2 Dolenjec : Iz lepših dnij. Iz lepših dnij. # pominjam se presrečnih dnij, Ko rdečih lic in duše vroče Plamene ljubil sem očij In dobo vigredi cvetoče. Pomladi nisem zdaj vesel, Pogled me deklic zdaj ne čara, Obraz sicer mi ni še vel, Sred, sred sam6 se stara! # iva megla sdnči V dalji zelen grič, Izpod ndba plava Nanj ujeden ptič. H. Sam stojim na vrtu, Solzne zemlje sin, Na sred mi lega Žalosten spomin . [II m račno mi oko je časih, Cut pretresa me globok, Neizrecno bi užaljen Jokal kot otrok. Misel plava mi v bodočnost, V leta prešla zrem nazaj. Tiho svojo dušo vprašam: Kaj te žali, kaj ? A zaman jo povprašujem, Duh ostane mčni ndm. Da sem žalosten, to čutim, A zakaj, ne vdm! IV. L red mi časih koprni, Dasl ne vd, po čdm. Naslonim se na okno In venkaj gledam ndm. In vidim ptico, ki leti Visoko pod nebo, Tedaj želim perotij, Da vzplaval bi za nj6! Dolenjec. Prstan. X)r6 robna ptica prileti, Nosi prstan, gostoli: »Kdo želi si prstau t&? Dekle mMdo mu ga da\« Ptico, prstan gledam ndm, Cujem glas in ptici ddm: »Drobna ptica, kaj ne vdš, Komu prstan dati smeš ? »Kdor zamenja z&nj sred, T d dobiti sme ga Id!« 66 Dolenjec: Iz lepših dnij. Iž lepših dnij. v. tfb inil si, let mladostnih čas, In zresnil se je moj obraz, Jesen mi že naproti gre", Boji se tiho je sred . . . Ljubezni gasne prejšnja moč, Izginja upom prejšnji raj, Temni se vere jasni žar, Zamdn kesam se, vzdiham zdaj, Kar slddko čutil sem nekoč, Tako poslej ne bom nikdar ! VI. o me hudo boli Bridkostij srčnih sila, Med trdimi ljudmi Ne iščem tolažila. Trpeče mi sred Tolaži up samo: Prebil si mnogo že", Prebiješ tudi td . . . VII. L od zdmljo spavaš, mati draga, Ti solnce mojega srca! Zakaj te rana smrt objela In v grob odvela je s sveta? Z^apustil sem hrupni svet, Umrle so v srci nade, Zdaj žalosti tihe prevzet Zamišljen sem v dneve mlade. VIII. Ti sina ndkdaj si umela, In umel te je sin ljubeč, Umeje še te v mirnem grobu, A ti ne limeš njega več! Življenje nanese tako Pri vseh pozemeljskih sinih, Kadar jim nade pomro, Živeti začno ob spominih . . Dolenjec. L Zvezda. o pogled moj zvečer sanjavo Uhaja v zvezdnato nebo, Na zvezde si želim v višavo, Ker žitje gori je lep6. A kaj bi me nosila želja V višavo sredi zvezdnih čet ? Naš svet je tudi dom veselja In zvezda tudi ta je svet! Breda. Dolenjec: Iz lepših dnij. 131 »Karavane vsak dan mi iz vseh pokrajin V grad donašajo danj in darove; Kdm poshraniti vse? Kak zapraviti vse? To skrbi dan na dan so mi nove ! »Vsa Deveta dežela na tdbora dva Nejednaka se modro deli ti: V tabor večji berače sem gladne nagnal, V manjšem sami bogatci so siti. »Jaz na strani bogntcev seve"da stojim, Nje le z milostjo svojoj podpiram ; Hej, pri njih je veselje ! Zabdve vsak dan ! Siromake čemerne preziram. »Da veselja berači ne motijo nam, In zabave da bolj so nam varne ¦— Oh, to dela največjih mi vsak dan skrbij ! — V vsaki vdsi dam gradit vojarne . . . »Po načelih jaz tvojih visokih takd Za očino delujem, a — čuda ! Nehvaležno mi ljudstvo za mojo skrb — Ne priznava mi mojega truda ! »Zadovoljni robovi več niso z menoj, Godrnjanje se širi usddno, Vse otresa verige ... na svoje noge" Hoče vstati, hoditi svobodno ! »O nekakih krivicah berači kriče", To vsakdanja je njihova pe"sem ! Kaj pravica je — tega v resnici ne vem ; Kar živim, o njej sanjal še ne*sem. »Milijoni umirajo, pre, od gladil, Jeli kruha bi radi, a — ni ga ! Jaz sem sit. Ce poddanik je lačen kater, No, kaj mene, povej mi, to briga ? »Domovina, glej, meni na srci leži', Skrb za njo že ne daje mi spati . . . Socijalni problem jaz razumem — kaj ne? Kd<5 bi mogel ga drug razvozlati ? . . .