Zakiad na otoku. '.. (Dalje.} Dvignil je roko, — brez dvoma, da bi z vefijim ^anosom povedal, naj naju ustrelijo —+ Pa m prišel do tega — V Ustem frenatku so počili trije strell v bKž Bm grmičju, George se je zavalil v jamo in oni lt obvezano glavo za njimt Ostali trije pa so se obrmli in zbežali na življeaje in smrt po gozdu —* fie se je zvijal George v smrtnih sunkih, ko jjne Dolgi John sambkres in mu ga ustreli y ||lavo: iji ko Greorge v zadajih stresljajih obrne v^ni svo|e ofii, mu reče mirno: ^Gaorge, mislim, da sva se pobotalal" — Obenem plan6'0 iz grmovja zdravnik, Gray in Junn. nNarre.j, za niimi!" zaklifie zdravnik. ,,Naglo, atje, da ne uridejo do fiolnov!" In skodili smo za njimi po gošfii, Povem' vam, Silverju se je šilno mudilo za naKako ,je mogel ta Clovek s svojo berglo in s »ojo eno nogo Crez grm in strn dohajati nas dru|« zflrave ljudi, lega še danea ne razumem in tu[«i zdravjnk pravi, da ne. Pa vkljnb všemu ie že zaoiatat kakiK Stirtdeset metrov, Ło smo prihiteli na rob planote. In tedaj je zavpil za naml: »Gospod doktor, glejte! Ni sile več!" Res da nam ai bilo treba veft hiteti. Uporniki so bežali proti notranjščini oioka in mi smo že bili med njimi in med 6olni —. Sedli smo, da si oddahnemot Počasi je prLŠe pal Dolgi John za nami. ,,Hvala vam, gospod doktor!" je dejal ter si brisal znojno lice, „0 pravem 5asu ste priSli, — mislim, iame in za Jima! — I, (o ste pa vi, Ben Gunn —! Ampak, lepo izglecfate, to se vam mora reCi! ,,Jaz sem Ben Gunn, da!" jo dejal samotar in se zvijal v živi zadregi. — Tn po dolgem molku ie pristavil: ,,Kako pa vl, gospod »Siher? Prav dob ro, bodete rekli, hvala vara!" — Po8r;si smo stopali p.roti obrežju, k]ter sta le žala CoJna. Potoma jo ¦pripovedoval zdravnik svojo zgodbo. Silver ,je napeto poslušal in napol zmešani Ben Gunn je bil junak dneva. Na svojih dolgih, samotnili iiotovanjih po otoka je naSel kostonjak, mu pobral vse, kar Je našel zase uporabnega na njem, jo našel tudi zaklad, ga je izkopal — njegova strta lopata je Se ležala v jami — in ga Je z mnogim trndom znosil v svojo — skalnalo votlino, kjer ie vsa tri leta slanoval, — oo pobofiju visokega, gozdnaiega hriba, na severovzhodni straai otoka. To se je zgodilo kaka dya meseca pred prihodoni ,,Hispaniole." Zdravnik ie Gunna tisti popoldan po napada, -- fistikrat, ko sem tudi :az ušel iz kofie — obiakal ia je zvedel od njega, kako ie z zakladom. Ko je drugo jutro opazil, da ^Hispaaiole" ni več, je šel k Siiverju in >e skleail z ajim in njegovimi tovariSi prcmirje. Dal mu je zemlievid, saj je bil sedaj zani brezpomemben, dal mu je zaloge — Gtinnova votlina je bila dobro založeaa s povojenim in osoljenim kozjim mesom — dal mu je vse, kar si }e Silvor želel, samo da je smel s svojimi tovarjfti neraoteno oditi iz koče h Gunnu, kjer je bil zrak eist ia zdrav, in Cuvati zaklad pred uporniki. .,Kar vas zadeva, Jim", mi je dejal, „— težko mi je bilo, pa storil sem, kar sem mogel, — pred* vsem za tiste, ki so ostali zvesti svoji doEnosti. — Da pa vi niste bili med njimi, to jo vaša — lastna krivda:' Ko x>a ]e pri svojem bolfiiSkem obisku zvedel, kaka n^varnost preti meni, ko bodo uporniki nafilj ianio prazno, se je uaglo vrnil k votlini, — pugtil grašCaJai j»ri ranjenem kapitanu, vzel Graya ter Gunna seboj in hitel k ^visokemu drevesu", da bi bil o pravenj 8asu pri roki. Pa uvidel je, fla bode fc]]ub" vse; naglici prepoaen. Poslal ]e tonej brzoDO- gega "iunna naprej, da stori kar se da in zadrži Silverjevo družbo. Guna se je spomnil praznoverja Bfv.Ojih nekdaaiih tovarišev, posnel je glas Fliatov, in zares zadržal unornike tako dolgo, da sta Gray in zdravnik prihitela do jame. ,,Ah", je dejal Silver, ,,sre6a zame, da je bil Jim pn meni. — Brez poraisleka bi bili sicer — ustreliii starega Johaa!" nBrcz pomisleka!" je ddvrnil doktor Livesey dobre volje. — V tein smo prišli db aporaiškib čolnov. Enega smo razbili, v drugega pa smo sami sedli in od veslali proti severnemu zalivu. Tn o pravem času smo dospeli. ^HispaiiioIa1' je plula proti ustju zaliva, plima jo je dv>gnila s peska in da je bilo le malo vetra, nikdar več bi ne bili videli naše jadrnice, ali pa bi jo bili našli kje razbito ob škalovju —. Poukali