OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine 1 H W A It. I Ж ¥ NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE AMERIKI * ADVERTISE Ш THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXVII.—LETO XXXVII. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), MARCH 17, 1954 ŠTEVILKA (NUMBER) 53 atcb SOPHIE VEGEL Včeraj popoldne je umrla v ighland View bolnišnici Sophie ®gel rojena Unučič, stanujoča Иа 1073 E. 72 St. V bolnišnici se ^ nahajala od oktobra meseca, oma je bila iz vasi Zluganje, Škocijan, na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko leta ^ 04. Bila je članica društva (-arniola Hive št. 493 T. M. T zapušča soproga onna, ki se nahaja bolan doma ze od januarja meseca ko si je P*"! padcu zlomil nogo. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8.30 uri Gi'dinovega pogrebnega zavo-. ^ cerkev sv. Vida ob 9. uri nato na pokopališče Calvary. * 2adušnica V četrtek zjutraj ob osmih se o brala zadušnica ob prvi ob-®tiiici smrti Johna Sterlekar in sicer v cerkvi sv. Pavla na Char-on Rd. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže. H-BOMBA GOTOVA WASHINGTON, 17. marca— oslanec Cole, ki je predsednik odbora za atomsko energijo v ji zbornici, je uradao pdti-1, da je vodikova bomba dejst-yo- o bombo lahko sedaj prena-ss'jo kamorkoli, kjer bi nastala potreba bombardiranja s to bom- Državni tajnik Dulles je mne-da v slučaju nastopa so-predsednik Amerike o sam ukaže proti mere, to ^ tudi uporabe atomskih bomb, sklepa kongresa. ob 10.30 uri ima pred-^ nik Eisenhower tiskovno kon-Grenco. Poleg vprašanja dav-^Pora McCarthya-Stevens, "O pečal tudi on z vojaškimi vprašanji. "CITEUI NA STAVKI Tokio, le. marca—japonski so zapustili šolski pouk ^ Nagnali otroke domov. V ja-"^skem parlamentu se razprav-o Zakonskem predlogu, po kale učiteljem prepoveda-g ^ se politično udejstvovali akršnokoli propagando v šoli fZ'' nje. ter P°^ožaju japonskega uči-jstva, ki je po večini organizi-Vod^ ^ Učiteljski uniji, ki je pod stvom komunistov, smo raz-^^•vljali v "Enakopravnosti" v °^bnem glanku "Komunizem, 195/^ in Azija" dne 12. marca ZA ODPKAVO DISKRIMINACIJE V JUŽNI AMERIKI CARACAS, Venezuela, 16. marca—Republika Panama je na konferenci zunanjih ministrov južno ameriških republik stavila resolucijo, ki je bila tudi sprejeta, da naj se odpravi diskriminacija. Levičarska Guatemala se je vzdržala glasovanja iz razloga, ker da ta resolucija pomeni vmešavanje v notranje razmere drugih držav. Sprejeta resolucija ima važen politični pomen. Kakor znano, se svetovni komunizem poslužuje tistih ras in plemen, ki naj bi bila po njegovem mnenju zatirana. S to propagando gre komunizem med črnce v Afriki, med azijske narode, ki imajo kake stike z evropskimi državami. S to propagando dela tudi med raznimi narodnostmi v Južni Ameriki. Če naj se diskriminacija odpravi in sicer po državah Južne Amerike, vsaka država pa naj jo odpravi v lastnem delokrogu potem dobi večji pomen tudi prva že sprejeta resolucija o skupnem nastopu južno ameriških republik zoper komunizem. Republika Guatemala, kjer naj bo sedež komunizma, vidi v sprejeti, resoluciji o odpravi diskriminacije eno od političnih možnost, da je v tej državi še diskriminacija zlasti kar se tiče Indijancev, pa bi imele druge di-žave pravico, da posežejo v to vprašanje. Angleške pritožbe Velika Britanija ima v območju Južne Amerike, zlasti pa na otokih, ki so posejani v Karibid-skih vodah, obsežna kolonijalna posestva. Na konferenco v Cara-casu. Velika Britanija ni bila povabljena. V njeni kolonijalni po- sesti se po priznanju Londona vrši komunistična propaganda. Ali naj bo v boju zoper komunizem Velika Britanija osamljena in navezana sama nase, ker jo sprejeta resolucija v Caracasu ne veže in ne omenja?—se sprašuje britanska vlada. ŽENEVA ODLOŽENA? LONDON, 16. marca—V Londonu računajo z možnostjo, da bo konferenca, ki je določena za 26. april, in to v Ženevi v Švici, odložena. Iz Moskve se javlja, da naj bi bil Molotov bolan in bi se te važne konference ne mogel udeležiti. Trdi se celo o potrebi operacije. Ali gre za resnično ali za politično bolezen, se ne ve. Gre pa za manever Moskve, da do te konference, ki naj reši vz-hodno-azijska vprašanja dne 26. aprila, ne pride. "MATERE JUNAKINJE" SOFIA, 16. marca—Bolgarski parlament je sklenil, da odlikuje vsako bolgarsko ženo z naslovom "Mati junakinja," ki ima in vzgojuje deset ali več otrok. Poročila javljajo, da se je do sedaj priglasilo 33 takih Bolgark, ki izpolnjujejo predpisane pogoje in jim je za to, da dobijo naziv —mati junakinja. ŽIVIMO v DOBI NEVARNOSTI Dr. Arthur Flemming je direktor za narodno mobilizacijo v Washingtonu. Kako gleda na trenotni svetovni položaj? Živimo še vedno v dobi vojne nevarnosti. Ne moremo verjeti, da bi Rusija spremenila svojo politiko kot jo je vedno oznanjala, namreč, da ji gre s svetovnim komunizmom za uničenje osebno svobode. Sovjetska zveza lahko napade Združene države; ta možnost in tehnična sredstva se bodo sčasoma večala. Amerikanci ne bodo napadli. Amerikanci pa bodo skupno s svojimi zavezniki oboroženi, da bodo lahko zavrnili vsak more- bitni napad od strani Sovjetske zveze. Američki oboržitvena program je ta, da prvič odvrne nevarnost napada, drugič pa, če bi bila Amerika napadena, da se lahko borimo v obrambo naše svobode. Radi tega se moramo zavedati, da živimo v času stalne napetosti. Flemming je tudi priznal, da si je podjetje General Motors Corp. znalo dobiti monopol, ko gre za produkcijo tankov, četudi v tej produkciji ni ravno na višini. Kar se tiče politike do Sovjetske zveze, moramo napram njej postopati kot močni in ne kot slabiči. Amerika ne bo napadla. GDC. SISKOVICH GRE V LJUBLJANO ^ bolnišnici ^ V Woman's bolnišnico je bil 1 odpeljan Mr. Dacar iz 175 E. 173 St. Joseph Legisa iz 19200 ^onterey Ave. je bil odpeljan v bolnišnico. Za prevoz je skrbela ambulanca Mary Svetek. Y Charity bolnišnici se pa na-Mr. John Komin iz 877 E. 73 od ga lahko obiščejo -30 do 3.30 ure popoldne in So 8.30 ure zvečer. Naha- ja ae v sobi št. 223. elimo vsem skorajšnjega "Krevanja. Meseca junija odpotuje v Ljubljano v svrho nadaljnjega študija v petju gdč. Florence Siskovich, ki bo tamkaj obiskovala Glasbeni konservatorij. Kabelsko poročilo, da je bila v ta namen odobrena štipendija (scholarship) so pravkar prejeli njeni starši Joseph A. in Angela Siskovich. Poročilo je poslal v imenu Slovenske izseljenske matice Tone Seliškar. Gdč. Siskovich, kakor znano, je gojenka New England Con-enega izmed boljših glasbenih centrov v srednji Evropi, a dejstvo je, da glasbena tradicija Ljubljane ni od včeraj. Ljubljančani so bili od nekdaj vneti ljubitelji glasbe, petja—odra vob-če, in od tam je šlo v svet že več izrednih talentov. Zinka Milanov, solistka pri svetovno znameniti Metropolitan operi v New Yorku, ki je sicer študirala glasbo v Zagrebu, je imela svoj prvi servatory of Music v Bostonu. Lansko poletje je prvič nastopi- TUDI V EGIPTU SO SUFRAŽETKE CAIRO, 16. marca—Egiptovske sufražctke, ki se po-tegujejo za popolno enakopravnost z moškimi, vodi 36 letna Doria Shafik. S svojimi pristašinjami se je zabarikadirala v tukajšnjo sindikalno poslopje, in