Doba kriminala.
Ljubljana. 9. aprila.
Lahko bi jo sestavili za kakšne druge praznike, kajti ob sobotah, nedeljah in praznikih, ko je največ Jasa za popivanje, so polni naša prhninalna kronika z grdimi zločini.
Sobota 4., nedelja 5. in pouedeljek 6. aprila
1. 61-letni možakar je miril popivajoče fante. Ti so ga z nožem težko ranilina glavi. Zgodilo se je pri Sv. Tomažu pri Šmarju.
2. Otroka je podrl in zbežal. Otrok je bil težko poškodovan (Ljubljana).
3. Drzni vlomilci so oplenili trgovino v Kranju.
4. 2<>-letn i Rudolf Mohorko umori petčlansko družino s pomočjo zločinskega pajdaša.
5. V Kamniku ubije najemnik z motiko stanodajalca.
6. V Kamniku pijani fantje težko ranijo z nožem 25-letnega fanta.
7. Ropar napade posestnika v Slov. Goricah, ga opleni in težko poškoduje.
8. Zaradi malenkostnega spora (šlo je za 3 Din) se mlada žena zastrupi v Krškem.
9. Žrtev krvavega poboja fantov na Sv. Katarini postane 20-letni fant. Z nožem so ga po glavi težko ranili. Umira v bolnici.
10. V Ljubljani odgrizne pijanec v neki gostilni 20-letneinu fantu uho.
11. V Ljubljani se v neki gostilni stepo. Eden dobi s stolom po glavi in ima prebito lobanjo.
12. Zlobna roka podtakne požar pri Šmartnem ob Paki.
13. Z nožem in koli napadejo fantje tovariša in ga ranijo pri Celju.
14. Zaradi psa sune z nožem 23-letni fant v prepiru 21-letnega tovariša v Celju.
Kam bi prišli, če bi našteli še tatvine, vlome, požare, težke in manjše nesreče, ki so se zgodile za praznike. Res krvava velikonočna statistika je to, ki da misliti.
*
Komaj je grozni umor mengeškega župnika prišel z dnevnega reda in se je razburjenost v javnosti malo polegla, že je vznemirila duhove vest o še vse strašnejšem zločinu, ki se je za velikonočne praznike dogodil v Dravski dolini. Razen o nasilnem roparskem umoru petih ljudi, o tem zločinu, ki bi mu tudi v današnjih časih, ko je človeško življenje zelo, zelo nizko padlo v svoji ceni, zaman iskali primere, pa so listi vedeli po Veliki noči poročati še kar o drugih umorih in ubojih, ki so jih zavoljo kakšne majhne stvari morda ravnodušno, morda
v	razdraženem afektu na različnih krajih skoraj naenkrat izvršili zločinski ljudje. Kriminal je nenadoma zavzel tako strahotne dimenzije, da bi bilo naravnost greh, če bi te dogodke zabeležili samo kot vestni kronisti in če bi jih samo kot verni, hvaležni publikum sprejeli na znanje — ta kriminal je v resnici začel tako kričati do neba, da se mora človek ustaviti in se vprašati, odkod to prihaja in kam vse lo gre.
Ljudje imamo za ločevanje zločina od zločina in za ocenjevanje teh stvari zelo oster čut. Za merilo pri sodbi in obsodbi vsakega zlega dejanja jemljemo motiv, ki je to dejanje sprožil. Razumevanju življenja in vseh stvari pod soln-cem, kakor ga zmore kulturen človek, se seveda od vsega početka upira vsakršno nasilje vanje nad človekom, pa naj prihaja s katerimkoli namenom in v čigaršnemkoli imenu: vsako nasilje človeka nad človekom je zločin, vsak zločin odklanjamo in obsojamo. Prav vseeno nam pa vendarle ni, iz kakšnega razloga, s kakšnim namenom in pri kakšnih okoliščinah je kdo storil zločin.
Pri nas Slovencih je — vkljub dejstvu, da so se v zadnjih desetletjih razmere v tem oziru precej okrenile na bolje — še vedno zelo pogosta navada, da se ob nedeljah in ob raznih drugih veselih, hrupnih prilikah bratita vino in nož. Vsak človek ima vedno kaj malega na srcu, kakšno majhno škodico, ki mu jo je kdo storil, kakšno smešno, lahkomiselno žalitev, ki mu jo je kdo prizadejal. To so stvari, ki jih človek z lahkoto prenese skozi vse trezne dneve svojega življenja, po nekaj kapljah čez mero popitega vina pa nenadoma bruhnejo na dan In si z nožem in v krvi poiščejo zadoščenja. To so tiste žalostne stvari, ki teden za tednom pol-
nijo kriminalne kronike naših nedelj in ob katerih človek nikoli ne ve, ali naj bi popito vino, tega najbolj nevarnega zvodnika in podpihovalca, smatral za olajševalno ali za oteževalno okoliščino — ali morda za edinega krivca. Tisto, kar pri tem nedeljskem kriminalu daje človeku največ misliti, pa je tisto tragično nesorazmerje med vzrokom in posledico, ki se neprestano ponavlja p.ri vseh teh zločinih: tisto usodno dejstvo namreč, da si ljudje neprestano za kakšno prazno mrvico, za kakšno otročjo žalbesedo, za kakšno senco krivice, ki jim jo je kdo prizadejal, planejo po življenju in si jemljejo glave za vsak prazen nič. To večno, absolutno nesorazmerje med početkom in namenom konflikta in pa izvršenim maščevanjem — in za maščevanje gre pri pretežni večini vseh teh dejanj — to nesorazmerje smatrajo ljudje po vsej pravici za najgrozotnejšo karakteristiko kriminala.
Toda pri nobeni drugi vrsti zločina ni prepad med koristjo, ki si jo storilec obeta, in pa grozotnostjo dejanja samega tako velikanski, kakor pri roparskih umorih — tako da je nekdo sicer cinično, toda pravzaprav čisto točno zapisal: da se roparski umori ne izplačajo. Dejstvo roparskega umora navdaja človeka s studom in ogorčenjem predvsem zavoljo nizkega namena, ki je na početku takega dejanja: zavoljo namena, s krvavimi rokami seči po listnici ali blagajni. To je etično v resnici najmizernejši, uajnizkotnejši motiv, ki more človeka dovesti z zakonom etike in človeške družbe navzkriž. To jo dejanje, ki ga morejo sprejeti na svojo vest pač samo ljudje uajžalostneše in vsega obžalovanja vredne duševne, intelektualne in moralne konstrukcije; v tisto rafiniranost, ki jo ljudski glas tako rad pripisuje tudi enkratnim
morilcem, pač ni mogoče verjeti. Resnica je, da je na dnu skoraj slehernega človeka nekaj razpoloženja za zločin; da iz koga drugega izmed nas ta nagon ni bruhnil na dan, se imamo morda v največji meri zahvaliti srečnejšemu toku našega življenja. Vsi ti majhni, neznani ljudje, ki nenadoma vstanejo od nekod in čez noč zrasejo v strahotne, rdeče heroje, kriminala in krvi, vsi ti ljudje so do svojega groznega dejanja morda živeli kot povprečni, čisto dobri delavci; resnica je, da so bili najbrž že ves čas svojega življenja malo bolj topi v svojem srcu, malo bolj zlobni okrog ust, malo bolj trdi v svojem dejanju in nehanju, kakor so drugi ljudje; vsega najhujšega pa bi človek morda vendarle ne mogel pričakovati od njih. Potem se je nenadoma nekaj zgodilo z njimi — od dela so prišli na cesto, morda po svoji krivdi, morda po krivdi nikogar, živeli so nekaj časa kar tako, potikali so se okrog in so polagoma izgubljali vse, kar je bilo še dobrega in vrednega v njih, šli so polagoma čezdalje bolj navzdol in so nazadnje pristali tam, od koder ni nobene rešitve več. Roparski umor je vendar najbolj brezupno dejanje, kar ga more človek napraviti pod solncem, roparski umor je najstrahotnejši, najgrši samomor.
Vsi ti žalostni dogodki, ki zadnje čase polnijo dnevni tisk in razburjajo ljudi, dajejo človeku mnogo misliti; znamenje so, da brodimo skozi čase težke moralne in duhovne krize. Pred nami se grozeče reži nov problem: brezposelnost in kriminal. Zakaj nobenega dvoma ni, da ima na obeh najtežjih zločinih, ki jih je zadnji čas zabeležila naša kriminalna kronika, na roparskih umorih v Mengšu in zdaj v Jelovcu, dobršen delež krivde tista težka duhovna in moralna psihoza, ki povsod družno hodi za brezposelnostjo. Temu dejstvu je treba pogumno pogledati v oči, predno bomo mogli poiskati rešitve.	Fri.
Mohorko poglavar razbojniške tolpa
Aretacija posestnika Š. v Limbušu in Štefanije Kosove v Avstriji — Hriberška izroče v kratkem našim oblastim
Maribor, 9. aprila.
Grozni zločin v Jelovcu in aretacija Rudolfa Mohorka ter Ludvika Hriberška so še vedno v ospredju vseh mariborskih pogovorov. Posebno veliko je zanimanje za preiskavo in zaslišanja. Da se pri tem širijo tudi razne alarmantne, toda izmišljene govorice, je razumljivo.
Zločincc je prespal mirno dve noči.
Tako sc je včeraj nenadoma razširila vest, da se jo Mohorko hotel včeraj v zaporu obesiti. Beležili so jo tudi nekateri listi, ni pa na stvari uolieno resnice. Prvo kakor drugo noč v zaporu okrožnega sodišča je zločinec prebil zelo mirno in v globokem spanju, kar je po prejšnjih fizičnih in psihičnih naporih zelo razumljivo. Zaradi varnosti je zaenkrat še v okovih, vendar pa se po svoji samotni celici lahko nemoteno giba. Mariborske zaporo pozna dobro, saj seli < njih že petič. Prvič se je seznanil z njimi, ko mu je bilo šele 17 let.
Roparja sta naredila načrt.
Vest, da je tudi Hriberšek že pod ključem, je sprejel z vidnim zadovoljstvom in je na ponovna vprašanja preiskovalnega sodnika dr. Grmovška glede Hriborškove sokrivde odločno vztrajal pri trdiivi, da je bil ta res soudeležen pri umoru Dobajeve družine. 0 tem je izpove isti v nasprotju s svojimi prejšnjimi izpovedbami zelo podrobno, da je šel k Hriberšku v Avstrijo že v torek 1. t. m. zvečer, in sicer na viničarijo, ki je last posestnika Franca Roja. Tja je prispel
v sredo 2. t. m. in ostal pri svojem tovarišu do petka. 0 načrtu za rop pri Dobajevih sta se natanko domenila in je Hriberšek vzel s seboj sekiro, s katero je potem pobijal Dobajeve, VI i-horko pa je svojo sekiro ukradel nekje na potu. Noč od petka na soboto in še skoraj ves naslednji dan sta prespala v neki šupi. K Dobaje-
vi domačiji sta dospela v soboto okrog 21. ura,
šla v klet in se potem, kakor znano splazila v hišo.
Hriberšek je umoril tri Dobajeve.
V nasprotju s svojimi prvotnimi izpovedbami je dejal, da je on umoril samo starega Dobaja in njegovo hčer Terezijo, dočim jo 701etno gospodarjevo sestro Knnigundo, hčer Terezijo in Gletnega Gosaka pobil Ludvik Hriberšek. Nadalje je sedaj izpovedal, da sta s Hriberškom dobila pri Dobajevih 4200 Din in ne le 2000 dinarjev. Denar sta si točno razdelila, tako da jo dobil vsak 2100 Din. Hriberšek je, čim je zaslišal, da prihaja še preživeli Dobajev sin Ivan, jadrno pobegnil in ga potem ni več videl. Sekiro, katero so našli v soboto na oknu Dobajeve hiše, je pustil tam Hriberšek, Mohorko je svojo zavrgel šele pozneje nekje v gozdu pri Jelovcu.