smo drugo sidro in jo varno zasidrali. Nato pa smo odveslali nazaj na jug, do navštric Gunnove votline, ki io je bilo dobro videti z obrei'\a gori na hribu Gray se je vrnil s Colaom k ^Hispanioli" za stražo črez no5, nas pa ]e geljal Gunri k svo^emu samotarskeinu bivališfiu, Ni bilo pnedaleč Skozi gozd ob obali smo dospeli 3j vznožja hriba in po zmerni, 7'raščeni strmini 1o visoke sive skale. Pri vhod ; v votliao je slonel graščak na svoji puški Pczdrav je bil prisrfien. Mojega bega ni ojmenil niti z i)«sedico Ko pa ga ]e Silver uljudno pozdravii, je zardel. (Dalje prihodnjič.) Ptotrijica o človeški rodovednostt V gozdu je živel nekoč dryar b svojo dmžino. tTJ IJudj« 90 bill zelo revui in so trpeli y«liko po- manjkanje. Nekofi so začeli premišl]evati o svoji grenki usodi ter rekli: ,,Kdo je kriv vse naše velike nesreče?" Kdo drugi, kakor Adam in Eva!?! Pa zakaj ? Zato, ker Ad'am in Eva aista iz<pola}e vala bcžah zapovedi. Mučila ju ]e taka radoved nost, da sta jedla sad drevesa v raju, zategadelj ju je Bo^ kaznoval in s ijrvima ('lovekoma vred — tudi vse druge ljudi. ,,Ko* bi mi bili na mesta Adama in Eve", sta govorila dnvosek ia njegovažena, ,,mi bi ne bili tako radovedni in neubogljivi." V tem času, ko sta se onadva tako pogovarlala, je šel mimo okna ajihove ba]tice' kral] te države. Podlušal je ves pogovor, šel k iijima v sobo in rekel: .,-/Ujte me! Hočem vam |)ripraviti dobro živ ljenje. Jaz vzamem celo dražino na svoj dvor, — kier bo lahko tako dobro živela, kakor jaz sam. Vsaki dan jej bodo moji kakarji pripravili ua]iz vrstneiša jedila, katerakoli si bo družiaa doželela, Vs« kar bo dobila na mizo, jej je dovoljeno uživati, razveu enega iedila ne, katero bo vsaki dan na mizi. f a posoda bo vedno pokrita s pokrivalom . Tega pokrivala ne smeta vidva mož ia žena aiti odkriti, še manj pa jesti Ce vidva ne ubogata ter odkriiek ta pokrov — že v tem truuutku vaju vržem iz dvoroa, ia bosta zopet raorida siromažao živeti v revai bajti!" Drvar ia nlegova žena sta bila neizmerno vesela tega, kar jima ^e kralj razodel. Prav srčno sta so mu z&hvaHa ter se podala aa kraliev dvoreo . Tam so služabniki obadva oblekli v prekrasaa oblafiila, posadili so ju k poln.o obloženim mizam, kjer sta se gostili, da je bilo veselje. Kornaj sta se vs^.ila za mizo, že so je žene polastila radovednost Rekla je svojemu možu: »Kako misliS ti, kaj je v tem lonou?" — Mož odgovoii: MNiŁ naju to ne bnga, kaj se v loncu nahal<>.!" — ,,Kon5no , končno^, ie rekla žena, njiisein radovedna, gad pa bi radii samo malo odkrila pokrivalo, saj to ven dar ni nič slabega! Grotovo je notri neka zelo o« kusna jed!" — Toda mož ni bil tako lahkomisetai kakor žona; r.eče ji: ,,Ce odkriješ pokrov, se lah ko zgocli kaka nerodnost. Mogoče ]e tam kakšna mehaniica, ki bi počila in bi iahko s tem povzrofil* la Sum, da bi ga slišali drugi," — HBog varuj!*« vzklikne žena iii že je prenehala dalie govoriti čudapolDem loacul Se isto no6 se je ženi eanjalo, da se je pokrol odkril m iz posode ie tako lepo zadišalo, kakor Si aikoli v njenem živl]eaju. Na rokrivalu pa je biM zapisaao z zlatimi Črkami sledeče: MCe bi kdo j«* del to -€(!, postal bi tako bogat, da bi bil še satf kralj pred njim kakor berafi," Nato se je drvarje* va žena '-rebadila in je razložila san]e svoiemu ao« progu. On ji ,e rekel, da je preveč mislila na * lonec, zato _e imela take sanje. Drugi dan so zopet sedli k obedu. 2ena ni mogla zadržati prevelike radovedno« sti, rekla je možu: „0, ko bi le samo nmlo pre# maknila ookrov!" — ,,No dobro", je rekel sop Jahko pogledaš, a pazl, pazi! Le samo rahlo zelo preidno!" Z«na je priiela za pokrov ter privzdignila ... V tem hipu ste skočili iz p dve ma hni miški na tla ter izgiaili. Nato sq se odprla vrata, v sobo ie pa stopU'1 kralj. On je ves čas opazoval drvarja in n e%ort ženo iA^ jima zapretil: ,,Ker aisia hotela mene P»j slušaii, vaiu hočem kaznovafi s tem, da ne sbm"; niti en? niiaute ve8 živeti na mojem dvoru. Vidvjjj sta o Adamu ia Evi slabo sodila, a sama še "'I dva doi nista raogla kroCtf vajine prevelike vt&' vednosti!" , Taio sta se drvar in njegova žena morala pet vrr.iti nazaj v njuao reyno bajtioo ter za*eti P* prejSnio bedno 2ivljtenje.