38. številka.
V Trstu, v sredo II. maja 1892.
Tečaj XVII
„E D I N O S T"
uhaja dvakrat na teden, vsako iredo in loboto oh 1. uri popolndne.
„Edinost" stane:
i* Tite leto si.	izven Av«t. ».— gl.
ta polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 , rn četrt leta , 1.50; „ „ 2.25 „ Posamične Številk* se dobivajo t pro-'injalnicah tobaka ▼ Trstn po B nor..
v Gorloi in v Ajdovščini po • dot. Na naroćbe brez priložen« naročnin* m ni>ravnišT.vo ne ozira.
ED NOS
Oglasi in oznanili se račun« po 8 no* Trsiica v petim ; ra nMlcve » debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi (fa
obsedlo navaiinih vrBtic. Poslana, javne zahval«, osmrtnic« Itd. »e račune po pogodbi.
Vsi dopisi *e poSiljajo uredniStvo Fiazza Caserma At. 2. Vsako pismo mora biti traiikovaiio ker nefrankovana se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklumanije in inseratif pri«, jem« upravniitvo P iaz7.a CaHerma St 9
Odprte reklamacije o proste pošmir.-
Glasilo slovenskega političnega dnužtva za Primorsko.
>V .dl.ostj. mni
Stalnost nemštva v svetovnem
pomenu.
i.
"Vrenje političnih in istotako socijalnih vprašanj v človeškem rodu za s e d a-njih dob prikipelo je do nccega poluvr-hunca, da je najvećemu politiku in najstrožemu opazovatelju eksistenčnih razmer jako težko, priti do vira, v čemer obstoji, a še teže in skoro nemogoče, najti zvršetek in konečni vspeh teh silno zapletenih vprašanj.
Javno moramo izreči, da celo voditelji tega in onega naroda, te in one stranke svojega lastnega delokroga ne poznajo več, a 8e mnogo manj usodo svojega poklica, in da le nekako s 1 6 p o vodijo vojsko svojo, kakor jim veleva strast ali ožja simpatija. Dokaz poslednjemu je baŠ usodepolni ukrep naučnega ministra proti profesorju Spinčiču in poleg tega brezštevilno tacih in jednaoih pojavov na desno in levo v političnem in društvenem življenji.
Brez ozira na to, kaj utegne priti iz tega, kar ta ali oni „merodajni" faktor dovrši, bije se boj z zavezanimi očmi — na življenje in smrt.
Ako si ta boj nekako fizično predočujemo, ako simbol iz u jemo njegovo vrenje — prikaže se nam slika, da nas mora obiti groza in strah: v sroih sovražnih si strank prožijo se puške in sa-mokresi, grme topovi in se bliska grozovito morilno orožje; nezaslišani čini grozodejstva, izvirajoči iz krvi, od žarečega sovraštva polne, dogajajo se na bojišči in kri, življenja fluid, obliva v potocih naš planet in rudeči bistro morjd vodo.
Da ! in k o 1 i k o ie do tega, da se ta slika ne v r e s n i č i P
Kaj zadržuje razburjene — oj brez potrebe razburjene duhovu, da ne za-hrume po deželah vsega sveta in dajo duška svojemu razjarjenemu sovraštvu P
PODLISTEK. ' Spomini
na znamenite može slovenske.
Čital Vatroalav Jlolz v Čitalnici TržaSki dno 9. aprila 1892.
(Dalje)
Jurčič sicer ni bil ustvarjen za politiko, ker je bil prestrasten in prerahlo-čuten; ali jeklena njegova značajnost in neomajljiva vztrajnost bila je nezmoton kažipot listu, po njem uredovanemu. Uvor-jen sem v dno duše, ko bi Jurčič še živel, ne bila bi se v Slovencih nikoli porodila pogubonoBna doba tiste vladne „elastike" in brezvsporednega oportunstva današnjega!