začela gladovno stavko. Sufra-žetke so odločene, da se ne vrnejo na svoje domove k družini in možem, dokler jim ne bo pripoznana popolna enakost z moškimi, v prvi vrsti pa volilna pravica. Osamljeni možje so se zbrali pred poslopjem, kamor so se zaprle sufražetke in jih rotili, naj bodo pametne in se vrnejo domov. Sufražetke so ta poziv odklonile, možem pa dale na znanje, da st^ držijo pokonci kljub petdnevnemu stradanju, ker jih zadostno redi— oranžni sok In pa idealizem. la na izletniških prostorih SNPJ, pozneje pa na koncertu v SDD, s katerim si je od publike in kritike pridobila laskavo priznanje. Njena sedanja učiteljica v solo petju na bostonskem kon-serva toriju je odlična Mme. Marie Sundelius. Kakor doznavamo, je pri mero-dajnih krogih v Ljubljani, od nosno Jugoslaviji v tej zvezi posredoval zastopnik slovenskih industrijskih podjetij Mirko Eržen, ki se je koncem leta 1953 dalj časa mudil v Clevelandu po poslih in gdč. Siskovich slišal v koncertu. Mnogo interesa je stvari posvetil tudi poznani javni delave"c Joseph F. Durn. Med nami samimi sicer ni znano, da Ljubljana velja za nastop na deskah ljubljanske opere. Pričakujemo, da bo bivanje gdč. Siskovicheve v Ljubljani v veeh ozirih, zlasti pa v delu, ka teremu se je posvetila, na celi črti plodonosno! ITALIJANSKO BAHANJE MILAN, 16, marca—Italijanski turisti so sestavili posebno gorsko ekspedicijo, ki se vežba v alpskem ozemlju zgornje Italije. Ta ekspedicija bo šla v Himalajsko pogorje in bo naskočila drugo najvišjo goro sveta v tem pogorju, ki je visoka 28,251 čevljev. Italijani napovedujejo zmago. Eisenhower ne vidi krize in ne brezposelnosti-smo le v prehodu! RAZNE VESTI S SVETA V Canton, O., so zaprli starše štiriletnega Rogerja Deala. V družim je petero otrok. Roger, star štiri leta, je bil po mnenju matere zaostal in ga je vzgajala po svoje. Zaprla ga je v stranišče, kjer je ločeno od drugih spal in jedel. Vseh 23 japonskih mornarjev, ki so bili prizadeti po radijskih žarkih vsled atomske eksplozije na Bikinih, se zdravi v bolnici. Zdravniki sedaj celo trdijo, da gre vsem bolezen na slabše. Položaj v Indokini, ko gre za usodo francoske trdnjave Deen Dhu, se je po zadnjih poročilih zboljšal. Francozi' so poslali na pomoč padalce in ameriško topništvo. Boji se razvijajo še dalje, komunisti pa so prodrli pol milje do trdnjave. V Rimu vlada ostane kot je. V zvezi s skrivnostno smrtjo Wilme Montesti in v katero afero je bil zapleten tudi sin zunanjega ministra, naj bi minister Bisioni odstopil. Na seji vlade je bilo sklenjeno, da ni vzroka za ta odstop. Gallupov zavod v Princetownu je izvedel glasovanje o popularnosti Eisenhowerja. Eisenhower je v popularnosti za nekaj točk padel in to na račun afere McCarthy. Stoji na 68 odstotkov oddanih glasov. Franklin Roosevelt je imel na višku svoje popularnosti 84% vseh povpraša-nih. DEMOKRATSKO POJASNILO AMERIŠKEMU NARODU WASHINGTON, 16. marca—Za demokratsko stranko so se radijskim in televizijskim potom obrnili na Ameri-kance senator George in pa poslanca Rayburn in Cooper, ki so pojasnili demokratsko stališče o potrebi znižanja davkov—trošarin in o potrebi zvišanja letnega dohodka, ki naj bo davka prost. Za enkrat je formalni predlog, da se ta dohodek zviša od letnih 600 na 700 dolarjev. Potrebo in stvarnost demokratskega predloga smo že pojasnili. Senator Walter George ni samo za povišanje letnega dohodka davka prostega od $600 na $700, marveč zahteva $800 davka prostih. Eisenhower ima zoper sebe, v kolikor gre za znižanje trošarin, tudi ameriški poslovni svet. Ta teden bo padla odločitev v senatu. Znižane trošarine je spodnja zbornica že sprejela. Eisenhower in brezposelnost Eisenhower gleda na trenotno ameriško brezposelnost, ki se giblje okrog štirih milijonov pravih brezposelnih, s temi očmi: Eisenhower je prepričan, da gre ameriško gospodarstvo iz vojne v mirnodobsko produkcijo in gospodarstvo. Gre za nujno prehodno dobo, ta prehod pa se bo po mnenju Eisenhowerja izvršil brez posebnih težav. Eisenhower zatrjuje, da se tudi v zadnjih mesecih ni dogodilo ničesar, kar bi ga prisililo, da svojo politiko spremeni. Priznava, da se je v nekaterih krajih pojavila brezposelnost. Amerika kot taka pa po njegovem mnenju še vedno živi v prosperi-teti. Eisenhower kaže na leto 1950, ko je bilo stanje brezposelnosti približno isto kot je sedaj. Sklicuje зе na svoj program, katerega je predložil kongresu v odobritev in o tem programu pravi, da bo pomnožil prilike za uposlitev tako, da bo vsak Amerikanec lahko siguren, da bo imel delo in kruh. Eisenhower še vedno vztraja na točki, da sedanji gospodarski položaj ne zahteva izrednih ukrepov, z drugimi besedami, da on, kakor tudi federalna vlada ne čutita nobene potrebe, da bi se dali na razpolago razpoložljivi fondi za javna dela. Demokratom očita, da so njihovi predlogi o znižanju davkov volilno propagandnega namena. Nimamo depresije in je ne bomo imeli. Če bi se namreč, tako zatrjuje Eisenhower, pojavila resnična potreba, da se intervenira v gospodarstvu, potem bo dal vsa sredstva na razpolago, da se kriza odpravi. Morda kakor po nalogu iz republikanske stranke, se z *Ei-senhowerjem vred dajejo primere iz leta 1949 in 1950, ko je šlo tudi za nazadovanje v gospodarstvu, ni šlo pa za kako depresijo. Gospodarsko življenje se je takrat ozdravelo samo od sebe in prešlo preko malih po-težkoč v normalni tir. Dajejo se primere, kako je bilo takrat stanje v glavnih produkcijah kot so • jeklo, transport, stanovanjska gradnja in avtomobili in se zaključuje, da je letošnje leto v primeri z leti 1949 in 1950 boljše. Ena tolažba je tudi ta, da se je ameriška produkcija v letih 1940—1953 dvignila za sto odstotkov, dočim je prebivalstvo narastlo le za 21 odstotkov. Torej je ameriška produkcija zdrava. Produkcija je tako močna, da bo sla preko vseh teh sedanjih težav. V čem naj bi bila ta trditev logična in pametna za izhod trenotne gospodarske krize, ni jasno. Kriza se čuti! Ameriška industrija jekla ima le upanje, da bo tja na spomlad več naročil, ker se bo začelo stavbeno gibanje. Toda glavni odjemalec, ameriške industrije jekla, je industrija avtomobilov. In če se kriza v tej industriji ne odpravi? Sicer pa naj govorijo dejstva? Velike ameriške jeklarne so ne na splošno, vendar v mnogih oddelkih znižale delavni čas v tednu od pet dni na štiri dni; celo na tri dni. Tudi po uradih. Če- KO SMO PLAČALI DAVKE ... Doma Iz Euclid-Glenville bolnišnice je bila prepeljana Mrs. Angela Zibert in sicer na dom Mr. in Mrs. Joseph in Mary Medvešek na 21141 Goller Ave. V bolnišnici je dobila transfuzijo krvi in prosi se prijatelje in znance, če bi kdo bil pripravljen nadomestiti to kri zanjo. Pokličite dopoldne Mrs. Medvešek, IV 1-3822. Ameriška davčna uprava sel je hotela razbremeniti in prevaliti trud sestave davčne prijave: na davkoplačevalce same. Prirejala je razne tečaje in ji je ta zamisel, da se naj davkoplačevalci sami brigajo, ko spolnjujejo predpisane obrazce, v veliki meri tudi uspela. Davčna uprava je zmanjšala svoje delo vsaj za dve tretjini. Preveč vplačane davke bomo dobili povrnjene okrog 15. maja. V območju clevelandske davčne uprave bo kakih 196,000 davkoplačevalcev dobilo povrnjenih nad 14 milijonov dolarjev. Zanimive so dejanske slike, kako gre pri davčni upravi. Oče dveh sinov, ki sta oba zaposlena, je zahteval za oba, da se njemu kot očetu prizna letnih $600 za vsakega kot davka prostih, torej za vse tri skupaj $1,800. Sinova sta denar potrošila za motorje, za motorni čoln in podobno, kaf je bilo prav, je mislil oče. tudi so v veljavi sedanje mezde, vendar je zmanjšani delavni čas za delavstvo hud udarec, ker jo računati v slučaju štiridnevne zaposlitve z zmanjšanjem dohodkov do 20 odstotkov, v slučaju tridnevne zaposlitve v tednu pa z 40 odstotki! Tudi se postavlja trditev, da je bilo le logično, da se je zmanjšalo število zaposlenih, ker je prenehala vojna na Koreji. Pa recimo, da je to res. Ali se pa za te "v vojni zaposlene" sedaj brez dela, naj nihče ne briga? In kdo da garancijo, da ti brezposelni ne bodo potegnili za seboj druge "stalne zaposlene?"