Preskrbljen za potovanje po gozdovih.
Iz Jelovca se je napotil v Maribor, kjer je na velikonočno nedeljo po brvi prekoračil Dravo, dospel v Studence in od tu na Pobrežje, naposled pa v Sdivnioo, kjer je že ob prevratu nekaj časa bivaj s svojo materjo in so ga zaradi tega še nekateri poznali. Popival je po raznih gostilnah in plačeval tud.i za druge, tako da je potrošil skupno 000 Diji. Ostalih 1GCO je po aretaciji še imel. Prav lak o je imel več kuhanih jajc in drugih živil, ki »i jih je preskrbel za na-daljno potovanje po gozdovih. Nameraval se je namreč pretihotapiti v Avstrijo.
Kje so je Mohorko skrival.
V času pred zločinom v Jelovcu se je delj časa skrival tudi v Limbušu, kjer je bil zaposlen pri posestniku S., katerega so včeraj, ker so ga osumili sokrivde, aretirali in zaprli. Vendar je Š. odločno trdil i/n vztrajal pri tem, da ni bil z Mohorkom v nikakršni zločinski zvezi in da ga tudi ni skrival, ker sploh ni vedel, da je zločinec. Da je služili pri njem za hlapca, so vedeli, kakor je dejal, tud i domači orožniki.
Hriberškova ljubavna razmerja.
Vse okolnosti kažejo, da je Ludvik Hriberšek zares sodeloval pri zločinu, čeprav še vedno taji. Razen tega obremenjuje Hriberška tudi izpoved vimičarke, pri kateri je živel. Ta je namreč izjavila avstrijskim orožnikom, da se je Hri-beršek vrnil v nedeljo zvečer zelo utrujen in blaten, tako da se ji je takoj zdelo, da je moral prehoditi dolgo in naporno pot. Ce bi bil, kakor je sam povedal, pri Kosovih, bi teh znakov ne bilo, kajti ta stanuje le nekaj korakov od Roje v e viničarije. Sicer pa je imel Hriberšek baje z obema ljubavno razmerje: z viničarko, ki je vdova, in e Kosovo, ki je še dekle.
Nepojasnjeni zločini.
Danes se je razširila vest, da so avstrijske oblasti dale aretirati tudi Štefanijo Kosovo, ki bi Hriberška rada rešila iu zalo trdi, da jo kritično noč spa! pri njej. Vendar pa te vesti 6e nismo mogli kontrolirati. Sam Hriberšek pa je sedaj v Gradcu, kjer leži v bolnici in si je že toliko opomogel, da bo kmalu popolnoma zdrav, tako da ga bodo mogli v kratkem izročiti našim oblastem. Ali je bil res pri umoru v Jelovcu ali ne, se bo dalo dokončno dognati šele pri nadaljnji preiskavi, posebno potem, ko bo Hriberšek prišel v Maribor. Za enkrat ni dvoma, da sta bila Mohorko in Hriberšek vsaj poprej v zvezi in da imata gotovo skupno na vesti ve< zločinov. Splošno sumijo, da so bili Mohorko, Hriberšek in zaprti Rudolf Kovač člani razbojniške in vlomilske družbe, ki jo jo vodil najbr-že najbolj cinični zločinec Rudolf Mohorko. V tem zmislu so tudi uvedli preiskavo, kajti v zadnjih letih je bilo izvršenih v ožji in širši mariborski okolici mnogo vlomov, roparskih napadov in drugih zločinov, ki še niso pojasnjcui.
Preiskava tudi v Avstriji.
Naposled upoštevajo tudi možnost, da je Mohorko zares ubil svojo mater, ki je lete 1927 nenadoma izginite brez vsakega sledu. Mohorko sam je to zanikal in dejal, da ne ve, kam je odšla in kje je. Preiskava se z vnemo nadaljuje tako v Mariboru kakor tudi v Avstriji in bo trajala najbrže še več dni.
v
Zriev aiLohoSa - šmarnice
Šoštanj, 8. aprila.
V	Rečici na Paki je živel starček, 73-letnl prevžitkar Krevselj Franc. Skoro vsak dan jo zahajal v vinske gorice na Malem vrhu pod Laškimi vrhovi, kjer je v Podgorškovi zidanici imel shranjeno svoje vino. Pogosto si ga je pošteno privoščil, toda čeprav težko naložen je vselej srečno prikrevsal domov. Tudi na Velikonočni četrtek popoldne se je podal v gorico ter v kratkem času spil 2 litra vina, največ nesrečne Šmarnice, kateri Prleki pravijo, da je cika-sta. Močno pijan se je okoli 18. ure podai domov ter po strmi kaineniti poti vedno padal. Nekie se je preko strmega pobočja zakotalil navzdol in obležal spodaj na njivi ter tam zaspal.
Okoli 21. ure je tam vstal in se opotekal naprej. Na nekem mestu se je prevrnil v jarek in se v vodi ves premočil. Pri hiši št. 75 je šel klicat, da bi mu odprli, češ, da je tako pijan, da ne more naprej. Ker so pa starčka že večkrat videli pijanega hoditi mimo, ne da bi se mu bilo kaj pripetilo, mu niso odprli. Toda žena mu kljub obvestilu ni poslala pomoči, ker je mislila, da mu bo, kot vselej, uspelo priti domov. Ta noč pa je postala zanj usodna. Od hiše, kjer je klical za prenočišče, je zopet padel, dokler ji i ves obnemogel in obtolčen obležal na cesti. Drugo jutro so ga tam našli mrtvega.
Se vedno praznovanje
Trbovlje, 9. aprila.
Ker do danes naročila premoga s strani državne železnice še vedno niso dospela, je rudniška uprava odredila ponovno praznovanje za četrtek 9. in v petek 10. t. m. Rudarsko delavstvo težko pričakuje rednejšo zaposlitev, ker je itak že dosedaj dovolj trpelo vsled praznovanja. Upati je, da bo do konca lega tedna zadeva radi dobave premoga državnim železnicam zadovoljivo urejena in se bo potem pričelo red-nejše delati.
Cuida:
FarnmcF
Homan
43
Kamorkoli se je pojavila, jo je zasledoval Farnmor, tako da se je njegove bližine bala, kakor se boji bolnik strahov v svoji preganjalni blaznosti. Večkrat je pomislila, da bi mu zbežala v Nico, F-lorenco ali kamorkoli bi jo poslali zdravniki na zdravljenje. Toda zavrgla je vse take načrte, dobro vedoč, da bi jo njegovo maščevanje dohitelo, kamorkoli bi se podala. Razen tega pa ni niti vedela, kaj mu je znano iz njenega prejšnjega življenja. Sicer pa je Marion Vavasour po svoji epikurijski nravi verjela v usodo. Udarec ni še padel nanjo, morda pa sploh nikoli ne pade. Kdo ve, kakšne okolnosti ga utegnejo prestreči. Zato si je premislile in še dalje kraljevala v družbi, medtem ko je Farnmor čakal ugodnega trenutka, ko jo bo mogel zadeti s svojim maščevanjem pred očmi vse družbe francoske prestolice.
24.
Bil je krasen dan zgodnje spomladi. Izpred časlnegi dvorišča Vavasourjevega hotela se je odpeljala kočija <. yrboin na vratih. Pred njo sta jahala dva jezdeca in ve« izprevod je šel skozi zmagoslavni obok v Bois de Bou-logne. Dan je bil .solnčen in jasen in pol Pariza je bilo zunaj mesla. Nepregledna vrsta elegantnih kočij je dr-
drala iz Faubourga St. Germain v široki drevorel Champ-Elysees in elita visoke družbe je hitela v Long-champs.
Lady Vavasourjeva je sedela danes sama v kočiji Satno njen naročili psiček je sedel na blazini poleg nje. Gospodje, ki so na konjih spremljali kočije, so danes zopet govorili samo o njeni lepoti.
Lady Vavasour je drdrala mimo razvalin stare opar tije v Longchampsu, medtem ko se je poleg njene kočije jahajoči d’ Etoiles nagnil na sedlu k njej ter ji šepetal laskave besede. Zdaj je krenila v široki tok vozovnega izprevoda. V sleherni kočiji je sedela kakšna njena znan ka ali prijateljica. Tedaj je nekaj opazila, da ji je kri zastala v žilah. D’ Etoiles se je začudil, vendar je bil dovršen kavalir, zato ni da! videti, kako ga je presene tilo, kar je opazil. Tedaj sta prispela v gneči vozov tik do četverovprežne kočije njene najboljše prijateljice lady Charence Camelstove, ponosne, hladne, izjemne krasotice, ki se ji je po žilah‘pretakala modra kri normanskil) knezov. Še snoči sta si bili tako dobri prijateljici, da sta se nazivali samo »Ida« in »Marion«. Danes pa so jo višnjeve oči aristokratinje gledale mirno in hladno kakor nepoznano osebo. Lady Clarence Camelot je ni pozdravila.
Na ustnah Marion Vavasourjeve je zamrl smehljaj, divji strah ji je bil zarisan na obraznih potezah, ko se je ozrla, da bi videla, če je kdo zapazil ta dogodek. Hkratu se je pojavilo pred njo jekleno grozeče Farnmorovo obličje. V bližini je opazoval posledice svojega dela, opa-
zoval je, kako počasi iu gotovo je deloval njegov strup, ki ga je spuščal vanjo kapljico za kapljico.
Tok kočij je potisnil v stran njegovega konja, tako da ga je lady Vavasour izgubila izpred oči, a njena kočija se je pomikala dalje skozi bleščečo gnečo, v kateri je doživljala zdaj neprestano nova ponižanja. Prišla je mimo grofice Benaine, vojvodinje Luvine, vicomtese Ruelle, mimo svoje stare prijateljice, lady Beaudeser-tove.
In vse so ji prizadejale isti udarec, vse so se pretvarjale, kakor da je ne poznajo. In v vrvežu so mnogi opazili to očitno preziranje angleške markize ter se radovedno povpraševali, kaj to pomeni.
Ko je njena kočija končno krenila nazaj proti Parizu, je prišla mimo voza Viole Veso ve, znane pustolovke iz spodnjega sveta, ki je iskala slavo v tem, da je vsako četrtletje oplenila kakšnega francoskega paira; in ko je markizina kočija rahlo trčila ob njeno, se je Lorette nasmehnila, se sklonila naprej in izpregovorila nekaj ravnodušnih, šaljivih besed, kakor da sta z Marion Vava-sourjevo iz istega sloja.
Markiza pa je sedela ravnodušno na svojih blazinah ter navidezno prezrla in preslišala vse žalitve, ki so jo zadevale v dno duše.
Ni bila zaman izvrstna igralka, ki bi bila v čast najboljšim gledališčem sveta. In vendar je trpela v svoji notranjosti, trpela, kakor ni še trpela v življenju. Bilo ji je, kakor da jo preganjajo in pode Evmenide.