In kako si je vedel Jurčič pridobivati sotrudnike ter vspodbujati mlade talente, o tem sem videl na lici mesta mnogo pre-ganljivih dokazov. On si je prizadeval namreč, da jo imel njegov časopis na vsakem važnejšem mestu stalnega ter zanesljivega dopisnika, in ako je kateri izmed njih opešal ali umolknil, podrezal ga je bodisi v „listnici uredništva" ali pa naravnost z zasebnim pismom. In kadar mu je prišel kateri znanec ali prijatelj v pohode, moral je vsakateri plačati svojo novinar-
Postave P Strah pred izvršilnimi zakoni P Strah pred nasprotnikom, veselje do obstanka P
Vse to n e t In vse to zopet!
Slepota sovraštva, omamljenost treznega razsodka zdrvila je stranke v gnečo, v kateri se nahajajo, podobne muham v pnj-čevini, iz katere se ne morejo več oteti prej, da pride rešitelj, ki pajčevino
r a z d r č in je otmfc pogube--slepota
sovraštva zdrviti jih zamore v krvavi boj, kjer se z zavezanimi očmi krvavim mečem preseka gordični vozel, ki se zateguje z zavezanimi očmi. . .
A temu branita dva velevažna faktorja, ki si v pomenu stojita nasproti : rastoča inteligenca po jedni strani in politična nezavest na drugi strani; a tretji in najvažnejši fakter je: prirojena miru I j u b i v o s t odločilne mase človeštva.
Ako bi toraj tega faktorja svetu nedostajalo, Bog zna, obnovili bi se dogodki, kakoršnih pozna zgodovina človeštva iz dob najnižjo njegove kulturne stopinje. Kajti bojaželjni element, zastopan je vender se v precejšni masi in razkropljen in zagožen med skoro vse narode sveta. Le-ta element, potomec onih družin, ki so že nadlegovale celoto in mir mogočnega cesarstva rimskega in ki svoje divje naravi menda nikdar zatajiti niso mogle — le-ta element je ono nadležno, nikjer mirno in nikjer zadovoljno pangermanstvo, katerega^ litijska-joči prepirljivosti se ima sedanja Evropa zahvaliti, da ne pride do zaželenega pokoja, da mora čuti v orožji in trepetu od trenotka do trenotka.
Da, baš pa n germanski element, ta nikdar tuje lasti siti zarod „človeški", je ona bran, nad katero se razbijajo nade vseh, pokoja inzemskesroče željnih narodov tega sveta in ako bi po jedni strani ne vztrajala ravnodušnost slovanska in po drugej politična nezavest kmetskega stanu Germanom v oči
sko popotnino. „Kaj je novega pri vas P" s tem vprašanjem je naskočil slćharnega prišleca v uredništvo in ako je posljednji začel razsipavati svoje „novice", pomolil mu je per6, rekšć: „Na! Kar zapiši!"
Istotako je bil vesel, ako mu je kedo prinesel kakšen sestavek, bodisi članek ali podlistek. „Hvala lepa! Pa še kaj pri-nesi 1" rekel je navadno. In če se je kateri „pisec" ali „pisatelj" opravičeval, da ne ve, če mu bode ugajal dotični spis, vedel ga je takoj ohrabriti, češ : vsak piši po [s v oje! Nekoć sem mu izročil nek svoj potopis, ako se ne varam, podlistek: „Na Stanko Vrazovem domu." Ker pa bo mi je pozneje spis zdel nekoliko preBubjek-tivun, prosil sem ga drugi dan, da mi ga vrne, češ, da izbrišem dotične odstavke. No, tu sem jo skupil!
„A seveda !* zarežal je vznejevoljen. „Zdaj bodete pa zopet brisali, popravljali, preinačevali in pilili, da naposled ne oBtane druzega od prvotnega spisa, kakor — pike, klicaji, in pomišljaji! Kaj ste pisali, ste pisali ! Subjektiven 1 Vsak potopis vaui je več ali manje subjektiven, kajti vsak človek vidi svet po svojem telesnem in duševnem razpoloženji! Vi ste videli dotični kraj tak 6, (kakor ste ga opisali!)