— tako se sprašuje ameriško delavstvo. Politični pregled Senator McCarthy je imel danes tajno sejo svojega pododbora, kjer se je deloma uklonil, ko se je izrekel za pripravljenega, da prepusti mesto predsednika pododbora senatorju Mundtu, sam pa naj bi bil le član, toda s popolno pravico, da stavija na zaslišane od svoje strani svoja vprašanja. Da se reši, razčisti spor med McCarthyem in ameriško vojsko, temu vprašanju je bila posvečena današnja seja pododbora McCarthya. Z istim vprašanjem se je bavil senat kot tak. Tudi izvršilni odbor republikanske stranke. Obstoja vtis, da se McCarthy trenotno izmika debati, ker je kljub prigovarjanju senatorja Knowlanda dejal, da ne ostane v Washingtonu, marveč gre na potovanje po deželi, kjer bo imel politična zborovanja. McCarthy trdi, da dobiva veliko povabil, katerih ne more odkloniti. Drugi davkoplačevalec je terjal za sebe posebni privilegij, ker si je ranil lansko leto nogo. Brat obsojenca, ki sedi v ječi, je prinesel na davčno upravo prazno polo s podpisom zaprtega, češ, da bo pola izpolnjena, ko bo brat prišel iz ječe. Newyorska davčna uprava objavlja, da je neko podjetje, ki ni bilo imenovano, dolžno plačati $393,000,000 davka. Ta tvrdka je menda največji davkoplačevalec v Ameriki. Ob zapadlosti pa je plačala le obrok $177,000,000. In naši dohodki? Povprečno pride v Ohio na glavo $1,881 letnega dohodka, v Delaware $2,260, v Mississippi pa le $818. Pred Ohio ni samo Delaware, marveč tudi Nevada, Connecticut, New York, Californija, Illinois ter New Jersey. Tam se je zaslužilo več. Vendar se je v Ohio v zadnjem letu zaslužilo tudi več, kakor pa v prejšnjih I letih. AVTOMOBILSKA RAZSTAVA CHICAGO, 16. marca—V Chi-cagu so priredili 46. razstavo avtomobilov, ki bo trajala devet dni. Računa se, da bo razstavo poselilo najmanj pol milijona ljudi. Razstavljenih je 19 posebnih tipov osebnih in devet tovornih avtomobilov. GENERAL IN PSI WASHINGTON, 16. marca — General Roderick Allen je na službi v Fort Dixu, N. J. Ima štiri pse, katere ceni vsakega na $400. Za nje je dal zgraditi pasjo hišico in vojaški upravi predložil račun $1,200. Allen je trdil, da je šlo za najvišje državne interese in varnosti! Pravi pa, da je pripravljen te stroške plačati iz lastnega žepa. Neki major Lloyd Burton je namreč pričal, da je pasjo hišico Allen sam postavil iz raznih drobnarij, kar ga ni več stalo kot kakih šest dolarjev. SE NI SPLAČALO DETROIT, 16. marca—Vlomilci so vdrli v prostore podjetja H. V. Stanley Co. S seboj so imeli tovorni avtomobil. Iz prostorov podjetja so odnesli železno blagajno, ki je sama tehtala eno tono. Vlomilci so mislili, da je vsled te težine tudi nekaj notri. Ko so jo naolžili na tovorni avtomobil in odprli, so videli, da je popolnoma prazna. Na operaciji V Marymount bolnišnici se nahaja poznani Mr. Rudy Cergol iz 5103 E. 112 St., ki se je moral podvreči operaciji. Prijatelji ga lahko obiščejo, mi mu pa želimo skorajšnjega okrevanja. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) _____________________________________________ For Six Months—(Za šest mesecev)_______________________ For Three Months—(Za tri mesece)______________ ..$10.00 - 6.00 _ 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)___________________ For Six Months—(Za šest mesecev)____________ For Three Months—(Za tri mesece) ___________j__________ -$12.00 - 7.00 _ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. McCarthy je votel in puhel (1) Prvo vprašanje: Kdo je napravil McCarthya? Odgovor na to vprašanje je možen samo v čisto ameriški luči. Namreč, da se McCarthy ni napravil sam to kar je, marveč, da so ga napravili popularnega njegovi nasprotniki. Pravimo, da je McCarthy možen samo v ameriških razmerah. Prisostvujmo ameriškim televizijskim prenosom, zlasti tistim predstavam, ko se poslušalstvo izraža v odstotkih (v ta namen služijo posebne tehnične priprave in aparati) o tistemu, ki nastopa na odru. Morda nastopi svetovno znani pijanist, katerega ustvarjenje ni s/mo muha enodnevnica, ostalo bo preko večera; njegovo izvajanje je sprejeto morda toplo, toda nikdar ne s takim navdušenjem, kot bi ga zaslužilo. Največ točk odnese navadno tisti, ki izvaja kako akrobatiko, kak sicer nevsakdanji nesmisel, je pa nekaj posebnega. Krivica—tako bomo rekli; priznali pa bomo tudi, da tako je v Ameriki. Znan je mednarodni pregovor, da ubiješ svojega političnega nasprotnika na najbolj enostaven način, da o njem molčiš. Naj bevska, naj laja, se bo že naveličal, jaz grem svoja pota, ki sem jih smatral za pravilna. Ideje če so zdrave, bodo itak ostale. Senator McCarthy je poznal ameriški način življenja, IvO se je spustil v pravo politiko. V njegovi osebi ni ničesar nad povprečnostjo, razen nadpovprečno častihlepje in volja do oblasti. Ko je nastopil v ameriškem senatu, se je pojavil kakor neznana zakotna osebnost iz Wisconsina. McCarthy je vedel, da rabi za svoje ime in poznanje med Amerikanci neko politično senzacijo. Dne 9. februarja 1950 je naenkrat trdil, da ima na razpolago listo z 205 uradniki ameriškega državnega tajništva, ti uradniki pa so komunisti. V svojih nastopih v senatu in na političnih zborovanjih je prišel na dan z isto številko ne da bi trdil, kaj šele dokazal, da je točno preiskal in se prepričal, da je res kar trdi. Ko je videl, da je zašel, s številko predaleč, jo je znižal na—57. In kaj se je zgodilo? McCarthy je naenkrat znana ameriška politična osebnost. Ne radi tega, da pobija komunizem, da pove Amerikancem, kje sedijo komunisti! Postal je znan radi tega, ker je znal izvabiti v boj najvišje ameriške predstavnike. Z njim se je spustil v polemiko bivši predsednik, seveda takrat kot predsednik republike sam Harry Truman. Sledil mu je državni tajnik Dean Acheson, sledili so mu člani federalne vlade, sledil mu je ameriški tisk, ki naravno rabi senzacij, sledili so mu radijske in televizijske postaje. Pa recimo, da bi politika puštila McCarthya pri miru, naj kriči. Ali je osebnost McCarthya taka, da bi njegove ideje kot ideje ostale nek splošni politični program? Ce iledimo političnemu razvoju senatorju McCarthya in listamo ter obračamo njegovo knjigo življenja, zastonj iščemo kakih političnih idej, ki bi bile res program. McCarthy je samodržec. V tem pogledu sta mu gotovo vzor čeprav sedaj že pokojna Benito Mussolini in Adolf Hitler. Kakor že presojamo delo teh tiranov, nekaj jima moramo priznati in sicer to, da sta imela politični program. Mussolini je imel na primer državno politični program—stanovsko državo. Torej ne več politične zbornice, marveč zbornico, kjer naj debatirajo predstavniki posameznih stanov. Hitler je imel sicer v totalitarni državi tudi svoje pojme o vlogi posameznih stanov, o državni upravi, o vojaštvu, o veri in vzgoji. In senator McCarthy? Kdo ga je še slišal, da bi mogel podati kako mnenje o davkih, o socialni zakonodaji, o ameriškem šolstvu, o z Iravstvu, o ameriških javnih delih, o ameriški morali, o ameriški vlogi v svetu, razen, kadar je preganjal'komuniste, o razmerju Unije do zaveznikov Velike Britanije in Francije, do Kanade, do južno ameriških držav? Sploh kdaj je McCarthy govoril o političnem programu, ki naj bi bil program kake politične stranke, kaj šele ameriški program? L.