Zemlje 354.804 km. V trenutku, ko bo začela delovati zadnja stopnja rakete, k/ sestavlja satelit, bo ta tehtal 37 kg in 512 g. Ko bodo njegove rakete na trdno gorivo opravile svoje delo, bo končna ‘tčža satelita 34 kg m' 155 gramov. Od teh bo 17 kg in 9S0 g elektronskih instrumentov. Ti instrumenti so majhen televizijski oddajnik, ki deluje samo ponoči in bo oddajal na Zemljo grobe slike nevidnega dela Lune, ki ga bo tedaj razsvetljevalo Sonce
Prva stopnja rakete tehta 45.360 kg in ima pogonsko moč 68.000 kg. Druga stopnja deluje na tekoče gorivo in i-ma pogonsko moč 3.400 kg. Tretja stopnja pa ima pogonsko moč približno 1.130 kg. De4uj«- na trdno gorivo Zadnji del, ki vsebuje znanstvene instrumente, je sestavljen jz. ^aerodinamičnega ovoja in končne rakete s pogonsko silo 1-350 kg, ki bo začela delovati, da zmanjša hitrost tega četrtega dela, ko se bo približeval Luni. Četrti del rakete bodo prižgali z nadzorstvene postaje na Havajskih Predvideva se',*' da ga bodo prižgali približno 52 ur po izstrelitvi. Tedaj bo satelit oddaljen približno 80.000 km od Lune.
Zato da izstrelitev uspe, je potrebno, da se izvrši v času 20 minut,j v katerih sta Luna in Zemlja v medsebojni premi črti. V trenutku izstrelitve je bila Luna oddaljena 28 ur od točke, kjer je njeh tii’ najbliiji Zemlji. Usmeritev rakete ob ' izstrelitvi je poglavitne važnosti. Luna se premika s povprečno hitrostjo 3.630 km na uro. Zato so raketo izstrelili proti točki, ki. je zelo _ oddaljena od kraja Lune v času izstrelitve. Izredno majhna napaka pri računanju hitrosti lahko pomeni razliko več sto kilometrov. Tudi .napaka ene same stopinje pri usmeritvi rakete k: lahko' onemogočila, da ta Aoseže svoj cilj.
Poleg petih posehriih postaj, ki imajo nalogo slediti poletu rakete, skrbi drugih devet postaj ameriške mornarice na raznih delih sveta, za zbira nje podatkov. Opazovalne postaje so v Cape Canaveralu, Singapuru, Manchestru v Veliki Britaniji (radioteleskop Jodreli Bank), v Hilu na Havajskih otokih in v Millstone Mountain na atlantski obali ZDA.
Znake, ki jih oddaja satelit, so ujele številne postaje. O-brambni departma je sporočil da so dobili od SHtelita že več važnih podatkov.
Ze od prvega začetka, ko je satelit začel »proito pot« po vesoljstvu, so odkrili važne podatke za prihodnje medplanetarne potnike, ki jih ogroža iarčenje v visoki višini o-koli : Zemlje.- Aparat, ki meri moč teh žarčenj, je omogočil iaračunanje te moči, ki znaša 4 roentgene na uro v višini nad 80.000 km. Iz tega sledi, aa bi bil potnik vesoljske lad-jt izpostavljen v eni uri trikrat večjemu žarčenju, kakor g t lahko prenese človeški organizem v enem tednu. Daljše potovanje v takem okolju b; nedvomno spravilo v nevarnost življenje potnika. Po mnenju strokovnjakov bodo morali biti potniki v vesoljskih ladjah zaščiteni pred tem žarčenjem bodisi z debelim svinčenim obodom v notranjosti kabin ali pa z močnimi magneti, ki naj ločijo močno radioaktivne stene vesoljske ladje od njenih potnikov.
i Ob 19.10 je ravnatelj obser-
vatorija Jodrell-Bank prof. Loveil izjavil, da so ob tej uri ujeli	zadnje	znake	rakete! Tedaj	je raketa	bila od
96.000 do	116.000	km	od	Zem-
lje. Teleskop je prekinil opazovanje in ga bo nadaljeval jutri zjutraj.
Ob 21.47 po srednjeevropskem času je Pentagon sporočil, da je bil položaj rakete 1.7 stopinj severne širine in 129.8 stopinj zahodne dolžine, približno 105.625 km oddaljen od Zemlje. Tedaj je raketa l-mela hitrost približno 4.775 km na uro.
Ravnatelj Smithsonovega zavoda dr.	Hynek	pa	je	naka-
zal naslednji dve možnosti. »Pioneer« se v ponedeljek ne bi približal Luni kakor predvideno. pač pa bi jo utegnil zadeti čez deset let. Druga možnost pa je. da začne raketa krožiti okoli Lune in b; to postala prvi satelit satelita našega sončnega sistema. Končno bi utegnila privlačna sila Lune vplivati na raketo in jo poslati v vesoljstvo.