"H
i v Ap-J le bdfc
bodečih narodov, tedaj bi ne bilo našnjih dneh nič kot boj in vedno
Kako veselo mora biti človeštvo1 tacega sozemljana, si svet že misli sam ob sobi. Izomiko in hrepenenje po popolnosti Človeški pa mora dosledno črtiti oni element, ki se protivi tako prvej kolikor drugemu, in je zavira na vseh potih in stezah.
In kaj je posledica temu faktu P To, da jame vos resnično (no germanski-frazo lovsko) izomikani svet odrivati germanstvo in se mu polagoma izogibati, kjer-koli mu ga je srečevati.
In to se dogaja, le dobro pazimo, dandanašnji že v toliki meri, da je Prus-jakom žo jako težko, prikrivati so svojo bahatostjo to zanje seveda žalostno resnico. Da je to gola istina, dokazuje nadležno moledovanje pruske vlade pri sosednjih jej in nesosednih vladarjih prijateljstva in zveze proti lastnim jej — „prijateljem" ; da je to gola istina, dokazuje brezbrojno germanskih blamaž po vsem svetu, ki so posledice usiljevanja germanske aitnoBti pri vseh narodih sveta. Poglejmo najprvo v svobodno in i n toli g e u t n o Ameriko, kjer se smatra Nemec že za splošnega s i t n e ž a in kjer ne velja beseda njegova več, kot navadnega težaka. In v Evropi sami P Po vsej Evropi preseda neslanost prusjaštva in le smehlja se mu še noka p r i s i ljena, umetno skovana sreča. Da, v Avstriji, prinajivnihiu neizkušenih narodih te države drzne se oholo nemštvo š e, biti bahatim in nadzirnim, zvlasti pa pri nas nedolžnih in pohlevnih avstrijskih Slovanih. Tukaj je še nekako „polje" smešnemu „Hans-Jorglu", tu se še čuti „gospoda" baš taka, kakor se čuti gospod grajski oskrbnik med preprosti m i (P) vaščani. ...
A kako dolgo bode trajale i ta poslednja slava nemštva P
Mlajši od nas bodo doživeli, kako bede ugasnilo i to umetno solnoe
Ako pa kakšemu pikoslovnemu sitnežu ni pogodu, naj pojde pa sam na lioe mesta ter naj ga opiše po svoje, notabene: ako e temu vešč!" In omenjeni sestavek je izšel neizpremenjen takoj drugi daD. —
Kakor vsi genijalni možjć, Jurčič ni delal kakor kakšen dninar: jednakomerno po ves dan od zore do mraka, temveč kadar mu je baš privrel tok bistrih mislij iz glave. No, to vam je bil večkrat pravi križ! Jurčiča navadno ni bilo v uredništvo do desetih, jedenajstih, stavci pa so stali in čakali na rokopis. Ko je naposled prišel — često smo morali poslati ponj — ob-sulagaje tolpa tiskarskih učenoev: „Gospod Jurčič, prosim za rokopis !"
„Črez pet minut pridite!" obregnil se je nad njimi ter jih zapodil. Po preteku označenega roka ista pesem, ki se je Često ponavljala po tri, Štiri krati, dočim je Jurčič tekal po sobi in dleskal s prsti. Naposled pa, ko dečki le niso odjenjali z obleganjem, usel se je k mizi in per6 mu je švigalo po papirji, da so fanti jedva zmogli odnašati rokopis v tiskarno in v pol ure je bil gotov ves uvodni članek ! Na jednak način je pisal tiste dni tudi svoj zgodovinski roman : „Ivan Erazem Taten-bach." Nekoč je nastal v nadaljevanji tega
Bismarkovega in druzih nemških heroev mehanizma.
Kajti, Čeprav se to še danes prostim očesom težko zapazi — vender je gotovo, da je izpodkopana stalnost nemštva v svetovnem pomenu, in da r a p i d n o pada in se seseda njegova moč ! Drzno je, spustiti so že v denašnjih dneh do tacih izjav rasproti „visokosti* German-stva, a na tem mestu smelo in glasno zakličemo: nemštvo ni vstvarjeno z a večni obstoj na zemlji! Nemštvo v izviru svojem nima onega prirodnoga življa, kateri je potreben narodu, namenjenemu za trajno vladaritvo na svetu. To našo trditev hočemo podkrepiti z dokazi, v očigled katerih Germani sami ne morejo ziniti proti-besedice, če tudi jih še tako grize, da bo jim prihaja tolikim vspehom do obisti.