Jz Dravske banovine
<1 Liga za pospeševanje c-iljjev Društva Narodov v Ljubljani je imela 27. marca t. 1. občni zbor, na katerem je bila izvoljena sledeča u-prava: predsednik ban dr. Drago Marušič, podpredsednik univ. prof. dr. Malija Slavič in prof. dr. Janko Pretnar, gen. tajnik odvetniški pripravnik dr. Marjan Zajec, blagajnik ravnatelj Fran Jeran, odborniki univ. prof. dr. Lambert Ehrlich, univ. prof. dr. Franc L u k m a n , odvetnik dr. Marko Natlačen, župan dr. Dinko Puc, odvetnik dr. Vladimir lt a v n i h a r in univ. docent dr. Ivan T o m š i č.
d Poletni delovni čas. Pokrajinska zveza obrtniških društev kraljevine Jugoslavije je sporočila svojini članom, da se po uredbi o odpiranju in zapiranju trgovin začne poletni delovni čas 1. aprila, konča pa se 1. oktobra.
d Otvoritev novih telefonskih »vez. Od 10. aprila naprej je otvorjen telefonski promet Ljub-ljana-Bologna, od 1. aprila pa telefonski promet med Sevnico in vsemi centralami na Francoskem.
d Slovensko planinsko društvo naznanja, da je koča pri Triglavskih jezerih še nadalje do 19. aprila odprta in oskrbovana.
d Občni zbor društva državnih upravnih pisarniških uradnikov Dravske banovine bo 12. aprila ob 10. uri dopoldne v kletnih prostorih hotela Miklič v Ljubljani z običajnim dnevnim redom.
d Prepovedani listi. V seznam prepovedanih listov so pošte vpisale koledar Dennik Rovnost l’udi, ki je izšel v Cliikago, knjigo Hrvatske narodne pjesnie 1914/1918, ki jo je izdal Grgo Turkalj v Newyorlcu, Naša Nada, ki izhaja v Pit-tsburgu, brošura Prošlost i sadašnjost Istre, ki jo je izdal M. J. Vutkovič v Newyorku in koledar Robotnicky Kalender 1931, ki je izšel v Chicagu.
d Koncert kulturnega in prosvetnega društva »Cankar« v Beogradu. V nedeljo 12. aprila ob pol 9. uri zvečer priredi kulturno in prosvetno društvo »Cankar« v veliki dvorani hotela »Union« v Beogradu, Kosovska ul. koncert s sledečim sporedom: Mešani zbor: 1. J. Klemenčič: Oj poglejte ptičke; 2. P. H. Sattner: Vrbica;
3.	Koroška narodna: Pojdem u rule; 4. Kor. nar.: Spev ptice pojo; 5. dr. Fr. Kimovec: Ti boš pa doma ostala. Moški zbor: 6. P. Jereb: O kresu. Oktet: 7. P. Jereb: Pisemce; 8. Iv. pl. Zajc: Curičica mala; 9. Volarič: Lahko noč. Mešani zbor: 10. A. Man: Angel tvoj se zjokat gre; 11. E. Adamič: Kresovale tri devojke.
d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Židovska ulica 4 in Stari trg 12.	600
Obledelo obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398—2 d Prodaja žrebcev na banovinski žrehčarni.
V	torek 14. aprila popoldne ob treh bo na žreb-čarni na Selu prodaja izločenih skopljenih žrebcev, in sicer 2 amerikanskih kasačev, 2 arabcev in 1 noričan.
d Prvi transport. V torek je odšel v Nemčijo prvi tragsport sezonskih delavcev iz Medjimurja in iz Prekmurja. Sedaj bo vsak teden odhajal po en tak transport v Nemčijo in Francijo. Lani so ti delavci precej zaslužili, računajo da okrog
25.000.000 Din, kur je za tamošnje siromašne kraje velika vsota.
d Devet in veččlanske rodbine in kuluk. Ministrstvo za finance pojasnjuje preko Dravske finančne direkcije v Ljubljani, da so devet in veččlanske družine oproščene plačevanja voj-nice, dočim morajo plačati davek na poslovni promet in kuluk.
d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 767, termometer 8-2, relativna vlaga 53%, tiho, jasno. V Mariboru je kazal barometer 7671, termometer 0, relativna vlaga 90%, smer vetra NNE jasno, zjutraj je deževalo (0'2 mm). Drugod v državi je bilo večinoma jasno. Deževalo je samo v Sarajevu (0\5 mm) in v Skoplju (1860 mm). Opazovanja ol) 7. uri. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 12, v Mariboru 114, v Zagrebu 128, v Beogradu 9 5, v Sarajevu 10-6, v Skoplju 11’7, v Kumboru 15 6, na Rabu 14 7, na Visu 143. Najnižja temperatura je bila v Ljubljani 26, v Mariboru —1*6, v Zagrebu 21, v Beogradu 0 2, v Sarajevu 1*2, v Skoplju 6’2, v Kumboru 12, na Rabu
9	2, na Visu 6.
Ejubljamt
Petek, 10. aprila 1931., Ezekijel. Pravoslavni 28. marca. Veliki petek.
Nočno službo imajo lekarne Bahovec na K ongresnem trgu, U s t a 1' na Sv. Petra cesli in Hočevar v šiški.
*
■	Poziv prebivalstvu Ljubljane. Mestni popisni odbor objavlja: Osebe, ki so bivale v Ljubljani o polnoči od 81. marca na 1. aprila
1931., a do danes še niso prejele popisnic za ljudsko šletje, vabimo, da se nemudoma zglase v mestni posvetovalnici na magistratu, soba št.
22.	V interesu vsakega posameznika je, da bo za časa ljuskega štetja popisan, ker bo imel sicer za primer, če bi potreboval kdaj kake listine, nepotrebne težkoče. Osobito poživljamo lastnike hiš, barak, kakor tudi zavode in druge ustanove, naj lakoj prijavijo mestnemu magistratu, ako bi kdo njihovih stanovalcev ne bil popisan. To velja osobito za lastnike novih zgradi) in barak, ki še nimajo hišnih številk, v katerih pa vendar že kdo stanuje. Končno opozarjamo še na § 11. zakona o popisu prebivalstva, ki določa: Kdor se nalašč izogne popisu ali zataji katero osebo v svojem hišnem gospodarstvu «11 odreče podatke (katere s tem zahtevamo) in katere je dol/.an dati, so kaznuje
z denarno globo 10 do 500 Din; če denarne kazni ne plača, pa z zaporom od 1 do 20 dni. Vrhutega odgovarja za morebitno prizadeto škodo. Vse prebivalstvo Ljubljane naprošamo, da se ljudsko štetje izvrši povsem točno in da ne ostane nihče nepopisan. Mestni popisni odbor.
■ Vič dobi meščansko šolo. Včeraj se je vršil na Viču komisijski ogled zemljišča za stav-bišče nove meščanske šole. Zemljišče meri 600 kvadratnih metrov in leži tik ob osnovni šoli. Lastnica je Marija Zadnikarjeva, s katero se vrše pogajanja za prodajo. Ogleda so se udeležili viški župan g. Petrovčič z občinskimi svetovalci, krajevni šolski odbor, sreski glavar Kette in zastopnik banske uprave.
■ Ljudsko štetje v Ljubljani gre zelo počasi od rok. Dosedaj so bili komaj 3 popisovalni komisarji gotovi s svojim delom. Vseh popisovalnih komisarjev pa je 154! Popisovanje je otež-kočeno predvsem radi tega, ker je treba nekatere stranke obiskati po večkrat.
■ Železniškim upokojencem v vednost. Umrl je g. Štefan Gruber, žel. sprevodnik v. p.; pogreb bo v soboto 11. aprila t. 1. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra c. 77 v Ljubljani. Železniški upokojenci se vljudno vabijo, da se pogreba polnoštevilno udeleže. Društvo žel. upokojencev.
■ Zanimivo predavanje v »Ženskem pokre-tu«. V nedeljo 12. t. m. priredi »Ženski pokret« zanimivo predavanje. Govorila bo zdravnica in šef dečjega dispanzerja v Sarajevu dr. Maša Živanovič o temi: Feminizem za eaščilo rase in naroda. Kraj in čas predavanja bodo objavili listi jutri. K obilni udeležbi pa vabi že danes »Ženski pokret«..
■ Mestna občina kupi stroje za ceste. Mestna občina namerava kupili več strojev za izboljšanje javne higijene na ljubljanskih cesah in ulicah. Tako bo kupila stroj za drobljenje gramoza, bencinski traktor za prevažanje težkih predmetov po ulicah in stroj za izdelovanje kanalskih cementnih cevi. Za vse stroje bo dala približno 1,200.000 Din.
■ Oton Župančič je priredil misterij o bogatinu Slehrniku za slovenski oder. Priprave za vprizoritev tega monumentalnega dela so v polnem teku in se bo vršila premijera predvidoma v drugi polovici tega meseca. Naše občinstvo, katero izredno ceni religijozne igre, bo gotovo z zadovoljstvom seglo po tej prvi priliki, spoznati vredno Hoffmanstbalovo delo v odličnem slovenskem prevodu. Slehrnika kreira g. Levar, režijo pa vodi prof. O. Šest.
H Bolgarska pianistka Lilian Dobri Hristov je odpovedala svoj prihod v Jugoslavijo. Zato odpade koncert v Ljubljani. Denar za kupljene vstopnice se vrne v Matični knjigarni.
B Ljudska univerza za obrtniške vajence. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v ponedeljek 13. aprila ob pol 19. uri v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani, Krekov trg, XVIII. vajeniško predavanje. — predava g. profesor dr. Valentin Rožič o temi »Jadranski biseri« s skioptičninii slikami. — Vstopnina je prosta. — Vabljeni so tudi obrtniški mojstri in pomočniki.
■ II. tradicijonelni valčkov večer društva »Soče« bo pod pokroviteljstvom ge. Jožice Novakove v soboto 11. t. m. ob 21. uri v vseh prostorih Kazine. Plese vodi tov. J. Ivančič. Toaleta promenadna. Vstopnina Din 10. Čisti dobiček je namenjen v dobrodelne namene. Pridite I
■ Baletni večer v naši operi. V torek 14. t. m. bo v naši operi baletni večer, katerega priredita prva soloplesalca beograjske opere ga. Ksenija Grundt in g. Anatol Žikovski. Oba sla iz priznano najboljše baletne šole bivšega carskega baleta v Petrogradu. Proglam obsega 14 plesnih točk, deloma solističnih, deloma pa v baletu, na podlagi originalnih koreografij, največjih mojstric baleta. Veljajo običajne operne cene. Večer je izven abonmana.
■ Prihodnji teden počasti naša opera 50-let-nico smrti enega največjih ruskih komponistov Modesta Petroviča Musorgskega. Izvajala se bo muzikalna drama »Boris Godunov«. V naslovni partiji nastopi evropsko znani bariton S. Za-leivski.
■ V soboto 11. t. m. gostuje na našem odru član beograjske drame g. Rasa Plaovid, in sicer v vlogi Leona v drami »Gospoda Glembajevi«. G. Plaovič je eden najodličnejših članov beograjske dramske družine, ki zelo pogostokrat gostuje po raznih odrih širom naše kraljevine.
V	soboto ga bomo pozdravili prvič na deskah naše drame. Predstava se vrši za red D.
■ Pevski zbor Mokranjac ir, Skoplja v Ljubljani. V ponedeljek 13. t. m. bo koncertiral v Ljubljani mešani zbor društva »Mokranjac« iz Skoplja, ki priredi te dni turnejo po domovini s koncerti v Zagrebu, Ljubljani, Karlovcu, Vu-kovaru, Osijeku, Somboru, Subotici in Beogradu. Zbor šteje 40 članov mešanega zbora, je pod vodstvom dirigenta Sijackega. V Skoplju uživa zbor velik sloves. Predprodaja vstopnic bo od četrtka dalje v Matični knjigarni.
■ Pevski zbor učiteljstva UJIT v Ljubljani, sporoča članstvu, da bo pevski tečaj za mešani zbor 13. in 14. aprila v Glasbeni Matici. Pričetek v ponedeljek 13. aprila ob 9. uri z občnim zborom.
■ Za »Dom učiteljic« sta darovali 50 Din
zavedni tovarišici Anka Celnarjeva in Gabrijela Draščekova mesto venca umrlemu očetu tovarišice Franje Lavričeve. Najlepša hvala!