Č. MANJ BEGUNCEV IZ VZHODNE NEMČIJE BERLIN, feb. — Gibanje iz konferenca privesti do sklenitve vzhodne v zahodno cono Berlina mirovne pogodbe in do združitve je zdaj, med konferenco, mnogo Nemčije. Razen tega so v Vzhod-laže, kot poprej. Potemtakem so ni Nemčiji več mesecev izvajali zdaj ugodnejši pogoji za prebe- široko kampanjo za podpis reso-ge iz vzhodnega sektorja v za- lucij, v katerih so zahtevali hodni. Vendar se število begun cev ni povečalo, marveč nasprotno, znatno zmanjšalo. Lani je prišlo v Zahodni Berlin mesečno okrog 30,000 ljudi. Največji pritok beguncev so zabeležili marca—48,700, dalje maja—42,000, februarja—45,000, junija—33,000 itd. Po junijskih dogodkih je to število znatno padlo, kar so razlagali z ostrimi ukrepi sovjetskih in vzhodno-nemških oblasti, kar je zelo otež-kočilo prehod v zanodni sektor. Brž ko so ti ukrepi popustili, je število beguncev ■ znova začelo naraščati. Mnogi so računali, da bo nadaljnja liberalizacija gibanja iz vzhodnega v zahodni Berlin prinesla naval beguncev. Ta napoved se ni uresničila. Že januarja je število beguncev precej padlo—pobegnilo je 8012 ljudi, skoraj 600 manj kot decembra. Odkar se je začela konferenca štirih (25. januarja), se je število beguncev zmanjšalo na minimum. So dnevi, ko nihče ne prebegne. Sicer pa je znašalo povprečje okoli 100 oseb dnevno, torej okrog 300 mesečno. To je nedvomno zanimiv pojav. Najverjetnejša je naslednja razlaga; ljudstvo v Vzhodni Nemčiji je mnogo pričakovalo in še vedno mnogo pričakuje od berlinske konference. Kaže, da so res upali, da bodo Nemčijo združili, ali vsaj dosegli kak tehtnejši napredek v tej smeri. V tem vzdušju upanja in pričakovanja so se odločili celo tisti, ki so sicer nameravali pobegniti v zahodni Berlin, počakati, dokler ne bo jasno, kako bodo stvari dalje tekle. Dejstvo je, da so v Vzhodni Nemčiji veliko bolj optimistično gledali na berlinsko konferenco kot v Zahodni. Za to je mnogo razlogov, konferenco mnogo pisal, da gle- - - -de konference slabo kaže, da bo '^»"^erenco zmanjšal dotok be-doživela popoln neuspeh kar za- Vzhodne Nemčije, je deva nemško vprašanje. Takšno in odpira vprašanje, je bilo tudi stališče zahodnonem-ške vlade sklenitev mirovne pogodbe. Skratka, življenje v Vzhodni Nemčiji teče že nekaj mesecev v znamenju konference štirih. Ta propaganda in pohtična kampanja v Vzhodni Nemčiji je seveda nevarna v nekem smislu tudi za njene pobudnike. Vprašanje je, kako bo ljudstvo, ki so mu več mesecev dopovedovali, da lahko pričakuje velikih rezultatov, reagiralo, ko bo spoznalo, da z združitvijo Nemčije ni nič. So-vjeti bodo zvrnili odgovornost na ZDA—vzhodnonemški tisk je že začel pisati v tem smislu. Ali se bo zadeva s tem tudi zaključila? To je vehko vprašanje. Zahodnonemške oblasti trdijo, da bo neuspeh konference o nemškem vprašanju sprožil nove demonstracije in nove oblike protestov v Vzhodni Nemčiji. Enako sodijo tudi Amerikanci. Zahodnoberlinski tisk je pretekli teden vsak dan objavljal vesti o "rastočem nezadovoljstvu ljudstva v Vzhodni Nemčiji." Toda izkazalo se je, da so vsa ta poročila netočna. Amerikanci trdijo, da njihova poročila iz Vzhodne Nemčije pričajo, da je položaj za zdaj sicer še miren, da pa ljudje obsojajo sovjetsko stališče, a pozdravljajo stališče ZDA. Ameriška delegacija je n. pr. uradno sporočila, da je Dulles v enem tednu prejel nad 500 pisem iz Vzhodne Nemčije, v katerih "ogromna večina pozdravlja njegovo stališče." Poročilo dalje pravi, da je "5/6 pisem za Dullesa in samo 1/6 za Molotova." Tudi to, ali je položaj v Vzhod-hi Nemčiji res tak—da se ljudstvo opredeljuje za Dullesa ali Molotova,—je veliko vprašanje. Vsekakor lahko rečemo, da položaj ni tako preprost, kot ga Zahodnonemški tisk je že pred ^^^^teri prikazujejo. Toda že ..J* C5QYV* ГЧЛТОЧ* Л _____ ____Л sam pojav, da se je prav med kakšen bo odziv ljudstva Vzhodni Nemčiji, ko bo docela Vzhodnonemški tisk je širil spoznalo, da o združitvi precejšen optimizem. Njegova za zdaj ni niti govora poglavitna teza je bila, da mora - Jože Smole. (Po "LJudikl pravici' VLADNA PREDLOGA GLEDE ZAVAROVANJA ZA ZDRAVJE rovalni sklad z zneskom 25 miljo-nov dolarjev. Zamisel ni nova. Predlog, ki vključuje zdravstveno zavarovalni načrt sličen predsednikovemu, je bil predložen kongresu 1. 1950 in je sedaj v rokah odbora sedanjega kongresa. Podoben načrt je predložil 1. 1952 predsednik Truman-ov odbor za zdravstvene potrebe naroda. Zavarovalni načrt predsednika Eisenhower je popolnoma prostovoljen, vsak naj se odloči 8ф,т, da se, ali da se ne zavaruje za zdravniško in oskrbo v bolnici. Radi tega se popolnoma razlikuje od načrta prejšnje vlade, katera je predlagala obvezno zdravstveno zavarovanje, katero naj bi se krilo potom 3 odstotkov plače, katere bi prispevala v enakih delih delavec in delodajalec. Nasprotniki tega načrta so ga imenovali "socijal-no zdravilo." Ko se bo vpoštevalo vse nasvete v zvezi z Eisenhower-je-vim napovedanim predlogom bo kongres določil odobritev načrta za zdravniško zavarovanje in-ako se ga odobri—kako naj načrt deluje. Pričakovati je, da se bo o zavarovalnem načrtu pred sednika bolj razpravljalo kot o kateremkoli drugem njegovem predlogu na polju zdravstva. (Common Council) TEŽAVE TELEVIZIJE V ANGLIJI LONDON, 15. marca — Britanska vlada je sklenila, da naj se po ameriškem vzgledu komer-cializira tudi britanska televizija, to je, da naj se televizija vzdržuje s trgovskimi oglasi. Toda britanska vlada je ostala na sredi pota. Na eni strani mora vsak lastnik televizijskega aparata plačati državno pristojbino, sedaj $2, kar naj se poviša na $3. Na drugi strani pa je v parlamentu debata o vladnem predlogu, da se da televiziji na leto $6,000,000 podpore. Kako to, da naj se televizija vzdržuje na eni strani z oglasi, na drugi strani plačuje pristojbina, na tretji strani pa uživa vladno podporo iz skupnih davkov?