Predlog
poslanca Slavoja Jenka in drugov, stavljen v X. seji deželnega zbora ister-skega dne 4. aprila.
V VII. seji 1. zasedanja, 0 perijode deželnega zbora istrskega dne 27. avgusta 1883 stavili so spoštovani dr. Amoroso i drugovi predlog, naj bi se zbor načelno izjavil za zvezo istrske državne železniške proge z južno železniško progo Št. Peter-Reka in sicer iz Lupoglavske postaje ali katero druge bolj primerne v sredini Istre v Matulje. — Zbor sprejel jo predlog enoglasno.
Tržaški deželni zbor, povabljen izjaviti se v enakem BmiBlu, ni razpravljal te zadeve menda iz razloga, ker v takej zvezi ni videl posebne koristi za Trst.
Sploh ta zborov sklep ni imel zaže-Ijenega uspeha, da-si so se pri vtemelje-vanju od strani predlagatelja, kakor tudi v podpiranju od strani spoštovanega dra. Campitellija navajali dovolj tehtni razlogi za krajšo zvezo zapadne Istre in Trsta z
romana „Slov. Naroda," predolg presledek, tako da mu je gospa Erjavčeva pisala: „Kaj je s Tatenbachom — ali bo umrl ali neP Usmilite so ga vender, brižnoga obsojenca !" na kar je vzkliknil Jurčič : Glej ga no — na tega reveža pa sem bil — pozabil ob teh prokletih prepirih !" ter je odgovoril v uredniški listnici: „Resnično, resnično vam povem, gospa: predno bo solnce Bedemkrat zašlo, bode Tatenbach nehal biti!"....
Ko bi Jurčiču ne bilo treba poganjati nenasitnih časnikarskih „žrmelj," I. j. uredovati politiškega dnevnika, kjer je potrati) toliko zlatega časa in najboljšo svoje telesne in duševne moči — o, koliko lepega bi nam bil UBtvaril na polji pripovednega slovstva, zlasti potem, ko so se mu po strankarskih bojih razdražene stra-stij nekoliko pomirilo in se mu jo tudi dotle mrkli pogled v življenje zopet nekako zjasnil! Bilo ga je milo poslušati, ko nam je pravil, že na smrt bolan, da mu je glava polna bujnih načrtov o bodočem dolovanji. ... V takih trenotkih so mu je odprlo sicer varno zaklčnjeno srce in priplavala mu je na jozik marsikakšna označujoča beseda. Ko se nam je nek v«, čor, v ČJitalniški restavraciji sodeč, prito
Reko, odnosno s Hrvatsko in sosednimi deželami. Pač pa je prouzročil, da se je vprašanje krajše zveze Trsta in zapadne Istre z Reko razpravljalo v časnikih in društvih in naposled dokazalo, da bi bila taka zveza iz sredine Istre zelo težavna, draga, neplodna in več nego dvakrat dalja, kakor so mislili predlagatelji, izjemši slučaj, da bi se prevrtal pod Učko drugi Montce-nispredor.
Ob enem razpravljalo se je o drugem projektu, o zvezi Ilerpelj s Sapljanami, odnosno Jurdani.
Taka zveza iuieuovati se mora zelo važna. Z omenjenimi razpravami dognalo se je, da bi se skrajsala oddaljenost Truta odnosno Pulja in druzih, ob državnej železnici ležečih krajev, od Reke za 38 km. K«r pa je računiti dolgost proge Ilerpelje-Sapljan na 33 km. skrajšala bi se oddaljenost celo za 37 km, in sicer, ker meri proga Trdt-Herpelje-Divača-Št. Peter-Reka 114 km., za tretjino, kajti proga Trst-Ilerpelje-Sapljane-Reka merila bi samo 77 km.
Glede zveze Trsta z Reko po južni železnici skrajšala bi se sedanja oddaljenost (129 km.) za 52 km., torej za dobri dve petini.