■ DruStvo učiteljic v Ljubljani je včeraj dopoldne zborovalo v šentjakobski šoli. Po poročilu predsednice Vodetove se je vršilo preda-
vanje ge. čučkove o vzgoji ženske mladine v šolski dobi. Po predavanju se je vršila Sivahna debata. Popoldne so imele učiteljice v damski sobi Emone prijateljski sestanek.
■ Odprta noč in dan co groba vrata. Umrli so: Ivan Rodič, 82 let star, posestnik, Stara pot 15; Jernej Šerjak, 65 let star, trg. poslovodja, Sv. Florijana ulica 11; Dušan Ristič, pol leta star, sin narednika, Hradeckega vas 46; Miroslav Pajk, 47 let star, knjigovez, Hrenova ul. 4; France Knaflič, 74 let star, tovarnar usnja, Šmartno pri Litiji.
■ Samskemu stanu da slovo bivši režiser Narodnega gledališča g. Bratko Kreft, samski pisatelj v Ljubljani. Kakor pravi poročni oklic, nabit na deski v veži mestnega magistrata, se poroči t operno pevko g. AnieoŠpanovo. Ker je Kreft brez konfesije, bo poroka civilna.
■ Kap ga je zadela. Včeraj je nenadoma zadela kap g. Čada, bivšega blagajnika Kranjske hranilnice in upravitelja takozvane »vodne kasarne« na Karlovški cesti.
Sklepanje liiipčijskih pogodb
Ljubljana, 9. aprila.
Pod okriljem Merkurjevih predavanj je g. dr. Josip Hacin predaval nocoj o izredno zanimivem in važnem trgovskem predmetu »sklepanje kupčijslcih pogodb«. Udeležba je bila zadovoljiva in je g. predavatelj žel obilo priznanja s strani trgovskega sveta. Predsednik dr. Windischer je s pozdravom otvoril predavanje in podal besedo g. predavatelju, ki je svoje predavanje opredelil po sledečih oddelkih: 1. oblika kupoprodajne pogodbe, 2. nastanek kupoprodajne pogodbe potom ponudbe in sprejema ponudbe, 3. pomanjkljivosti blaga, 4. zamuda kupca, 5. zamuda prodajalca, 6. zamudne obresti. Vsako izmed posameznih poglavij je g. predavatelj v nazorni obliki obrazložil in s tem našemu trgovskemu poslovanju omogočil pravilno pravno razumevanje kupčij v okvirju obstoječega trgovskega zakona. — O predmetu samem bomo poročali obširneje v nedeljski številki našega lista, na kar že danes opozarjamo naše čitatelje. Ob koncu predavanja, ki je bilo sprejeto z burnim odobravanjem, je g. dr. VVindischer sporočil zbranim trgovskim tovarišem povabilo na prijateljski sestanek za prihodnji četrtek, v katerem bo predavatelj-strokovnjak podrobneje razložil pomen in važnost novega zakona o davku na poslovni promet, kar so prisotni vkljub zakasneli seziji z odobravanjem vzeli na znanje.
Celje
* Praški župan v Celju. Praški župan senator dr. Baxa je v sredo zvečer s soprogo prišel v Celje in prenočeval v hotelu »Evropa«, nakar je v četrtek opoldan nadaljeval pot v Dalmacijo, kamor gre na oddih.
* Red bogoslužja za pravoslavno Veliko noč.
V	pravoslavni kapeli v Celju se bodo velikonočni obredi vršili sledeče: danes na veliki petek ob 16. večernaja; na velikonočno nedeljo ob 4. zjutraj jutrenja, ob 9'30 liturgija; v ponedeljek ob 9 30 liturgija.
* Napredovanje v šolski službi. Strokovni učitelj deške meščanske šole v Celju g. Grašer Joža je napredoval v l/II; v 2/II je napredovala ga. Praznik Julka pri sreskem šolskem nadzorniku v Celju.
* Koncert »Oljko«. V nedeljo 12. t. m. priredi pevsko društvo »Oljka« ob 16. v veliki dvorani Narodnega doma prvi pomladanski koncert pod vodstvom g. Videčnika Mirka. Na sporedu so narodne in umetne slovenske in hrvaške ter koroške pesmi. Občinstvo se naproša, naj pride h koncertu pravočasno ker se bo točno ob 16. začelo in napravlja neprijeten vtis, če zamudniki molijo zbor im poslušalce.
* Aretirana sta bila radi pijanosti in razgrajanja neki Ž. Anton ter neki M. Julij. Oba sta že stara znanca policije. Ž. je bil tako pijan, da so ga morali nesti v policijski zapor.
* Izguba. 8. t. m. je bil med 14. do 18. na poti od Lave do Ljubljansko ceste izgubljen zlat prstan z briljantom v obliki zvezde, vreden 800 Din. Najditelj naj ga odda na policiji.
* Sejni prašičev v sredo je bil dobro obiskan, kupčija pa ni bila najboljša. Pripeljanih je bilo 111 prašičev, cena pa se je gibala med 150, 250, 300 do 600 Din po starosti živali.
* Nezgoda otroka. 6-letui posestnikov sin Udrih Filip iz Sp. Grušovelj pri Sv. Petru v Savinski dolini je bil prepeljali v celjsko bolnico. Na domačem podu se je nanj zvrnila težka mlatilnica in mu zlomila levo stegensko kost.
Dva imenitna »zdravnika-specijalista«
Brezposelni 431etni brivski pomočnik M. Milko, doma iz Krapine ter brezposelni 471elni čevljarski pomočnik K. Franc, doma iz Ponikve ob jiiž. žel., oba v zadnjem Sasu stanujoča v Gaberju sta si izmislila imeniten način, kako priti do zaslužka in denarja. Kar brez študija in izpitov sta začela lahkoverne ljudi v celjski olco-‘lici zdraviti. Hodila sta od kmetije do kmetije ter povpraševala, če je kdo bolan, nato sta bolnike preiskala, eden je napisal recept, drugi pa je na recept takoj dal zdravila, večinoma z dr.ozenko pomešano vodo. Na recept sta napisala, kolitko oralov ima bolnik ter na podlagi tega določila honorar. Njiju apeedjaliteta pa so bila sredstva »a odpravljanje telesnega plodu. Končno bo jim prišle oblasti le na sled ter ju je celjska policija 8. t. m. aretirala na njunem skupnem stanovanju, kjer je zaplenila tudii večjo količino zdravil v steklenicah, ki so imele ponarejene etikete neke zagrebške lekarne. Oba »t« morala v preiskovalni tapoir, oškodovanci pa se naj javijo oblastem. Neverjetno je, da ljudje nasedajo takim mazačem, ki le po svoji vnanjoeli vzbujajo sum »lepa rje v.
Maribor
m Proslava Finžgarjev« 60-Ietuice r Rušah. Gledališki odsek Bralnega društva v Rušah bo
▼ nedeljo 12. t. m. ob 20. uri proslavil 60-let-nioo pisatelja Finžgarja z uprizoritvijo njegovega »Divjega lovca«. Pred predstavo'bo o Fin-igarju predaval pesnik Janko Glažer.
m Lep uspeh mladega šuhista. Na Velikonočni ponedeljek je igral v Črni mladi mariborski Sakist Bogdan Pušenjak simultanko proti 20 igralcem. Rezultat je bil: 11 dobljenih partij, 1 remisirana in 8 izgubljenih.
*	Krajevni odbor Udružeuja vojnih invalidov
▼ Celju bo letos 3. maja, pri slabem vremenu pa 10. ali 14. maja — priredil svojo VII. javno tombolo. Tudi ta tombola ne bode zaostala za
rejšnjimi glede mnogih in vrednostnih dobit-ov, koji so invalidske tombole pri ljudstvu tako priljubili. Prosimo in opozarjamo vsa- Celjska društva na datum tombole, da puste istega prostega revnim vojnim žrtvam, ki se od čistega dobička tombole podpirajo.
m Mariborska podružnica Bate. Za Veliko uoč je bila na Aleksandrovi cesti otvorjena popolnoma prenovljena in modernizirana prodajalna čevljev in drugih izdelkov tovarne Bata. Sedaj postavljajo velike moderne napise, v kratkem pa bo v celoti dovršena tudi fasada. S trgovino je združena tudi na novo ustanovljena poprav-ljalnica. S tem je Aleksandrova cesta zopet mnogo pridobila.
m Poroke. Pretekli teden so bili v Mariboru poročeni: Franc Peteršič, strojni inženjer in gdč. Georgina Albrechtova, zasebnica; Leopold Koren, strojnik in gdč. Marija Okornova, zasebnica; France Kozar, delavec in gdč. Ivana Močnikova, tkalka; Alojzij Korošec, ključavničar državne železnice in gdč. Ana Vavpotičeva, delavka; France Šuštarič, ključavničar državne železnice in gdč. Ema Košnikova, šivilja; Alojzij Lilek, delavec in gdč. Marija Krambergerjeva, delavka, ter Karel Vezvega, poštni uslužbenec in gdč. Štefanija Ferkova, zasebnica. Bilo srečno!
Radi kvalitete in cene — samo »Karo čevlje!«	985
m Kdo je zgradil tekstilne tovarne v Mariboru? Iz predavanja g. Filipa Uratnika, ki bo govoril jutri v petek 10. t. m. ob 20. uri v hotelu »Orlu« o tekstilni industriji v Jugoslaviji, bo razvidno na podlagi točne statistike, da smo si Jugoslovani tekstilno industrijo zgradili z velikansko carinsko zaščito popolnoma saini, ne pa inozemski kapital, kakor se to splošno domneva. Predavanje g. Uratnika, ki ga priredi Jugoslovansko-češkoslovaška liga, bo torej za Maribor prava senzacija in je skrajni čas, da zlasti naša inteligenca spozna to pereče liarod-no-gospodarsko stanje ob meji z vseh vidikov.
Tržič
Odlikovanj«. Pretekli četrtek, na uradni dan so se zbrali v občinskih prostorih zaslužni možje k izvanredni slavi. Sreski poglavar g. Žnidaršič jim je v imenu Njegovega Veličanstva kralja pripel na prsi odlikovanja za trudapolno delo, ki so ga vršili za blagor domovine. Podžupan g. Snoj je bil odlikovan z redom Jugoslovanske krone V. st. in z zlato, g. Globočnik Franc z redom sv. Save in Jugoslov. krono V. st., nadalje z redom sv. Save IV. st. župan Lončar Ivan, z redom sv. Save V. gg. Markelj Franc, Bocak Karol, Rueh Karol, Ankele Ivan, župan Sv. Anski, dr. Kozma Ahačič, Plajbea in
O	ra ni 8. Po lepem nagovoru g. poglavarja se je vršila mala zakuska v hotelu Lončar.
Smuško tekmo priredi Sokolsko društvo Tržič v nedeljo 12. t. m. na pobočjih Zelenice in Be-unjščice. Višinska razlika bo znašala približno
000	m. Tekmujejo lahko vsa bratska društva, ki so včlanjena pri župi Kranj. Kot prvo darilo e določen prehodni pokal, ki pride začasno v ast dotičnega društva, ki postavi 3 najboljše čase. Razen tega so določena še tri darila. Brezplačno prenočišče- na Zelenici v koči je preskrbelo Sokolsko društvo. Prijaviti se je najkasneje do 10. t. m. na Sokolsko društvo Tržič.
Rekorden obisk so imele za praznike planinske koče na Kofcali in Zelenici. Smuka je bila izborna, posebno na Zelenici, kjer je bilo preko 60 obiskovalcev.
Cerknica v praznikih
Cerknica, 7. aprila.