« Dolgo Satan na tihem že se je smejd.1, Ko modrdst svojo khau je razlagal; Sedaj vstane na tronu s poslednjoj močjo' --Več ni mogel, da bi se premagal. In drže" se za tre"buh grohoče tako", Da dvorana bobni in se stresa ; Vsi smejo se ž njim vred (a napdl jih je strah) In pred smehom maše" si ušesa. Zdaj omahne — o groza ! — telebne na tla — Stresla peklu sta strop se in streha —¦: Mrtev Satan leži, oh, ne gane se več — Pala kdp mu je menda od smeha. A. Aškerc. Iz lepših dnij. I mel sem trpek sen nocojšnjo noč : Na razpotji sva stala ž njo, Ki mi vzbudila je ljubezni moč, Drug drugemu si gledala v oko Steza po travnici kot svetel pas Držala v najino je rodno vas, Od steze pa široka bela cesta Med njivami se vila je do mesta, IX. Za rdko deldico sem držal jaz, Poslavljal se, gledaje nje obraz. »Ljubiti te ne morem in ne sm^ra, Zakaj, ti dobro ve"š, jaz dobro ve"m Oteri šoke toge iz očij, Pozabi mene in nekdanjih dnij ! Cvetic na pot življenja sreča trosi, Sadov obilo meni, tebi nosi! n* 132 Ogin: V tihi dol. Ljubiti te ne morem in ne smem, Zakaj, ti dobro ve"š, jaz dobro ve"m!« Odprlo solz je potok ji slovo, Kropile gorke mojo so roko. Spominjal sem se srečnih vir tedaj, Ko mi ljubezni je precvital raj, In peklo me je v srci vedno huje, Oditi ni mi dalo v mesto tuje. Od nemiru pred njo sem trepetal, Slovesa skoro mi je bilo žal. Beseda jedua, jeden sam pogled, In vrnil bi se v vas z dekletom vred, Ljubezen novih gnala bi cvetic, Postavila me v žitja drug poklic. Tedaj sem kliknil zadnjikrat: »Oprosti, Ločiti moram se, solza je dosti . . .« Roke" potegnil svoje nji iz rdk, Za sabo togepoln sem slišal jok. Obstal sem — v nemo žalost zatopljen Ozreti hočem se — izgine sen Svetloba dne", po mestu voz rop6t, Ohlajen znoj pokriva moj živ6t. Iz postelje me dan na delo vabi: Srce", pozabi razpotja, pozabi! X. & toji na gori samostan, V njem zbor menihov nekdaj zdušen Prepeval hvalo je Bogii, Mogočni zid je zdaj porušen. Ko noč gore" poljubi rob, Vrši na njem skrivnostno dob, In veter šepeta v doline, Ko luna sveti na zidine. V dolini mirno spi pastir In čeda v staji tam ob hiši Pod goro; potnik postojim, Šepet peres uho mi sliši. In menim, da mi listov šum Srce" opaja in razum, Da čujem. pevanje pobožno, Slovesno pol in pol otožno. Tam gori v sto je lila src Miru in sreče ce"la tiha. Vsak kamen na razpadu zdaj Svečan in blažen pokoj diha Na goro potnik zrem molče" . . O, tudi jaz imam srce", Srce" nemirno in brez sreče, Srce" pokoja si želeče . . . Dolenjec. L V tihi dol. esem glasna se razlega Čez gore" in dol, V srce mi globoko sega, Vzbuja tiho bol. Tiho bol, sladke" spomine Prešlih dnij budi, Čez gore" in čez doline Duša hrepeni. Čez gore" in čez doliue, V rajski, tihi dol, Kjer spominu moč premine, Mine tiha bol. Ogin.