Velika ugodnost pri stavbi te železnice, ki bi tekla skoro v ravni smeri od Herpelj preko Haterije in Podgrada do Šapljan, bili bi zelo nizki stavbeni troški. Za železnico uporabili bi se večji del kraški pašniki, ovire bile bi neznatne, ne bi treba delati ni mostov, ni vijaduktov, ni predorov, sploh bilo bi mogoče izdelati jo b neko tehnično lahkoto.
Edino tehnično ^težavo premagati bi morali pri spojenjij nove proge s črto Št. Peter-Reka pri Šapljanah, katera postaja ima morsko visočino 427 m., a bi se nova proga vspela do 600 ali 630 m. kacih 11 odnosno 8 km. pred omenjeno postajo. Troba bi torej železnico po ovinkih speljati do Šapljan, da bi se dosegel dopust-Ijiv pad.
V razpravah, že omenjenih, računalo se je sledeče :
Železnica vspenjala bi se iz Herpelj (493 km. morske višiue) do Račic (605 m.) ▼ dolgosti kaoih 22 km. povprečno v razmeri 1 : 200. Iz Račic do pod Starada (630 m.) v dolgosti kacih 3. km. povprečno v razmeri 1 : 100, a izpod Starada do Šapljan (427 m.) v dolgosti kacih 8 km. padala bi povprečno v razmeri 1 : 40, ka-koršen in tudi huji pad obstoji tudi na progah Št. Peter-Reka in Trst-Herpelje.
A spojenje moglo bi se in morebiti ugodneje tudi doseči na drugi način.
Treba v poštev vzeti progo iz Podgrada preko občin Račiće (odnosno So-
| bonje) Pavlica, Studena Gora, Brdo in Brdce v Sapljane, na katerej bi morala železnica znižati se v dolgosti kacih 11 km. za 170 ali 180 m. in bi bil torej potreben povprečni pad v razmeri 1 : 60.
Ozirati bi se moglo dalje tudi na spo-jenje iz Podgrada pod hrihom Trstenikom preko Mun, Žejan in Brguda (ali Zvoneč) na Jurdane, katera črta bi skrajsala oddaljenost Trsta in zapadne Istre od Reke se za kacih B km. in bi bila torej ta oddaljenost skrajšana celo za kacih 42 km. Od Mun dc Jurdan zadostoval bi povprečni pad v razmeri 1 : 50 ali 1 : 60.
Moglo bi se naposled izvršiti spojenje iz Podgrada v Trnovo. A z ozirom na skrajšanje tako spojenje ne bi bilo posebno ugodno.
Skrajšana proga med zapadno Istro (Trstom) in Reko s prva morebiti ne bi imela tacega prometa, kakoršnega bi bilo želeti ; a zaradi tega ne bi zgubila svoje važnosti. Vsaj so drugi odnošaji, kateri jej dajejo vrednost in pomen. Na vsak način bil bi promet mnogo večji, nego na progi Lupoglava-Matulje.
Proga koristila bi vsej deželi s tem, da bi bil promet Istre z Reko in sosednimi deželami ceneji in bržji. Poleg osebnega občevanja, katero bi se brez dvoma povečalo, pride v poštev prevažanje raznih tvarin in pridelkov. Tako n. p. oskrbovanje Puljskega arsenala z vsakovrstnim lesnim materijalom. V zadnjem času izvaža se celo vino iz Istre na Hrvatsko in na Ogersko. Sploh mogel bi postati tovorni promet živahen, ker imajo ogerake železnice zelo nizke tarife.
Za gorenjo Istro, posebno za Podgraj-ski sodni okraj, bila bi ta proga prava dobrota. Gorenja Istra je v mnogih obzirih zelo zanemarjena in čas je, da se obrne pozornost tudi na te kraje, kjer se nahajajo lepi gozdovi, ki zadobivajo od leta do leta večjo vrednost in važnost, posebno z obzirom na Trst, Reko in Pulj ; da se obrne pozornost na te kraje, kjer so občila jako nepovoljna in slaba. Podgrajski sodni okraj prerezan je sicer po dolgosti z državno cesto, a ta ima silne in zelo nevarne strmce, kateri navzlic mnogim in ponovljenim prošnjam še vedno niso odstranjeni.