Spet so za eno leto v kraju velikonočni prazniki. Pri nas so letos potekli popolnoma mirno. Vse je bilo v redu, samo vreme nas je malo žalostilo; »lasti v ponedeljek, je bilo precej emer-no in je skoro vse popoldne polagoma mrščal dež. Hudega ni bilo, a ta dežek je vseeno pokvaril velikonočno razpoloženje ljudi.
V soboto popoldan smo imeli vstajenje s procesijo, katere se je udeležilo zelo veliko ljudi.
Na Velikonočni ponedeljek je imela gasilska godba svoj vsakoletni koncert pred cerkvijo. Koncert se je vršil po glavni maši pod vodstvom g. Žuljana. Seveda je bilo precej poslušalcev; Kajti kaj takega ni vsak dan in vrhu tega še zastonj, kar tudi ni kar tako v današnji krizi, a vse te zastonjkarje je kmalu pregnal lahen dež.
V ponedeljek popoldne so igrali v Begunjah Finžgarjevo »Verigo«. Igra je šla še precej gladko preko odra. Ljudi je bilo bolj malo, zlasti okoličanov, ki jih je premotilo slabo vreme.
Isti dan zvečer je igral v Sokolskem domu tudi dramski odsek cerkniškega Sokola. Kakor je že znano, so vprizorili narodno igro »Revček Andrejček«. K predstavi je prišlo zelo veliko ljudi in je bila dvorana nabito polna. Igra je vsem zelo ugajala. Seveda j>o k temu največ pripomogli igralci sami z režiserjem Kristanom na čelu. Ni vredno, da bi omenjal posamezne igralce in igralke, kajti vsak je storil svojo dolžnost. Tudi inscenacija je napravila na vse lep utis, zlasti v prvem in petem dejanju. Le v petem dejanju se je nekdo po nepotrebnem plazil za skalami, kar večinoma ljudje niso opazili. Igra je trajala do pol polnoči in so bili
i	njo vsi zadovoljni. Pevske točke je pri klavirju spremljal g. Hrovatin iz Ljubljane.
Oba praznika je posetilo Cerknico zelo veliko tujcev. Večinoma so vsi prišli v Cerknico če* Pekel. Vsi bo si ogledali Cerkniško jezero, ki j* ravno sedaj močno zalito.
Tovarnar Franc Knaflič t
Ljubljana, 9. aprila.
Davi je umrl v ljubljanskem sanatoriju v Leo-nišču v 77. letu industrijalec iz Šmartnega pri Litiji, po vsej domovini znan tovarnar usnja g. France Knaflič. Pred meseci je nenadoma zbolel, kar je presenetilo vse, ki so ga poznali kot čilega, zdravega in delavnega. Z njim so izgubila Številna narodna in kulturna društva svojega velikega dobrotnika in podpornika.
Zapustil nas je takoj po smrti njegove žene Ivane, rojene Verbič, katero so včeraj pokopali v Šmartnem pri Litiji. Za pokojnikom žalujeta sinova Pavle, tovarnar v Šmartnem pri Litiji, in Tone, tovarnar v Kamniku, ter hčere ga. Ivana Verbič, Anica inž. Kobler in Lojzka Domicelj in njegov brat Jože Knaflič s Sladke gore.
Včeraj so truplo pokojnega prepeljali iz Ljubljane v Šmartno, kjer ga bodo pokopali v soboto popoldne na tamošnjem pokopališču. Naj počiva v miru, žalujočim naše sožalje!
Zadnja pot Ivanke Knafličeve
Šmartno pri Litiji, 8. aprila.
Danes se je vršil pogreb priljubljene gospe Ivanke Knaflič. Ob 10. uri je g. dekan Ante Gornik blagoslovil pred hišo žalosti v Šmartnem zemeljske ostanke pokojnice, nakar je pevsko društvo »Zvon« zapelo nekaj žalosti n k pod vodstvom pevovodje g. Maksa Kovačiča. Po od-petju so pogrebci dvignili krsto in se je dolgi sprevod, kakršnega Šmartno že dolgo ni videlo, začel pomikati proti dek. cerkvi, kjer je duhovščina opravila molitve. Prišli so pokojnico spremiti na zadnji poti ljudje iz vseli krajev ter je bilo preko 20 vencev položenih, kar je poka-»alo, kako je bila priljubljena. Tudi vsa tukajšnja in okoliška društva, gasilci itd. so bili v sprevodu. Ni ostalo suho nobeno oko. Z neba je pa rosil topli pomladanski dež, kakor bi tudi nebo žalostilo za rajno. Na pokopališču so se vsi še enkrat poslovili od pokojnice, nakar je >Zvon« zapel zopet žalostinke, nato so pa začele padati na krsto grude. Spavaj v miru, draga žena, tam, kjer ni jeze ne sovraštva!
Saje bi sLoro uničile vso vas
Raka, 6. aprila.
Na velikonočni četrtek je v vasi Planini ob
11.	dopoldne nastal požar, ki je uničil stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje, last gosp. Vinka Gregla, trgovca v Brežicah. Rešili so samo kozolec; obleka, pohištvo, živila, Orodje in nekaj denarja pa je zgorelo. Imenovanega dne *mo na Raki nenadoma zaslišali turoben glas sirene. V nekaj trenutkih so bili prestrašeni Iiačani pokoucu. V tem pa so že odbrzeli naši vrli gasilci % brizgalno pod vodstvom g. načelnika Gabriča v smeri Sv. Dnlia ali Studenca. Tudi naši vestni orožniki so se hitro pripravili In hiteli za gasilci. Vsa vas je bila tako razburjena, da rti nihče znal povedati, kje pravzaprav gori. Drli so vsi po cesti, na kateri je izginila brizgalna. Dima ni bilo uiti od daleč opaziti, požar je izbruhnil 10 minut pred 11. dopoldne na Planini. V hiši, kjer je ogenj nastal, je v enem koncil domoval Greglov svak, gluhonemi Lojze Mlakar, v drugem pa neki goslač s svojo družino. Lastnik g. Gregl se prav v onih dneh ni nahajal na svoji domačiji. Odšel je zjutraj v svoje vinograde nadzorovat delavce, pred odhodom je pa naročil hišni najemnici, naj skuha za njegove delavce kosilo. Nesrečo so povzročile saje' neosnaženega dimnika, iskre so padale na slamnato streho in v nekaj trenutkih so goreči zublji objeli vso streho. Vaščani so bili vsi na delu po svojih vinogradih in tako se je ogenj nemoteno širil, sicer bi se dal že v kali zadušiti. Med tem so prihiteli gasilci iz Rake in takoj začeli z reševalnimi de-
li,	kar jim je zelo otežkočalo pomanjkanje vode. V vasi je namreč le nekaj mlak in nekaj vodnjakov. S težkim trudom so naposled gasilci požar s pomočjo ljudi, ki so prihiteli na pomoč od raznih strani, lokalizirali. Ognjeni element ni prenehal delovati prej, dokler ni hiša z gospodarskim poslopjem zgorela do tal. Velika
jpofcvan/e po zvezdi večernici
42.
Tok reke se je vedno bolj ožil, le na nekem mestu se je razširil v zeleno jezero, posuto z velikimi, do pet metrov širokimi cveti belega lokvanja. Njegovi listi so bili pa še večji in na njih so sedele ogromne žabe in tako grozansko kvakale, da bi bila Dušan in Danica kmalu oglušela. Spodbodla sta si konjička, a ta dva takih šal nista bila vajena. Poskočil sta ln deček in deklica sta obsedela na tleh..
sreča za vaščaue je bila, da so ognjegasci prihiteli na kraj nesreče še o pravem času, ker sicer bi ob hitrem naraščanju vetra ogenj uničil celo vas, ki šteje 15 hiš. Škoda g. Gregla je delno krita z zavarovalnino. Zavarovalnice Planincev naj bi po možnosti v znak zahvale darovale požrtvovalnemu gasilnemu društvu primerne vsote za pokritje dolga in za nabavo novih cevi.
Gozdni požar
Bučka, 6. aprila.
Pretekli teden je nenadoma nastal velik požar v gozdu v Dovgah, ki je last g. K. z Vrhnike. Uničil je okrog tri orale mladega gozda in povzročil s tem znatno škodo. Le dejstvu, da so ogenj takoj opazili, se je zahvaliti, da ni uničil ognjeni element do 50 jobov zdravega gozda.
Gozdnemu čuvaju Fr. Gorencu, ki je delal ob času, ko je izbruhnil požar, v vinogradu, je pritekel nekdo povedat, da gori v Dovgah hosta, baš v njegovem revirju. Hitro popusti delo ih z mrzlično naglico z ženo in sosedi hiti na kraj požara. Ko pridejo tja, je bilo že vse v plamenu, tako da so resno dvomili, če se jim bo posrečilo ogenj lokalizirati, posebno, ker je veter močno pihal in je bilo v gozdu vse suho. Pričeli so z odgrabljanjem listja par metrov stran od kraja, kjer so se dvigali ognjeni zublji in kopati rušo. Mnogo so imeli truda, dvakrat so se morali umakniti nazaj, preduo so šele po večurnem delu zajezili uničujoče plamene. In še precej časa potem, ko se ogenj že ni več širil, so morali ostati ljudje tam, da bi se radi močnega vetra ponovno ne vžgala hosta.
Ogenj je povzročil najbrž nekdo od hribovskih stanovalcev, ki imajo skozi la gozd pot, ko gredo v cerkev ali v trgovine v prometnejšo Bučko. Gotovo je vrgel kdo nepremišljeno stran cigareto in se je radi izredno suhih tal vžgalo. Končno bi bilo tudi mogoče, da je storila to zlobna roka.
Pohvaliti je treba veliko požrtvovalnost in prisotnost duha gozdnega čuvaja, ki je s pomočjo sosedov mogel v razmeroma kratkem času ustaviti uničujočo pot ognja, ki bi povzročil lahko ogromno škodo.
Gospodar nevcdoma zastrupil svojjo živino
Par volov, bik in breja krava poginili, ker so zavžili zastrupljeno oparo
Cerkno, 9. aprila.
Sloviti grad Cerkno leži na prijaznem hol-juiču, •! ltm pod vasjo Primskova pri Litiji. Grad, ki je večkrat menjal svoje gospodarje, osobito od 'francoske dobe sem, je sedaj last gospoda Franceta Perka, vulgo Krajnčana. Gospodar je pristna dolenjska grča in daleč na okrog znan vinogradnik in ekonom. Je tudi podžupan občino Moravče pri Sv. Križu pri Litiji.
Pretekle dni sta g. Perko in soproga kuhala krmo za govejo živino v navadnem kmečkem kotlu. Pogledala pa nista, če je kotel dobro osnažen. Nič hudega sluteč, sta dala živini kuhano oparo.
Ko je prišel gospodar čez nekaj Časa v hlev, je začuden zagledal, kako se žival zvija. Ilajdi k živinozdravuiku ter mu pojasni, kaj se je zgodilo. Prišedši domov, mu je na žalost poginila vsa živina, ki jo je s to oparo nakrmil, in sicer par krasnih volov, bik in breja krava. Veterinar je namreč ugotovil, da je bil v omenjenem kotlu razlit cink in rjavina ter je vsled zastrupljenja žival poginila. Žival je moral Perko pustiti takoj pokopati, ker je bilo ugotovljeno, da je meso neužitno. Perko trpi okoli
24.000	Din škode. Vsa dolina svetokrižke in primskovške fare sočustvuje z njim, ker je v tako hudih časih prišel ob toliko premoženja in ob lepo, dobro rejeno živino.