—se sprašujejo Angleži. Ker gre za važen problem britanske družbe, so spričo tega vprašanja stopila v ozadja razna druga, ki bi bila na prvi pogled bolj življenska in bolj svetovna. Predsednik Eisenhower je opozoril v obširnem zdravstvenem načrtu, katerega je predložil kongresu, na visoke zdravniške stroške, dejstvo, ki je vedno bolj vznemirjalo ameriško ljudstvo vsako leto več kot 9 milijard dolarjev za zdravniške, zo-bozdravniške in v svrhe za nego oči, za postrežbo v bolnicah in za zdravila. V letu 1940 je znašal skupni zdravstveni račun 3.1 miljarde. Predsednik je omenil težko denarno breme, katero nakladajo visoki zdravniški stroški na ra-hiena mnogih ameriških družin in skuša olajšati to breme s pomočjo "omejenega zveznega delovanja za zavarovanje, katero naj bi podvnelo zasebne in organizacije za zdravstveno zavarovanje, katere delujejo brez dobička, da nudijo višje zavarovanje večjemu številu družin." Zdravstveno-zav a r o v a 1 n e družbe, katere je imel predsednik v mislih, so zasebne zavarovalne družbe z oddelki za zdravje in organizacije, ki delujejo brez dobička, kot Blue Cross (zavarovanje za oskrbo v bolnicah) in Blue Shield (zavarovanje za zdravniško oskrbo). Predsednik je izrazil mnenje, da je najboljši način za večino Amerikancev pridružiti se zdravstveno-zavarovalnim načrtom takih organizacij. Danes se poslužuje 58 odstotkov prebivalstva enega ali drugega načina teh prostovoljnih zdravstveno zavarovalnih organizacij, a to zavarovanje krije samo 15 odstotkov skupnega letnega računa devetih miljard dolarjev za zasebno zdravnišl^o oskrbo. Ta nedostatek pojasnu-je dejstvo, da mnogi zdravstveno zavarovalni načrti določno omejujejo znesek, katerega more zavarovana oseba dvigniti ter izločajo nekatere bolezni. Poleg tega pa nekatere osebe ne premorejo pristojbin. Predsednik ni podal podrobnosti glede njegovega načrta, kako pomagati zasebnim in organizacijam, ki delujejo brez dobička, da jim bo mogoče nuditi boljše zdravstveno zavarovanje. Priporočil je pa kongresu, da določi sklad, ki naj zavaruje "povišano tveganje, katero je združeno z bolj obširnim zavarovanjem." Vsekakor se pa lahko domneva, da bodo plačale organizacije kot Blue Cross in Blue Shield V sklad del pristojbin, katere prejmejo od članov, za kar bodo prejele vladno zagotovilo za kritje izplačil, katera bi presegala sedanja. Isto bi veljalo tudi za zasebne zavarovalnice z oddelki za zdravstveno zavarovanje. Predsednik je priporočil, da otvori kongres začetni zava- SMRT MARICE GREGORIČ-STEPANČIČEVE V Skednju, slovenskem predmestju Trsta, je 16. februarja umrla v visoki starosti 79 let, najstarejša slovenska tržaška publicistka Marija Gregorič-Stepančičeva. Bila je med pionirkami ženskega gibanja v Trstu ter je sodelovala v listu "Slovenka," ki ga je urejala Marica Nadlišek-Bartolova. Ko je začel izhajati enkrat tedensko list "Edinost," je začela objavljati svoje prispevke tudi v tem listu. Po prvi svetovni vojni je izdajala mesečnik "Jadranka," ki pa je prenehal izhajati, ko ga je spodrinil "ženski svet." Sodelovala je tudi v drugih slovenskih listih, tako v "Slovenskem narodu," "Rdečem praporu," "Domu in svetu," "Zvončku" ter drugih listih in revijah. Kot učiteljica, je poznala vso tržaško okolico, o kateri je tudi mnogo pisala. Kot je sama pripovedovala, jo je najbolj zanimal boj Slovencev za njih obstoj. Navzlic visoki starosti je tudi po drugi svetovni vojni imela zanimanje za borbo Slovencev na Tržaškem. S svojimi prispevki je sodelovala tudi v "Primorskem dnevniku," "Naš boj"—je dejala pred nedavnim v razgovoru o tržaških Slovencih—"je skoraj še težji, mi ga pa še vedno uporno bijemo." Spomini s potovanja v staro domovino Piše FANNIE BREZOVAR, Euclid, Ohio (Nadaljevanje) Lansko leto so odkrili na Rimski cesti vsakovrstne kipe, med njimi tudi kipe, ki so predstavljali kralja, kraljico in njih hčerko. Kipi so bili še dobro ohranjeni in na njih se razločni vidi datume in spise. Sedaj delajo oblasti na tem, da se zgradi na drugem koncu Rimske ceste poslopje, v katerem se bo nahajal muzej in kamor bodo spravili te kipe in druge zanimivosti. Tu bodo shranjeni zgodovinsko važni in pomembni predmeti. Celje je bilo odkrito 11. stoletja. Celjski grofje so imeli tam lepe gradove, ki pa so danes le še razvaline. Ogri so ubili zadnjega celjskega grofa. Pot je nas vodila v Rogaško Slatino, kjer je vedno polno turistov. Ta kraj se mi je zelo do-padel. Tam izvira kisla voda— sifon, katerega se pije po celi Jugoslaviji. V gostilnah jo rabijo z vinom, čisto se jo pije kot zdravilo. Kot je nam bilo pojasnjeno, je to vodo iznašel grof Adams, grof Rimski je pa ozdravel ko je pil to vodo kot zdravilo proti jetiki. Leta 1640 je ta grof dal zidati hotel, oziroma poslopje, katero se danes naziva Zdraviliški dom. V njem je živel tudi cesar Franc Jožef. Velika plesna dvorana ima še danes njegove slike in slike Habsburške rodo-vine. Balkon je lep in razkošen; raz njega je cesar gledal plese mladih deklet in se zabaval. Vse to hranijo za zgodovino. Tam blizu je tudi tovarna, v kateri izdelujejo vsakovrstne steklene predmete. Zanimivo je bilo opazovati kako vklesajo lepe rože v glažo-vino, kar je izurjenim delavcem šlo hitro izpod rok. Ogledali smo si tudi maršala Tita rojstno hišo na Kumrovca na Hrvatskem. Z zanimanjem sem ogledovala to kmečko hišo, ker sem tudi jaz bila rojena v revni hiši z ognjiščem in borim pohištvom. Tu smo videli zibelko, ki je bila s slamo postlana, eno posteljo in, kakor smo mi rekli, oders, to je nizka postelja, katero se podnevi porine pod posteljo, da je spoti. Videli smo lopato in burki je, kolovrat in kotel na verigi nad ognjiščem. Nizka hiša s slamo pokrita, vrt in rožice okrog hiše, me je spominjalo na moja mlada leta, ko smo živeli se skupno s starši. Od tu smo nadaljevali potovanje v Pregrad, Kranjske toplice, Podsud, Trgovišče, Kostanjevico, Novo mesto in v Dolenjske toplice. Okrepčali smo se v hotelu Metropol. Naša pot je vodila mimo hiše bivšega, splošno poznanega Cle-velandčana, Ludvika Medveška. Avtobus se ustavi pred hišo, iz katere pridejo sam Ludvik, g. Seliškar in Clevelandčan Mr. Louis Levstik, ki se je tisti čas nahajal na obisku v domovini. Pozdravili smo se in smo vsak spili enega na zdravje. Prenočili smo v Šmarjetskih toplicah. Na lepem cvetočem vrtu smo se zabavali pozno v noČ. Slovenski pevski zbor je na odru v hotelu pel lepe narodne pesmi in plesal zanimive narodne plese, ki so bili nekaj novega in zelo privlačnega za nas. Sedmi dan potovanja na izletu smo šli v Metliko, Črnomelj, kjer smo obiskali zidanice v okolici Semiča. Na hribu Zumberk je lep razgled proti Hrvaški. V Šmarjetskih toplicah so nam dali vsakemu svoj prigrizek ali "lunč." To so začeli nosti tisti zavitke, naš vodja Beno in ga. Mila. Prvi hip nismo verjeli, da se v teh zavitkih nahaja nas prigrizek, saj jih je bilo kar 37 v košari. Ampak "lunč" se je izkazal kot zelo okusen in zavžili smo ga s slastjo. Imeli smo domač kruh, sir, šunko in prekajen želodec. Posedli smo se na vrhu hriba, zavžili "lunč" in ga potep^ zalili z dobro vinsko kapljico. Naj še omenim, da ko smo šli nazaj čez Metliko, se avtobus ustavi in nas obkolijo mladi fantje in dekleta z muško na čelu. Nam so tako krasno zapeli, da smo jih kar strme poslušali z avtobusa. Mr. Sustarich iz Fon-tane, Calif., jim je podaril en ju-rij, to je 1,000 dinarjev, s katerim da naj spijejo vsak enega na zdravje njega in njegove soproge. Tam je namreč njegov rojstni kraj in je bil vesel, da je bil se enkrat na svoji zemlji. (Dalje prihodnjič) USTAŠKI ZLOČINEC OBSOJEN NA SMET SARAJEVO, februarja. Pred okrožnim sodiščem v Sarajevu se je začela razprava proti vojnemu zločincu Mohamedu Užičaninu. Obtoženec je od 1. 