Okoli polnoči je letalsko poveljstvo javilo, da «Pioneei» ne bo dosegel »neposredne bližine« Lune. Raketa nadaljuje svoj polet, toda je krenila preveč vstran, da bi dosegla točko, ki bi bila oddaljena manj kakor 51.800 mi'j od Lune. Po mnenju strokovnjakov je ta razdalja potreb-
na za popoln uspeh P • otovi-Znanstveniki skusajo u_ pf|, ti najboljši trenu,e,k* j naj žgejo majhno rake ,	p(K|.
usmeri »Pioneer« pf. naročju lunine Pr.1.v!* inen>?in^ rat za televizijsko . |0Vat<-v satelitu ni še začel aei     —
Resen incident v Arabski ligi
zapustila dvorano. ‘ (posoja sveta Arabske jjC v svečena sprejemu i . .:«<,!
hgo), zaradi resnega !;.(. ki ga je P°\zr°fh»i Ta i* ski delegat Habib Sabt ' M i; javil, da je . Ara>?f služW »postala ofganizept • n*
iden;
enega človeka m ’ ,,oVts podlagi ukazov feSa. (jeleg®" Zaradi te izjave J potenj
cija ZAR zapustila sej ; v(,r,l
ko je njen voditelj de|p-ne obtožbe tunizijske« .^l. gata. Voditelj ZAR J jelegaCl'
»Ravnanje tunizijske	go-
le ne obeta nič dobreS ,i?a jimo se, da bo Arabsii postala orodje unK’c„';a Are ste orodje združevanja
cev.«	.. p0zne-
ttif ste
■eM*'
Tunizijski delegat J« 1 jo sporočil, da se TU«>znja
ka s sedanjega zas' ta Arabske lige.
iiiii""
		
■ll|llllllltlllllllllllllllllllllllHIMIIIIIIIIIMIIIIIilli(Mlllllllili||il|ltllllllMIOl,,l|l,>>i"1
Podaljšanje zatišja v Formoški ožini
ke 0*ll',
VARŠAVA, 11 — V govoru, je letalstvo iz Forffl® tolni^ ki ga je imel ob 15. obletnici I V zahodnih krogin zn> ustanovitve poljske vojske, je | jo te besede kot d° nje : sovjetski maršal Konjev, vr-jza morebitno P° -:nj. hovni poveljnik sil varšavske- t;šja v Formoški oz
ga pakta, govoril o položaju!	(<s__-
na področju Formoze in pono- -,	„	<-.1111
PiisvRnvania V W
Podpredsednik obrambnega odbora Kitajske maršal Jen Cjen ing, ki vodi kitajsko delegacijo pri proslavah, je iz jt-vil, da je treba izključiti ((Ustavitev sovražnosti med LR Kitajsko in ZDA«. »Naši dve državi, je dodal, nista v vojni.
Bcrba v Formoški ožini je samo zadnja epizoda državljanske vojne.«
Ponovil je, da je Kitajska odločena osvoboditi obalne otoke in Formozo in da se formoški spor lahko reši
jo
osre
tem, da pa sporazumeti -se o hodo v novi vladi.	S-*
Nocoj je bil Pollc,vrhovne£e. luuuvsiu spui Kumu lesi z lem imenovan za	«°!Lel
mirnimi pogajanji, toda samo t poveljnika libanons	j gF
s pogojem, da ZDA umaknejo To mesto je da •	Sok"
svoje čete, svoje ladje in svo- I predsednik repubh
Posvetovanja v
BEJRUT, 11. - D8j$j v Bejrutu ves dan n ^ W posvetovanja 0	&* ■*
ronske vlade. Z« G di'. slijo sestaviti v\a“° „;poZ|’!L strov še nocoi ajt . .0v "7 jutri. Voditelj f»'anf,j| majel je nocoj lzJa . 'jtre,,! razne stranke načel	^
MOTOM 48 CCM delfina
Zastopnik;
MOTO GIL1* motom i*'*1
Čudovit) rnU'nv«<>l! ki vas pe1’®
„ n>°,r,r'
Prodaj8 jo-
P R11'
in n.«*'"",,, o el'
m o * » f
DOBAVE ZA MOTORJE
MOSCHION * FR1SOR1	Z	N t 7 A N B
TRST, U. Valdinvo m in Ul. XXX. Ottobre U •
C(T
ref
POŽAR ARTEM111
TOVORNI PREVOZI
TRSI Ul. Moreri 7 Telefon st 28 373
v tv"'
lurli ‘
IllOžf
/Bf
tp0
Ribarič Ivan
1MPOKT ♦ EXPOKr
VSEH VKS’| LESA IN IKDlH ■■■■■ "    —   111 ■
TRST — ULICA r. CRISPI I«.TVl‘ ULICA UFI.LE MILIZIE 1» -
„ Oglasov ne plafuje trgovec, ki ogk>se in tudi ne kupec, ki pri tem trgovcu ^ ^ V resnici plača oglase konkurent, š' s
' Herbe^
oglaša. “
TURISTI,
ki prihajate v Trst
Priporočamo vam, da se prt nat>aV* hišnih potrebščin obračate na tvrdke i1t ki oglašajo v «PRIMORSKEM
dnevnikI/*
Postreženi boste z,dobrim kvalitetni111 čenim blagom.
bltP
tri'