Tacen pod Šmarno goro
Odlikovanje. V soboto 4. aprila t. 1. so se na slovesen način razdelila odlikovanja sedmim odlikovancem naše občine. Gospod župan Medved Ivan je imel lep nagovor na odlikovance in razdelil odlikovanja gg. Tršauu Alojziju in Medvedu Martinu red sv. Save V. stopnje, Rožancu Valentinu, Sirniku Francu, Krušcu Alojziju, Snoju Ivanu in Č i ž -m a n u Mihaelu pa zlato kolajno za drž. zasluge. — V imenu odlikovancev se je zahvalil gospod Tršan Alojzij iu izrazil željo, da se sporoči Nj. Vel. kralju najlepšo zahvalo in vdanost. Vidno ganjeni so se odlikovanci oddolžili z obdaritvijo 12 najrevnejših občanov in z znatnim zneskom za novoustauavljajočega se Sokola. G. župan se je v imenu obdarovanih revežev lepo zahvalil, poudarjajoč, da visoko odlikovanje ne velja samo odlikovancem, temveč vsem občanom. G. Cedilnik Franc je v lepem patrijoti-čnem govoru častital odlikovancem, kateri so si pridobili največ zaslug pri gasilstvu in z zanosom poudarjal, da je s tem odlikovano vse gasilstvo v občini. Šo’ ',:i upravitelj Macarol Josip je v kratkih besedah častital s poudarkom, da njih odlikovana prsa bodo jasno kazala ve lik patrijotizem in vdanost vsega prebivalstva naše občine do Nj. Vel. kralja in naše lepe domovine Jugoslavije. V imenu Sokola se je zahvalil za znatne darove z željo, da bi našli mnogo posnemovalcev. — V nedeljo 12. aprila t. 1. bo ob 4. uri popoldne v šoli v Šmartnem pod Šmarno goro predavanje o Sokolstvu. Vsi, ki se zanimajo za razvoj Sokola v naši občini, so val/
I	jen i k temu prepotrebnemu predavanju.
Kočevje
Obnovitev Akademskega društva. V ponede Ijek ti. aprila se je vršil v hotelu »Trst« občni zbor obnovljenega Jugoslovanskega akademske ga društva v Kočevju, ki pa bo začelo aktivno delovati šele med počitnicami, ker so sedaj akademiki preveč zaposleni s študijami. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Benulič Rudolf; podpredsednik Kovačič Maks; tajnik Benulič Marjan; blagajnik Kužnik Henrik; gospodar Koren Marjeta; revizorja Boje Vilko in Jenčič Milan. Novo društvo je nadaljevanje starega Akademskega društva, ki se je prostovoljno razšlo v f -ntembru 1930, vendar je zgrajeno na novi podlagi.
Zaklal ga radi dekleta
Ljubljana, 9. aprila.
V ljubljansko bolnico so prepeljali več ponesrečencev.
V Podhruški pri Kamniku so bili snoči zbrani pri skušnji Gasilskega društva fantje in dekleta iz Podtiruške in okolice. Med fanti je bil tudi 17-letni posestnikov sin Ferdinand Vrankar. Med skušnjo je prišlo radi nekega dekleta med Vrankarjem in drugimi fanti do prepira, ki pa se je kmalu polegel.
Vrankar je opolnoči odšel domov in se zaprl v hišo. Okoli 130 pa so prihrumeli pred Vran-karjev dom fantje in kričali >auf biks«. Ker se jim ni nihče odzval, so vdrli v hlev, kjer so iskali Vrankarja in njegovega bratranca. Vrankar je ob tej priliki stopil iz hiše, oborožen s krepelcem, mahnil po enem napadalcu in se skril v hiši.
Ker ni bilo nato nobenega na spregled, so razgrajači odšli, čez pol ure se pa vrnili. Zdrobili so šipe pri oknu v hiši in klicali Vrankarja. Ker ga ni bilo iz hiše, so vrgli vrata iz tečajev, da ga poiščejo. Vrankar se jim je v veži postavil v bran, tedaj pa ga je 20-letui posestnikov sin Janez Burja iz Markovega, občina Podli ruška, okla) z nožem po vratu in po desni roki in mu zadal nevarne poškodbe. Davi ga je obvezal zdravnik v Kamniku, nakar se je odpeljal z vlakom v ljubljansko boluico.
Tako pripoveduje Vrankar. Kako se je krvavi dogodek v resnici izvršil, pa bo ugotovila preiskava, ki so jo uvedli tamosnji orožniki.
*
V Št. Lenartu se je vršila dramska predstava, med katero je pahnil neki Prepeluh z odra 13-letnega sina kočarice iz Zadvora, občina Do-brunje, Franca Vidmarja. Vidmar je zadobil hude notranje poškodbe in je njegovo stanje zelo resno.
Pri igranju je 8-letna posestnikova hči Vida Žnidaršičeva iz Velikih Lašč tako nesrečno padla, da si je zlomila levo roko, 7-letna delavčeva hči Ivana Uršičeva iz Brezovice pa levo nogo.
Iz kriminalnega predala
Dva vlomilca pod ključem in drugo
Ljubljana, 9. aprila.
Policijski kriminalni organi so aretirali 38-lelnega Ignaca Aljančiča iz Kovora pri Tržiču in 21-letnega Alberta Lukanca iz Sv. Križa pri Dupljah, ki sta brez cilja tavala po Ljubljani in si ogledovala lokale, pripravne za vlome. Aljančič je prišel šele pred mesecem dni iz mariborske kaznilnice, a ga je že zasledovala orožniška postaja iz Kranja radi tatvine, oz. vloma v trgovino Petra Aruška v Kranju. Lu-kanca so zasledovali radi manjše goljufije in kot vojnega obveznika. Oba aretiranca izroči policija sodišču v svrho kazenskega postopanja.
Ivanka Z., hišna posestnica v Linhartovi ulici, je v torek zjutraj opazila, da ji je prejšnji večer neznan zlikovec namazal s karbolom ka-menite stopnice in vrata in ji napravil 1000 Din škode. Zlikovca zasleduje policija.
Izpred trgovine Ivana Jančarja na Miklošičevi cesti št. 4 je bil ukraden suknjič, vreden 400 Din.
Kleparskemu pomočniku Petru Šteru iz Slomškove ulice št. 12 je bilo z odprtega dvorišča ukradeno kolo, vredno 1200 Din. Na kolesu je bila montirana električna svetiljka.
Josip Barbarovič, gostilničar na Dolenjski cesti, je prijavil, da mu je bilo na velikonočni ponedeljek zvečer ukradenih iz gostilniške sobe (i gramofonskih plošč, vrednih 380 Din. Plošče so znamke »Polidor«, »Columbia« in »Miss<.
Minuli torek med 19. in 23. uro je bilo vlomljeno v barako Jere Urbičeve na Grajski planoti. Tat je odnesel več pomaranč in slaščic in ji napravil 170 Din škode.
Te dni so ustavili policijski organi Julijo Z., ki je nosila klobuk, ukraden na veliki petek v neki trgovini z ženskimi klobuki.
Mokronog
V nedeljo sta bila poročena v farni cerkvi g. Gregor Tratar, p. d. Remec, in gdčna Justi Uhanova iz ugledne in delovne hiše iz Mokronoga.
Za praznike je zatisnila oči znana in splošno spoštovana ga. Jožefa Vidmar iz Grilevga hriba pri Št. Rupertu na Dolenjskem. Odgojila je 8 narodno zavednih otrok in bila je vedno Slovanka. Naj počiva v miru! Žalujočim sožalje!
Vlom v klet. Čim je orožniška stanica Mokronog zvedela za zločin, je takoj tudi izsledila storilce in s tem dokazala svoje sposobnost. Fr. Kraševcu, sodarju in kolarju iz Cužne vasi, je bila dokazana glavna krivda vloma in tatvina. Plen je razdelil med svojo priležnico H. R-, pri kateri so našli kračo. Istotako so našli kračo pri T. Podjetna trojica je bila aretirana na veliki petek in odgnana v zapor sodišča v Mokronogu. Z. so izpustili takoj k dvema otročičema, ravno tako je bila izpuščena T. Pridržali pa so Kraševca, ki je delal že toliko truda in preglavic oblastim.
V nedeljo so zakopali pri Sv. Križu pri Mo kronogu Pepco Kovačičevo, 17-letno mladenko, požrtvovalno pevko iz Slepšeka. — V sredo dopoldne je umrla pa tudi njena mati vdova Kovačič iz Slepšeka. N. p. v m.! Žalujočim sožalje!
Vič
Dramski odsek Sokola bo zaključil svojo tekočo sezono v nedeljo 12. t. m. z vprizoritvijo Finžgarjeve trodejanke >Veriga«. Odsek je pridobil za novega režiserja društvenega člana g. Litja Drenovca. Javnost vabimo, da v častnem številu poseti zaključno predstavo.
Braslovče
Odlikovanja. Na velikonočni ponedeljek so bili v občinski dvorani slovesno odlikovani zaslužni možje. Odlikovan je bil z redom sv. Save IV. razreda naš župan g. Omladič Josip, z redom sv. Save dekan g Martin Medved in z zlato kolajno pa g. B o š n a k Matija, posestnik iz Pariželj, in g. Remic Ivan, posestnik iz Letuša.
Osebna vest. Imenovan je č. g. Ivan Alen-š e k, sedaj župnik v Strauicah pri Konjicah, rodom iz Ljubnega, za dekana v Braslovče.
Hrastnik
Shod Narodne strokovne zre»e. V nedeljo 12. t. m. ob 10. uri se vrši v dvorani gostilne Dolinšek »hod NSZ, na katerem bodo poročali delegati o izvršeni intervenciji v Beogradu.
Trbovlje
Kolonijski sestanki Narodne strokovne zveze.
Ta teden priredi vodstvo Narodne strokovne zveze v kolonijah več sestankov, na katerih bo seznanilo delavstvo s programom in idejnimi smernicami narodnega delavskega pokreta. Taki sestanki »o velikega pomena za strokovni pokret, ker pomenijo začetek velikega strokovnega gibanja v rudarskih revirjih. Da se delavstvu položaj temeljito pojasni, se bodo vr-lili kolonijski sestanki, in sicer v četrtek oh 17. uri pri Forteju za kolonijo Njiva, v petek ob isti uri v kantini na Dobrni za kolonijo Dobrno, v soboto ob isti url v gostilni Sušnik za naselbino Sušnik, Bevško in separacijo, v ponedeljek ob isti uri pa v gostilni Forte za kolonije Terezija, Polaj, Žabjavas in Glažuta.
Litija
Ljubljanski radio bo predvajal v kratkem radio program iz Litije. Za določitev skupnega programa, ki naj verno in objektivno prikaže naše kulturno in prosvetno delo in življenje, sklicuje šolsko upraviteljstvo sestanek vseh tukajšnjih činiteljev in predstavnikov posameznih društev, ki bi bili voljni sodelovati. Sestanek bo drevi v petek 10. aprila ob 20. uri v šestem razredu litijske osnovne šole.
Šmartno pri Litiji
(j lede ua vest v Pismu iz Šmartna pri Litiji v dnevniku »Jugoslovan« z dne 13. marca in 1. aprila t. 1. priobčujemo sledeči popravek:
Občinski lov je izdražbal, in sicer za dobo od 1. 1. 1931. do 3. 3. 193»., g. Pavel Knaflič, industrijalec v Šmartnem za letnih 2050 Din.
Ni res, da je predmetna steza katera veže vasi Šmartno—Breg, večstoletna bližnjica, tudi mi res, da je po oesti okroglo pol ure dlje nego po ste®. Res pa je, da je po lepi banovinski cesti za 50 moških korakov bližje nego jm> »tezi, po kateri so nekateri pasanli uhajala v odsotnosti lastnikov navzlic pogosti prepovedi. Tudi uradno je ugotovljeno, da steza za javen promet ni potrebna, ker vodi v isti smeri v neposredni bližini oblastna cesta in ker ni dokazano, da se je steza trajno ter nemoteno uporabljala za javen promet. Vsled gornje ugotovitve in ker so pasanli stezo zlorabljali s tern, da so šli i>o dva in več vštric pa e tem lastnikom prizadejali občutno škodo, a brez vsake potrebe, so lastnika stezo mo.čno zaprli.