1941 do 1943 v Sarajevu, Konjiču in Visokem kot agent zloglasne ustaške policije na najbolj surov način mučil mnoge ljudi, potčm pa jih je pošiljal v Jesenovac in druga taborišča. Ker je pri tem zločinskem početju dokazal, da je izkušen in zanesljiv, so mu leta 1943 zaupali delo za Gestapo. Na sodišču je priznal, da so ga pošiljali po opravkih v Berlin. Leta 1944 pa mu je Gestapo naročila, naj prek Grčije in Turčije odpotuje na Srednji vzhod. Ob koncu vojne se je mudil v Grčiji in tam je tudi ostal. V Beograd se je vrnil leta 1952 in se sam prijavil našim oblastem. - Obtoženec je izjavil, da ga je v domovino prignala želja, da bi se spokoril za svoje med vojno storjene grehe. Na razpravi se je zbralo mnogo prebivalcev, med njimi tudi več še živečih prič njegovih zverinstev in mučenja. Pričevanja nekaterih prič obtoženec sploh ni poskusil zanikati. Nekatera zasliševanja, mučenja itd. je celo sam priznal in podpisal. Razprava proti Mohamedu Užičaninu se je danes nadaljevala m je bil ta vojni zločinec obsojen na smrt z ustrelitvijo. Obrazložitev obsodbe navaja vrsto zločinov, ki jih je obtoženi Užičanin zagrešil v Sarajevu, Visokem in Konjiču. Po njegovi zaslugi je namreč našlo smrt sto in sto rodoljubov, ki so po strahovitem mučenju končali v koncentracijskih taboriščih. Obtoženi je na trodnevni razpravi večkrat poskušal z lažmi preva-riti sodišče, vendar so mu to številne priče onemogočile. SMRT V RADEČAH V soboto, 6. februarja popoldne je na postajališču v Loki pri Zidanem mostu osebni vlak do smrti povozil cestarja Alojzija Bizjaka iz Račice pri Loki. Zapušča ženo in dva majhna otroka. Imenovani ni pravočasno izstopil, ko je vlak ustavil, zato je hotel izstopiti potem, ko je vlak že potegnil. Pri tem pa mu je spodrsnilo in je padel pod kolesa vlaka, ki so mu zdrobila lobanjo in zmrcvarila telo. V ZAGREBU SO ODPRLI KONZULAT REPUBLIKE NEMČIJE Zagreb, 28. jan. Danes jc začel v Zagrebu poslovati konzulat federativne republike Nemčije. Za prvega konzula je bil imenovan Wilhelm Weiller. Konzulat je odprt za posle iz območja Hrvatske, Slovenije,, Bosne in Hercegovine ter Črne gore. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 "ТДН DOLI ZA NAM VASJO" 18. februar 1954 Dragi rojaki! Veseli smo številnih pisem, ki jih naslavljajo naši rojaki na Slovensko izseljensko matico in se v njih živo zanimajo za najrazličnejša politična in gospodarska vprašanja stari domovini. Ko pa sem včeraj prebrala pismo rojakinje Pueble, v katerem sprašuje kako je pravzaprav z našim kmetijskim zadružništvom, sem se odločila, da napišem par be-®6d o tem. Na vprašanje rojaki-'^Je "Ali je zadružništvo pri nas umrlo?; lahko odgovorim z od-ocnim "Ne." Ne, ni umrlo am-Pak obstoja, kmetje bodo odslej naprej na podlagi izkušenj ustanavljali zadruge tam, kjer so za to pogoji. ^ zadruge lahko izstopi vsakdo, ki ne želi biti v njej Ko smo začeli ustanavljati v^etijske delovne zadruge smo eli ustvariti tri, pozneje štiri ipe teh zadrug. Toda pokazalo je, da smo nekako slabo za-ce i. Prehitro se je hotelo delati, ° se je, da bi na enkrat šlo J'se v zadruge. Toda psihologija J % Našega kmeta, ki se je ormirala skozi tisoč let, se ne ^P^^^Gniti v enem ali dveh ® in. To je nemogoče. Ljudjg t bitja, oni imajo svoje radicije, ki izhajajo iz preteklo-^ niogoče naenkrat tega prekiniti. Razumljivo je, da je 10 pri ustanavljanju teh zadrug ^ 1 mnogo napak. Zadruge so v večjem delu pokazale ne tovarne poljedelskih izdel-ov za prehrano prebivalstva, arveč kot nekaka gospodar-® va, kjer ljudje često sploh ni-imeli volje delati. Te zadruge nastale zelo ploden teren za elovanje sovražnikov naše dr-^vne ureditve, ker se je v za-^4ge zateklo vse mogoče. oblast pa je k sreti ^ ° J^^tro uvidela, da bomo, & nraf po tej poti, prišli ako daleč, kakor so prišli SI, to je, da ne bomo prišli nas nismo hoteli ^ o nepravilno delo nadaljeva-^ m zato je vlada izdala ured-i osnovi katere ima pravico ^^stopiti iz zadruge vsakdo, ki Pom ^^ njej. Toda to ne v„ pri nas likvidiramo odr ker se jih nismo tud^ bomo podpirali na ^ če ljudstvo samo da je to najboljše, ina -u uvideti, da na lahb Ikmetijah pridelajo o le malo kruha Pref bomo pri na^ še na-zato in omogočali žion' imamo velikansko mno-jas kmetov. Da bo to Д navajam nekaj številk: "Jugoslaviji imamo 68% Povn'^'-^^ innajo 1-5 ha zemlje, prečno pa 4 ha. To pomeni, ua sto hektarov 101 ^vro ^ prebivalec, v drugih looo^ državah pa pride na Prpv,- ^^^^^rov povprečno 65 gjy^lcev. Bili smo torej v težkem položaju in ' .^^0, da s takimi malimi riti" UG bomo mogli ustva-yi^^^^^^^ivnejsega kmetijstva, zadrug razšlo. Sedaj je tako, da imamo malo zadrug, to pa so tiste, ki so se vzdržale in se bodo obdržale. Na drugi strani imamo velikansko število zasebnih, drobnih, raztresenih gospodarstev. Nastane vprašanje, ka-Ko bomo vendar prišli do kruha'.' Ekstenzivno obdelovanje na drobnih kmetijah nam ne bo dalo več kruha, ta gospodarstva bodo komaj prehranila sama sebe. Pri nas pa se stalno spreminja struktura prebivalstva: velikanski del kmečkega prebivalstva odhaja v mesta in tovarne, čedalje manj je kmetov, čedalje več delavcev v industriji. Zaradi teh sprememb se je morala vzporedno spremeniti tudi politika v kmetijstvu v tem smislu, da bomo dvignili proizvodnjo v kmetijstvu. Kakor vidite, vprašanje zadružništva ni umrlo, ampak obstoja. Toda to ne pomeni, da bomo sedaj zasebna kmetijska gospodarstva prepuščali samim sebi. Ne,, skrbeli bomo tudi za ta gospodarstva. Ustvariti moramo mnogo več poljedelskih strojev, dajati kredite itd., da bi se naše kmetijstvo lahko razvijalo. In mi smo že danes v takem položaju, da imamo ta sredstva za izboljšanje kmetijstva. Pred vojno smo imeli v Jugoslaviji okoli 2500 traktorjev, sedaj jih imamo že 9500. To je že velik napredek. Toda potrebujemo najmanj 45,000 traktorjev, da bi lahko obdelovali zemljo na bolj sodoben način kot to delamo danes (globoko oranje itd.) Potrebujemo tudi mnogo več žetvenih strojev in raznih manjših poljedelskih strojev. Zato smo gradili tovarne, ki danes že izdelujejo vse poljedelske stroje od traktorjev naprej. Do sedaj je to bilo skromno, a skoraj bodo začeli proizvajati večje količine, ki se bodo zlivale v naše vasi, na naša polja za obdelovanje zemlje, za dvig našega poljedelstva na višjo stopnjo, da obdelovanje zemlje ne bo tako zaostalo, kot je to danes. Prebivalstvo bo v 10 letih naraslo od 17 na 20 milijonov V Jugoslaviji znaša porast prebivalstva vsako leto približno 300,000. To pomeni, da bomo imeli čez 10 let nad 20 milijonov prebivalcev, in nam bo vsako leto potrebno več poljedelskih pridelkov. Potrebovali bomo 55,- 000 ton žita letno več, kar pomeni 650,000 ton čez 10 let; vsako leto bomo potrebovali 2000 ton masti več kot jih imamo sedaj, to je v 10 letih 30 tisoč ton. Prav tako bomo potrebovali 54,-000 ton mesa več. Mi pa ne proizvajamo več, marveč premalo. Da proizvajamo premalo, tega ni kriva samo suša, ampak tudi površinski (ekstenziven) način obdelovanja zemlje, mesto globokega (intenzivnega) obdelovanja. V času treh let, od 1950 do 1953 smo morali dati skoraj 120 milijonov dolarjev letno za uvoz kmetijskih pridelkov, da bi imeli ljudje toliko kruha kolikor so ga potrebovali. Toda tako ne moremo več nadaljevati. Ta kruh lahko v večji meri pridelujemo doma v svoji državi. Če hočemo to doseči, moramo dati kmetijstvu prednost v državnem proračunu, da ga bomo čimprej dvignili iz zaostalosti. Zvezna vlada se je odločila, da bo v desetih letih investirala v kmetijstvo 640 mihjard dinarjev; to sta skoraj dve tretjini našega celotnega narodnega dohodka. Iz teh investicij bi dobili v desetih letih 50 odstotkov kmetijskih pridelkov več, kot jih imamo danes. Tega perečega kmetijskega problema pa ne bodo mogle rešiti samo kmetijske zadruge, ampak tudi zasebni kmetje na svojih kmetijah. Vsak kmet ima danes pravico tudi do kreditov, dobili pa bodo tudi vso drugo pomoč. Ljudska oblast zahteva danes od kmeta le to, da se zaveda, da je .nedeljiv del naše družbene skupnosti in da "daje tej skupnosti vse, kar more, da obdeluje svoja polja in prideluje čim več žita in drugih pridelkov. Saj bodo potem tudi sami bolje živeli kot danes in kot so živeli kdaj koli. Davek po katastru bo močna spodbuda pridnim kmetovalcem Doslej so kmetje plačevali davek na dohodek,.ki je precej podoben odkupu in za katerega je sam maršal Tito v enem svojih govorov rekel, "da je komaj čakal, da se za znebimo." Značilno za ta davek je bilo to, da kmetje nikdar niso vnaprej vedeli koUko bodo morali plačati. Zs letos pa je uveden davek, ki se bo določal po kvaliteti zemljišča, to je davek na katastrski oral ali hektar, in kmet bo vnaprej vedel za višino davka na hektar. Сз bo poljedelec to že vnaprej vedel, se bo potrudil, da bo na hektarju pridelal čim več, ker bo to v prvi vrsti korist za njega, prav tako pa tudi za celotno skupnost. Pri odmeri tega davka se bo vodilo račune o kvaliteti zemlje, o kraju, kjer se zemlja nahaja. Tu bo igrala veliko vlogo oblast v vsakem posameznem kraju, ki bo poskrbela za izvršitev pravilne razdelitve davkov, da ne bo prišlo do tega, da bi bili gospodarsko slabši kmeti prizadeti z novim načinom obdavčenja. Ta davek po katastrskem oralu ah hektaru bo obenem močna spodbuda za kmete, ker je lahko pridelek na isti površini zemlje zelo različen in je odvisen poleg kvalitete zemlje tudi od truda onega, ki zemljo obdeluje. Z izsuševanjem pridobimo v prihodnjih desetih letih 1.5 milijona hektarjev rodovitne zemlje Tudi glede izsuševanja, melioracij, namaknja zemljišča itd. smo dosegli že precejšnje uspehe, če bi imeli več sredstev, bi bili tudi ti uspehi lahko večji. Sedaj se bomo močneje lotili tudi tega dela. Z intenzivnim na-maknjem, izsuševanjem in drugim lahko prihodnjih deset let dobimo okrog 1.5 milijona hektarov rodovitne zemlje. Zlasti važen problem je zgraditev prekopa Donava-Tisa-Do-nava. Ko bo gotov ta prekop in še nekaj manjših, bomo dobili kakih 500,000 hektarov zemlje. Vse to, dragi rojaki, so stvari, ki nam dajejo perspektivo, da kmetijstvo tudi v Jugoslaviji ne bo več zaostalo, ampak se bo v bližnji prihodnjosti dvignilo na stopnjo drugih kmetijsko naprednih držav v Evropi. Kmalu bo eiektrificirana celotna Primorska Ko so Italijani po prvi svetovni vojni zgradili hidroelektrarni v Doblarjih m Plavah, je ljudstvo ob Soči upravičeno pričakovalo, da bo dobilo v svoje vasi električno luč. Italijani so res elektrifioirali nekaj - strnjenih naselji, medtem ko so brezelek-trične luči ostala cela naselja v neposredni bližini novih elektrarn. Dragoceno električno strujo, ki so jo ustvarile naše vode pa so uporabljali za razsvetljavo in pogon industrije v laških mestih. Po osvoboditvi je ljudska oblast na Primorskem posvetila posebno skrb zapuščenim gorskim krajem. Električno luč so dobile vasi celo v višini nad 1000 metrov nad morjem, kot Livška ravna, Krn, naselja na Trnovsko banjški planoti, v Komremškem v Brdih, Brkinih, itd. Postojnski okraj je v glavnem ves elektrificiran, sežanski pa bo letos. Podjetje "Elektro Gorica" je pravkar elektrificira-lo šest vasi v okolici Komna. Po osvoboditvi je bilo zgrajenega na novo, oziroma obnovljenega električnega omrežja toliko kot znaša desetkratna dolžina Sočinega toka od izvira pod Triglavom do ustja v Jadranskem morju. Z elektriko so postali tudi kmečki domovi na Primorskem svetlepši in prijaznejši. Ljudje se ne počutijo več osamljene, kajti radio jih je tesneje povezal z dogajanjem doma in po svetu. Ne samo kulturni tudi gospodarski napredek je prinesla elektrika v te kraje. S pomočjo elektrike so se zavrteli prvi kmetijski stroji, kar velja posebno za tolminske mlekarske obrate. Skratka z elektrifikacijo je šele ustvarjena prava osnova za gospodarski dvig Slovenskega Primerja. Za danes dovolj, dragi rojaki, prihodnjič pa o čem drugem. Tople pozdrave iz ^tare domovine vsem! Mila Šenk. "LUMPJE VKUP!" Iz življenja nekdanjih novomeških študentov Stara je novomeška gimnazija in stari so spomini na njeno ča stitljivo poslopje nasproti frančiškanske cerkve. Koliko inteli-gentov je izšlo iz njega! Pretežni del "starih" gimnazijcev in njihovih profesorjev je že odšel za predniki. Kdor še tlači travo, se še rad spominja šolskega zvona, ki je vsak dan dopoldne in popoldne vabil dijake: "Lumpje vkup! Lumpje vkup!" Tako vsaj so trdili brumni meščani, ki so jim prešerni študentje zagodli marsikatero. Ustno izročilo pa ve za dogodivščine, ki še zdaj veselo oživljajo spomine na stare študentovske čase v stari dolenjski prestolnici. Vzgojitelji onih dni so bili pogosto obdarjeni z lastnostmi, ki so združevale dve skrajni nasprotji. Bili so bodisi pretirano strogi, ali pa smešni, včasih tudi oboje. Sto in več let bo že od tedaj, ko je novomeška gimnazija premogla takšnega možaka. Mimo vseh človeških napak pa je bil profesor rojen šaljivec, zato kljub strogosti med dijaki zelo priljubljen. Nekega dne je osmošolec Pepe Kozlevčar prav nerodno šepal v grščini. "Zakaj niste bolje pripravljeni?", ga je mirno vprašal profesor. Fant ni bil v zadregi: "Ker sem bil len, gospod profesor." Profesorjev obraz je ostal trd ZAVAROVALNINO PROTI Ognju tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd preskrbi JOHN CENTA, 13417 KUHLMAN AVE. Pokličite MU 1-0811 JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE. ENdicott 1-0583 Avtomobili in bolniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD; »52 EAST 152nd STREET Tel.: IVanhoe 1-3118 PERUTNINA 17330 BROADWAY. MAPLE HEIGHTS V zalogi imamo vedno mlade piščance in vseh vrst perutnine. Se priporočamo za svatbe, bankete in razne druge prilike. Pridite in si izberite. Prodajamo tudi na kose zrezane kokoši (cut-up poultry) ANDY HOČEVAR in SINOVI TEL., v trgovini; Montrose 2-2330—na domu: Montrose 2-2912 s takimi malimi riti bomo mogli ustva- ^ Intenzivnejšega kmetijstva, Sa n prehrano naše- dela ^^^^Gtva in preskrbovalo ^ '"testih in druge naše ka y' smo ifttvariti neka- bili ^ gospodarstva, ker smo kot da je to bolje ^^-J^na zasebna gospo-Pren Јл ■ 9° »našega kmeta pa to lo ^ ni prodrlo, ker je bi- ^^■četnih zadrugah netilo ^gospodarjenje, ker ni rešeno vprašanje i ^ so dali zemljo pa nima-šen ^ sile, ker ni bilo še re-^ ® vprašanje rente in mnogih ^adfug ki so ovirale delo ^ako bomo vcudaric prišli več kruha? vii^^ v vsej di'žavi ustp-no-600 zaGrug, je bilo v i ^4eph 17% kmetij. Sedaj iia? zadrug na nekaj 2,500, ker se je kakili 3,500 V vsaki slovenski družim, ki se zanima zd napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno čtivo • priljubljene povesti —r- .........