J. A. - I. R.
Škocijan
Sreča v nesreči. Pretekli teden se je vračal hlapec p- olnika Gornika iz Škocijana proti domu. Na razpotju pri Stari vasi je privozil za njim avto neke trgovske tvrdke. Plašljivi konji v so se šumenja motorja ustrašili in se splašili.
V	urnem galopu so zdirjali s ceste navkreber in nato zopet na cesto. Voz se je prevrnil ln pokopal hlapca pod seboj. S prevrnjenim in popolnoma razbitim vozom so splašeni konji pritekli v škocijan, kjer jih je pomiril hlapec nekega tukajšnjega posestnika. Voznik je imel nenavadno srečo, pri padcu se mu ni ničesar hudega pripetilo, samo malo popraskan je prišel domov. Posestniku Gorniku je prizadejana precejšnja škoda.
Tatvina v tarovžil v Beli Cerkvi. Na veliki teden so neznani prijatelji kurjega mesa ukradli v farovžu šestnajst kokoši, katere je gospod župnik hranil za velikonočne praznike. Prearz-nih tatov še niso izsledili, orožniki pridno po izvedujejo za njimi.
Kaj znancev že zasu je lopata. V mesecu marcu je bilo v naši fari 14 novorojencev; 5 faranov je pa umrlo. Umrli so Blažič Alojz, posestnik v Dolenjih Dulah, star 68 let; Javoršek Terezija, hči posestnika iz česnjic, stara 20 let; Rupar Marija, posestnica iz Jeletiga dola, stara 79 let; Resnik lvaua, dninarica, stara 32 let; Zupančič Franc, kmet, iz Kresinjga Vrha, star 70 let. Naj jim bo zemlja lahka! Žalujočim sožalje!
“Radio
Ljubljana, petek, 10. aprila. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče, borza.
18.00 Koncert Radio-orkestra. 19.00 Prof. Niko Kuret; Modernizacija našega pouka (diapozitivi, tilm, plošča, radio v šoli). 19.30 dr. Lovro Sušnik: Francoščina. 20.00 Gospodinjska ura: Snaženje raznih tal (Krekova gospodinjska šola). 20.80 Samospevi Marjana Rusa. 21.00 Koncert Radio-orkestr«. 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, sobota, 11. aprila. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče. 18.00 Viktor Pirnat: Plankton, ribja hrana. 18.30 Plošče.
19.00 Pavel Kunaver: O Krasu. 19.30 Ga. Ort-haber: Angleščina. 20.00 Epizode iz Jezusovega življenja, zbrane od Yvete GuUbert, poje ga. Cirila Škerlj-Medvedova. 20.45 Koncert Radio-or-kestra. 22.00 Časovna napoved in poročila; Ha; waii-jazz. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, petek. 10. aprila. 12.20 Kuhinja. 13.30 Novice. 17.00 Glasba. 18.30 Novice. 20.30 Koncert (Beograd). 22.30 Novice in vreme. 22.40 Lahka glasba.
Zagreb, sobota. 11. aprila. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Popol. koncert radio orkestra. 18.30 Novice. 18.45 Sveta vojska. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 »Koštana«, op., P. Konjovič.
Beograd, petek, 10. aprila. 12.00 Novice. 15.00 Prenos iz Saborne cerkve (lamentaoije). 20.00 Koncert pevskega zbora »Voznesesska orkva«.
21.00 Novice.
Beograd, sobota. 11. nprila. 12.00 Novice. 17.30 Plošče. 20.00 Pevski koncert. 21.00 Marija Magdalena«, drama, M. Maeterllnk. 21.45 Novice.
Praga, petek. 10. aprila. 19,05 Radio orkester v Brnu. 19.40 Violina. 20.00 »Venčeslav Thamc, drama. 22.20 Sodobna glasba.
Praga, sobota, 11. aprila. 10.30 Jazz orkester. 19.05 Sodobna glasba. 20.00 Komični prizori. 22.25 Moravska Ost»ava.
Potril rcizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni oče, stari oče, brat, zet, tast itd., gospod
France Knaflič
tovarnar in posestnik
danes ob 3. zjutraj, previden s svetotajstvi, v 77. letu starosti mirno izdihnil.
Truplo predragega pokojnika se prepelje danes iz Leonišča v Šmartno.
Pogreb bo v soboto 11. t. m. ob 1515 popoldne iz hiše žalosti v Šmartnem na župno pokopališče.
Sveta maša zadušnica se bo darovala isti dan ob 10. uri dopoldne v župni cerkvi v Šmartnem.
V Šmartnem pri Litiji, dne 9. aprila 1931.
Globok žalujoče rodbine:
Pavle Knaflič, Šmartno: Tone Knaflic,
Kamnik; Lojzka Domicelj, Maribor: inž. Kobler, Litija; Verbič, Vrhnika-Sap; Jože Knaflic, Sladka gora; Bricelj, Vrhnika.
Indusfrijalizacija poljedelstva
V	trenutku, ko zboruje v Rimu agrarna konferenca, bo naše čitatelje gotovo zanimalo, kako »e v nekaterih industrijskih, posebno prekomorskih državah vzgaja agrarni protekci-jonizem in kake dimenzije zavzema mehanizacija in celo industrializacija poljedelstva v teli državah.
Nemško poljedelstvo se v zadnjem času z ogromno brzino racijonalizira in se mehanizacija produkcije stopnjuje do neverjetnih višin. Po zadnjih statističnih podatkih razpolaga nemško poljedelstvo v 1618 parnimi plugi. 6958 motornimi plugi, 104.399 stroji za gnojenje, 543.705 sejalnimi stroji, 135.388 kosilniini stroji, 820.110 stroji za žetev in 1,272.755 mlatilnic. Pa tudi drugače se agrarni protekcijonizem v Nemčiji forsira z vsemi mogočimi sredstvi. Tako so na dnevnem redu v nemškem državnem zboru stalna poviševanja carinskih postavk na deželne pridelke in agrarne proizvode. Kar se tiče samega uvoza teh dobrin, je nemška agrarna lil trgovinska politika usmerjena za tem, da do skrajnih mej zavira možnosti uvoza, na drugi strani pa z dalekosežno reklamo podpira kon-sum onih pridelkov, ki se producirajo doma. Mehanizacija in industrializacija nemškega poljedelstva pod zastavo »zelenega kad ra c se forsira z vso silo. Naše poljedelstvo, posebno pa naši gospodarski krogi bodo morali posvečati tem mahinacijam veliko pažnje. Oglejmo pa si mehanizacijo, oziroma industrializacijo tudi v onih državah, ki imajo več predpogojev za intenziviranje poljedelstva.
Ameriško poljedelstvo se je skoro povsod industrializiralo. Tako so nastale na skrajnem zapadu ogromne perutninarske farme, ki vsebujejo do 10.000 kokošk, velike plantaže jagod in celi gozdovi malin. Sadjarska farina in velike farme kuncev niso nikaka redkost.
Industrializacija pa je posegla še dalje, posebno učinkovito v produkciji žitaric. Predvsem se je pokazalo, da se obširna zemljišča lažje In mnogo ceneje obdelujejo pod enim samim vodstvom, kakor pa, če se taka zemljišča delijo in obdelujejo s številnimi majhnimi posestniki. Tako so se v državi K; sas stvorili dve industrijski farmi, prva s 30.000 ha, druga s 14.000 ha zemlje. Se osemnajst sličnih farm pa se pripravlja za ustanovitev. Nekateri ameriški narodni gospodarji prerokujejo celo, da bo Ameri’ v
Gospodarske vesti
X Sejemski Vestnik, glasilo Ljubljanskega velesejma, izide koncem tega meseca v samozaložbi tvrdke Aloma Company v Ljubljani. V isti samozaložbi izide ob pričetku spomladanskega velesejma tudi oficijelni sejemski katalog.
X Ob priliki letošnjega XI. ljubljanskega velesejma v dneh od 30. maja do 8. junija bodo prikazane poleg naporov in sadov naše obrti, industrije in trgovine tudi stvaritve slovenskega duha, stvaritve elite naših likovnih umetnikov, v razstavi, ki naj po dolgem presledku zopet združi slovenske likovne umetnike vseh struj v harmonično celoto, da ponovno in glasno dokumentirajo obstoj osobite slovenske umetnosti, tako močne in plodovite, da vzdrži danes tudi najstrožji evropski kriterij in ki se že uveljavlja v največjih kulturnih centrih Evrope. Naravno, da bodo združena v impozantni reviji slovenske likovne umetnosti kvalitativno neoporečna dela, ne oziraje se na pripadnost k strujam. Razstava bo odprta vsem in prosta posebne vstopnine ter bo brez dvoma mnogo doprinesla k propagandi za slovensko umetnost. Umetnine se bodo odprodajale na licu mesta.
X VII. dražba kož divjadi se vrši dne 13. t. m. na velesejmu v Ljubljani.
X Trgovski atašeji pri naših poslaništvih. Na podlagi novega državnega proračuna se bo že v najkrajšem času pričelo z nameščenjem trgovskih atašejev, ki bodo podrejeni direktno trgovinskemu ministrstvu. Naloge trgovskih atašejev so v sedanjem gospodarskem položaju tako izredno važne, da bodo za pravilen izbor potrebne kar najbolj rigorozne mere tako kvalifikacijskega kakor tudi individuelnega značaja.
X Kmetijska nadaljevalna šola Šenkov turn (Vodice). Pred velikonočnimi prazniki se je s prav dobrini uspehom zaključil tečaj kmetijske nadaljevalne šole. Tečaj je obiskovalo 35 ude-ležnikov. Posebna zasluga za tečaj pripada kr. banski upravi, ki je tečaj otvorila in omogočila; za dosežene končne uspehe se pa moramo posebno zahvaliti g. učitelju Alfonzu Inkretu, kakor tudi ostalim gg. predavateljem, ki so nas naučili marsikaj koristnega za naše kmetijsko gospodarstvo. Želimo, da bi se ti tečaji pri nas pomnožili in se z njimi krepilo gospodarsko snovanje našega naroda. — Tečajnik.
Oddaja zakupa buffeta na postaji Mcsiči-Ro-ga tiča se bo vršila potom oferta lne licitacije dne
23.	apnila t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Oglas in poboji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani).
Dobave
Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 18. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 100.000 komadov kapsol.
Direkcija državnega rudnika Kaka n j sprejema do 23. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 4000 kg mašil.
Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 23. aprila t. 1. ponudbe glede dobave električnega aparata.
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 23. aprila X. 1. ponudbe glede dobave «s(?a za hlode, 1600 m jeklenih vrvi, raznega železa, 100 kg • terpentina, 100 kg emajllaka,
10	kg boraksa, 100 kg subok« barve, 20 kg sikati va, 20 kg kopallaka itd.
Direkcija državnega rudnika Zenica »prejema do 23. a.prLla t. I. ponudbe glede dobave obročev in jeruieu.
par letih razpolagala s kakimi 200 takimi farmami in s tem prevzela sploh vso produkcijo pšenice v svoje roke .
Zanimiva so izvajanja ene teh farm, ki v svojem poročilu zatrjuje, da potrebuje za opravljanje vseh del tri mesece v letu, medtem ko mora povprečni farmer vse leto preživljati svojo družino. Industrijalizirana farma s 6920 ha najboljšega zemljišča opravi delo s 25 delavci v teku 90 dni, medtem ko bi moralo isto zemljišče zaposliti 53 farmarjev skozi vse leto. Ves delovni proces industrializirane farme stane letno 8000 dolarjev, medtem ko stane obdelava z omenjenimi 53 farmarji polnih 63.000 dolarjev.