- "We made the $3,500 down-payment \ on our home ^ through the Payroll Savings Plan" sajj C\'orge King, tire plant worker of Detroitj Mich.. Do you think you can't save money? Take heart, you can! Just discover the Payroll Savings Plan, as the Kings did. What the Plan did for the Kings, it can do for you, too! Whofever you wai1> lo save for, »he Payroll Savings Plan will do it for youl Here's how simple it is to have money for all the things you want and need. Just go to your company's pay office and sign up for Payroll Savings. You pick the amount—a few dollars each payday or as much as you like. The money will be automatically laid aside for you — before you draw your pay. Then, when enough has been laid by, it will be invested in Series E Savings Bonds, in your name, and the Bonds will be delivered to you. Then your savirigs begin to earn more money for you—because each Series E Bond pays you interest averaging 3% when held to maturity. Pulling aside just $3.75 a week can gel you $5,153.72! If you sign up to save only $3.75 a week, in 5 years you'll have $1,025.95 —in 9 years 8 months you'll have $2,137.30. And in 19 years 8 months, $5,153.72! All in Bonds that go on earning more! This is just an example of how your savings pile up—on the systematic Payroll Savings Plan! Start on Ihe realistic road lo financial independence — now! More than 8 miUion working men and women are saving happily and successfully on Payroll Savings right now. For your family's sake, and your own, how about joining them today? The v. S. Government does not pay for this т1г'ег1Шпџ. The Treasury Department thanks, for their patrtotic donation, the Advertising Council and ENAKOPRAVNOST S/H//A/G ЛГ ГА/АА/ YOCf Tl-tiNfC- l4//7%/ US'. XV9(//A/ll(0» t't'Cr .stclllds ,M) Siruifiht as when he Stuops to help a hoy" 50th ANNIVERSARY BIG BROTHER MOVEMENT PUERTO RICO Puerto Rico je otok v Atlantiku, ki je prišel v upravo in last Zedinjenih držav po špansko-ameriški vojni. Dokončno je bil prisojen Zedinjenim državam na mirovni konferenci v Parizu dne 10. decembra 1908. Otok je odkril Krištof Kolumb 19. novembra 1493 in Ponce de Leon ga je proklamiral za špansko last leta 1509; Španija ga je lasto-vala do špansko-ameriške vojne leta 1898. Površina otoka Puerto Rico znaša 3,345 kvadratnih milj in prebivalstva ima nekaj nad 2,-200,000. Občevalni jezik je španski, toda velik del prebivalcev govori tudi angleško. Odnosi otoka do .Zedinjenih držav se imenujejo commonwealth, kar je več kot teritorij, pa manj kot država. Puerto Rico ima široko samoupravo z izvoljeno legisla-turo in governerjem; v zveznem kongresu pa je otok zastopan po komisarju, ki nima pravice glasovanja. Otoku je obljubljena popolna neodvisnost, če vpraša zanjo, pa dosedaj mu je ljubše sedanje stališče, ker so prebivalci državljani Zedinjenih držav in se vsled tega lahko neovirano selijo na celino, ker za svoj izvoz ne plačujejo carine in ker so v mednarodnem ozira pod protekcijo Zedinjenih držav. Neka mala skupina nacionalistov pa se zavzema za popolno samo- 99 Zastopniki Enakopravnosti # Za St. clairskookrožje; fOHN RENKO 1016 East 76th Street UTah 1-6888 • Za collinwoodsko in euciidsko okrožje: lOHN STEBLA) 17902 Nottingham Road IVanhoe 1-3360 • Za newburSko okrožje: FRANK RENKO Diamond 1-8029 11101 Revere Avenu« stojnost in iz iste izhajajo teroristi, ki so 1. marca letos vpri-zoi-ili atentat v kongresu in ki so leta 1950 nameravali napad na takratnega predsednika Tru-mana. —NEW ERA. glasilo ABZ PROIZVODNJA NAFTE NAGLO RASTE Po odkritju novih nahajališč nafte na Hrvatskem in izvršenih pripravah za njihovo izkoriščanje se je lani, zlasti proti koncu leta, začela naglo dvigati naša proizvodnja nafte. Medtem ko se je med letom proizvodnja hrvatskih revirjev gibala od 9000 do 10,000 ton mesečno, je v oktobru prekoračila 11,000 ton, v novembru dosegla 13,000 ton, v decembru pa 14,000 ton. To naje navzlic manjši proizvodnji v Sloveniji pripomoglo, da je bila celotna jugoslovanska proizvodnja nafte lani za 14% večja kakor pred enim letom. Medtem ko je v letu 1950 Slovenija dosegla celo večjo proizvodnjo nafte kakor Hrvatska, je medtem precej zaostala v primeri s Hrvatsko, ki je imela lani trikrat večjo proizvodnjo nafte kakor Slovenija. Čeprav je bila lani proizvodnjo nafte skoraj še enkrat večja kakor vsa predvojna potreba Jugoslavije, se je v tem letu potrebovalo poleg domače nafte še 454,00 ton nafte iz uvoza, ker se je potreba v primeri s predvojno tako močno povečala. Z domačo proizvodnjo nafte se je lani krilo slabih 30 % celotne potrebe. Omeniti je še nagel razvoj predelave nakte v domačih rafinerijah. Medtem ko so pred vojno leta 193 domače rafinerije predelala le 97,400 ton nafte, se je že predlanskim ta predelava povečala na 516,700 ton, lani pa na 585,100 ton. HIGHLAND HEIGHTS 2 HIŠI 5792 in 5800 Highland Rd. LEPO PROČELJE PRIBLIŽNO POL AKRA ZEMLJE LESENA IN ZIDANA ZGRADBA PROSTORNE SOBE KLET PRIZIDANA DVOJNA GARAŽA PLINSKA GORKOTA VSE MODERNE UDOBNOSTI SE LAHKO TAKOJ VSELITE ZA SESTANEK KLIČITE STAVBENIKA FRANK E. STRUMBLY 5719 Higliiand HI 2-4479 the opportunity that knocks twice 1 f ^ -S V Professional Nursing Student Practical Nursing Student ...both are part of a modern HOSPITAL TEAM MODERN NURSING has many aspects, each with slightly different requirements, different functions. But the emotional rewards of Nursing are the same for all—the satisfaction of being needed, of helping the young to grow strong, the sick to grow healthy, the well to stay well. If you're between 18 and 55, there's a place in Nursing for YOU. FROM 18 TO 35 ENROLL as a Professional Nursing Student, if you are a high school graduate. The fine professional education you rcceive will lead to a stimulating, emotionally rewarding career—an assured income—opportunity for advancement. Even after you marry, you may continue in Nursing or resume your career at any time. UNDER 55 ENROLL as a PracticalJ^ursing Student, if you are an elementary school graduate (or have two years of high school, if under 25). In 12 to 18 months you will be prepared for a new, lifetime career that can keep you independent. You may work with professional nurses and doctors in a hospital, a health agency, or care for private patients. Learn to take care of others ana you'll always take care of yourself For information about Collegiate or Hospital Schools of Professional Nursing, or approved Schools of Practical Nursing, write: Nursing Careers, c/o Local Postmaster—or inquire at your local hospital. Like other American business firms we believe that business has a responsibility to contribute to the ^blic welfare. This advertisement is therefore sponsored by ENAKOPRAVNOST