Seveda ne pomišlja ameriška žitna industrija na socialne težave poljskega delavstva, niti ne pomišlja kako in na kak način se bo to delavstvo v bodočnosti preživljalo. Tudi ničesar ne zvemo, kako ogromne dimenzije bo zavzel urbanizem, ki je že danes problem ne samo Amerike, pač pa tudi drugih držav. Iz teh razlogov, ki so za ravnovesje socijalnega in gospodarskega življenja narodov in držav izredno važni, ne bo smela naša država slepo slediti industrializaciji našega poljedelstva; morala pa bo poskrbeti, da se pri nas z vso silo pospešuje smiselna racijonalizacija, ki nam bo omogočala, da bomo z našimi žitaricami kvalitativno lahko konkurirali na evropskih tržiščih. Naša delovna sila je v primeri z drugimi državami poceni, zato ni nobenih tehtnih razlogov, da bi uvajali industrijalizacijo, čeravno je mehanizacija tudi pri nas v gotovih panogah koristna. To smo zapisali zato, ker se tudi pri nas pojavljajo glasovi, ki nam stalno stavljajo za primer države, o katerih smo govorili.
Kakor je iz teh razmotrivanj ameriškega gospodarskega življenja razvidno, ne obstoja nikaka bistvena razlika nted kolektivizmom sovjetske Rusije in Amerike. Kapitalizem in sovjeti so se srečali na isti črti. Kakšen je gospodarski efekt tega dela, smo videli, kakšen pa je socija-len, nam prikazuje in nam bodo še bolj nazorno pokazali oni milijoni nezaposljenih, s katerimi razpolaga Amerika in zelo verjetno tudi Rusija.
Naša pot bi morala biti srednja, to se pravi čut skupnosti na zadružni podlagi pri popolni zaščiti osebne in lastninske svobode.
Borzna poročila
dne 9. aprila 1931.
Devizna tržišia.
Ljubljana, 9. aprila. Amsterdam 22-815, Berlin 13-5325—13-5625, Bruselj 7-9129, Budimpešta 9-9233, Curih 1094-10-1097-10, Dunaj 7'9828 —8-0128, London 275-97—276-77, Newyork 56'67 —56-87,	Pariz 222‘49,	Praga	168-16—168-96,
Trst 297-62—297-79.
Zagreb, 9. aprila. Amsterdam 22-785—22-845, Dunaj 798-28-801-28, Uerlin 13-5325-13-5625, Bruselj 791-29 bi., Budimpešta 990-83—993-83, London	275-97—276'77,	- Milan	296-70—298-70,
Newyork ček 56-67—56-87, Pariz 221-49—223-49, Praga 168-16—168-96, Curih 1094-10-1097-10.
Beograd, 9. aprila. Berlin 13-5350—13-5650, Budimpešta 990-83—993-83, Dunaj 798-28—801-28, London	275-97—276-77,	Milan	296-62—298-62,
Newyork 56-57-56-87,	Pariz	221-49-223-49,
Praga 168-15—168-95, Curih 1094-10—1097-10.
Dunaj, 9. aprila. Amsterdam 285'19, Atene 9-2175, Beograd 12 5062, Berlin 169-46, Bruselj 98U4, Budimpešta 124-02, Bukarešta 4-23, London 34-5625, Madrid 78-80, Milan 37-24, New-york 711-20, Pariz 27-81, Praga 21-0637, Sofija 5-153, Stockholm 190-45, Kopenhagen 19010, Varšava 79'67, Curih 136-99.
Curih, 9. aprila. Beograd 91250, Pariz 20-305, London 25-22375, Newyork 529-10, Bruselj 72-225, Milan 27'175, Madrid 57"10, Amsterdam 208-10, Berlin 123-66, Kopenhagen 138'925, Sofija 3"76, Praga 15*3775, Varšava 58-15, Budimpešta 90-55.
Vrednostni papirji.
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Državni papirji: 7% inv. pos. 88-75—89, vojna škoda ar. 424—424-50 (424), vojna škoda kasa 424—424"50 (424), vojna škoda april, maj 423"50 d. vojna škoda julij, december 425 bi., 4% agr. obv. 51-25—52, 7% Bler. pos. 82'25— —82-75, 8% Bler. pos. 92-50-93-25, 7% pos. hipot. 83-83-50 (83-50). - Banke: Hrvatska 50-60, Praštediona 920—922-50, Udružena 174— —176, Ljubljanska kreditna 120 d., Medjunarod-na 66-50 d. — Industrija: Šečerana Osijek 290 —295, Trboveljska 307—309, Slavonija 200 d., Vevče 133 d.
Dunaj, 9. aprila. Bankverein 16-10, Kreditni zavod 45-90, Dunav, Sava, Adria 1477 Prioritete 88-53, Trbovlje 3875, Leykam 3-20. Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu. London, 9. aprila, 7% Blaire 81-50—82-50. Newyork, 9. aprila. 8% Blaire 92—93, 7% Bliare 82—83, 1% pos. Drž. hip. b. 81-75—83. Ljubljansko lesno tržišče.
Tendenca neizpreinenjeno mlačna, promet:
2	vagona oglja.
Žitna tržišča.
Na ljubljanskem tržišču tendenca stalna, promet: 2 vagona pšenice, 1 vagon koruze.
Novi Sad, 9. aprila. Oves: baški, sremski, slavonski 150—155. — Koruza: baška ladja Dunav, Sava predčasno posušena 67)^—92M.
—	Otrobi: baški, sremski, banatski 120—125. Ječmen ne noti ra! — Vse ostalo neizpreme-njeno. — Promet: pšenica 16 vagonov, oves 2 vagona, koruza 10 vagonov, moka 3 vagone, otrobi 5 vagonov. — Tendenca mirna. — Borza v Novem Sadu ostane do inklusive 14. aprila zaprta.
Budimpešta, 9. aprila. Tendenca neodrejena. Promet srednji. — Pšenica maj 15-86—16-10 (15-87-15-89). - Rž: maj 12-55-12-70 (12-61 —12-63), — Koruza: maj 12-53—12-67 (12-50— 12-53), julij 12-90-1307 (12-89-12-91), trans, maj 1004, 9-97 (9D5-9-97).
(Spoi?!
S Hajdukom v Južno Ameriko.
(Od našega posebnega poročevalca.)
Prvo srečanje s peruanskimi nogometaši. — Alianza porazi Hajduk s 4:0, v drugem nastopu premaga Hajduk Uni-versitad s 3:0.
V	Splitu smo mislili, da v Peruu ne bomo naleteli na najboljše nasprotnike. Računali smo, da Jih bomo z lahkoto odpravili. Bridko smo se prevarali. 2e v prvi tekmi smo sprevideli, da so nas slabo informirali. Doživeli smo hud poraz, ki nam je pokazal, da bomo naleteli na nadaljni turneji še na mnogo močnejše, odličnejše nasprotnike. V drugo našo tekmo smo položili maksimum napora energije in volje, da smo mogli premagati odličnega nasprotnika. Prepričali smo se, da je peruanski nogomet na zelo visoki stopnji. Kolikšna pa je tudi propaganda časopisja. Ogromni stadijoni, najboljši angleški trenerji — vse to je spravilo peruanski nogomet na odlično višino.
Utrujeni od napornega potovanja, malo bolni radi izpremenjene hrane in nagle menjave temperature, nevajeni idealnega terena pokritega z gosto travo, vse te stvari so nemalo doprinesle, da smo bili v prvem nastopu občutno poraženi. Naš nasprotnik Je zaigral odlično. Njegov napad predstavlja dobro vigrano celoto, kakršne ne najdemo v srednji Evropi. Tehnično In taktično izgrajeno dovršeno. Defenzivna črta sicer malo zaostaja, vendar igra zato ostrejše. Naši igrači so se trudili na vso moč, toda ves trud Je bil zastonj. Obramba ni mogla držati nasprotnikovega kvinteta, poleg tega je Imel naš vratar slab dan. V nasprotnikovi obrambi posebno na vratarju smo naleteli na nepremičen zid, preko katerega nismo mogli.
Navzlic občutnemu porazu, nismo Izgubili simpatij publike, ki nas Je tekom cele Igre bodrila. Zapustili smo igrišče upognejnlh glav. Edina misel nam je bila rehabilitacija.
Zaprli smo se v La Punti. Naše življenje smo posvetili treningu. Trenirali smo zgodaj zjutraj in zvečer pri električni razsvetljavi na Igrišču oficirske pomorske šole v bližini našega hotela. Čez dan smo počvall. V takih pripravah je prišla nedelja. Vsi smo bili nervozni. Kako bi tudi ne, naša odgovornost je bila velika. Naš nasprotnik je bil Universitad. moštvo, ki je pred tremi tedni premagalo Bellavisto, najboljši klub Uruguaja z znanimi reprezentanti Andra-de, Nazaccl, Scarone, Petrone, Castro ln drugi. Universitad je nastopil siguren zmage.
Igro sem opazoval s častne tribune. Naši izseljenci so bili polnoštevilno prisotni. Skoro dihati se niso upali. Borba se Je med tem razvijala. Izgledalo je, kakor da se borita dva nasprotnika, ki sta parlrala vsak napad z ravno tako dovršeno obrambo. Tehnični triki, taktične poteze, krasne kombinacije so zadivile gledalce
—	pritrjevanje kar ni hotelo odnehati. V sedmi minuti smo se malo pomirili. Bakotič je mojstrsko poslal žogo v mrežo. Vodili smo z
1:0. Tempo je postal še ostrejši. Napada so se vrstili drug za drugim, napetost med publiko Je naraščala. Obrambi in napada sta bila kos drug drugemu. Konec polčasa je našel Hajduka v malt premoči. Mala napaka nasprotnega backa in Bakotič je vdrugič realiziral. Igra je bila s tem odločena.
Po odmoru se je borba nadaljevala z enakim tempom, enakim znanjem. Nasprotnik Je hotel popraviti rezultat. Igra je zadoblla surov karakter. Bakotič Je bil težje ranjen in so ga nezavestnega odnesli z igrišča. Publika je na ves glas zahtevala, da sodnik krivca izključi, kar ji je uspelo. Hajduk Je nadaljeval igro z desetimi igrači, akademiki niso dopustili, da vstopi rezerva. Občinstvo Je sprejelo to gesto z glasnim protestom in je popolnoma prestopilo na našo stran. Hajduk je postal gospodar položaja. Po krasni kombinaciji je postavil Le-mešič končni rezultat na 3:0 s krasnim plasiranim strelom.
Hajduk se je rehabilitiral. Publika je' našo našo zmago navdušeno pozdravila, naše radosti ni mogoče popisati.	Veljko	Poduje.
mu
-ecJsfi
Uglasi socijalne in posredovalno vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din 5'—. Oglasi reklamnega in trgovskega znafaja: najmanj Din 10 — (do S besed). ysaka nadaljna beseda SO par.
Za pismene odgovore priložile znamko.
Kolesa
na ugodne obroke
»CENTRA«
trgovina šivalnih strojev, koles gramofonov itd., Ljubljana, Masa-rykova cesta, nasproti gl. kol. Palača Vzajemne zavarovalnice.
733
Oglaluffo
y
»Jugoslovanu !«
B. Pauer
keksi
biskviti
vafeini
i. t. d.
so najboljši! 732
Nogavice, roka« vice, volna in bombaž 463
aajcenoje In v veliki Izbiri pri KARL PRELOG
Ljubljana, Židovski ulioa lu Stari trg