Prebivalci gorenje Istre so marljivi in podvzetni, a boriti se imajo z velikimi zaprekami in zaslužijo, da je zanimanje za njih od strani dežele in države večje nego do sedaj. Oni sodnega okraja Pod-grajskega oddaljeni so celo od svoje politične oblasti po dan hoda.
Nova proga pa ima tudi strategični pomen, ker bi bili pristanišči Trst in Pulj jako varno in na kratko zvezani z Reko. Proga bila bi popolnem zavarovana proti
ževal o bezveatnosti gostilniških postreš-čekov, češ, da ga pitajo, njega bolanega človeka, navzlic vsem prošnjam, z zastd-nimi ter pogretimi jedili, vpraša ga nekdo izmed nas, zakaj da se ni oženil, na kar ae Jurčič nasmehne nekako kislo, rekši: Nu, saj bi se še človek ženil, tako-Ie za po z i m i, ko bi ne trebalo rediti žene tudi po leti, t. j. vse življenje, vrhu tega pa še otroke ! E, pa to ni zd-me, zlasti zdaj, ko sem tak!" odmahnil je z roko ter se poslovil.
In tak<5 jo odšel v večnost v cvetu možke svoje dobe ter odnesel seboj, Bog ve, koliko prezanimivih povestij, novel in romanov; na njegovem mestu pa je nastala pusta greda na leposlovnem vrtu slovenskem. —
Tu se spomnim zdaj zopet čilega mladeniča, ki si je pred nekolikimi dnevi samovoljno pretrgal nit svojega življenja, kot žrtva klevetniške zlobe, katera mu je"otro-vala ljubezen do izbrane družice. Uganili ste pač, da mi jo v mislih :
Knez Anton,
veledušni darovatelj vsega imetja svojega za narodne namene. S tem nadobudnim rodoljubom sem preživel predlanskim lep
spomladni dan in to na njegovem posestvu vGrosupljah pri Šmariji pod Ljubljano. Pravil mi je isti dan smele svoje načrte o bodočnosti . . .
Anton Knez je bil živo-isker mladec, podjeien in delaven, ki se je v družbi starega brata svojega zgodaj popel do obiteljske samostojnosti. Vzrasel na realnih tleh imovitosti, ni sanjaril o zlatih gradovih v oblakih, temveč delo, trudo-ljubivo delo bilo mu je, rekel bi, posvečeni smoter življenja. Uvidivši, da človek, na tem svetu — kakor toži Proširen — „le toliko velja, kar plača", prizadeval si je, da si pomnoži Bvoje imetje, kajti ž njim more pripomoči tudi bednemu narodu svojemu do lepšega ugleda in razvoja. In, glejte! Kar je nabral, liki mama čebelica v kratki dobi svojega delovanja, položil je pred radovoljnim odhodom iz življenja na prazni žrtvenik domovine. S tem rodoljub nim svojim činom postavil si je Anton Knez sam najlepši spomenik v srci sloven skega naroda, na strani uzornega vzgled-nika svojega, nedavno umršega Frana Kotnika ml., kateri je istotako vse svoje posvetno imetje daroval narodnim društvom slovenskim. —
(Dalje prih.)
napadom z morske strani, a pri tem vezala ' bi tudi sosedno Hrvatsko popolno varno in na kratko s zapadno istrsko obaljo, odnosno z italijansko mejo, kar bi imelo toliko večjo važnost, ako bi se postaja Jurdani zvezala z dobro cesto preko Ka-stavščine in Rečine s postajo Bakar na Karlovški železnici in se tako omogočil prevoz vojaštva in vojnih priprav, ne da bi treba približati se Reki, odnosno mor-ekej obali. Ta črta služila je že za Časa Francoske vojne j ako dobro grofu Nu-gentu, idočemu v Istro proti sovražniku.
V tem zasedanju izvolil je tržaški deželni zbor poseben odbor, kateri naj bi stavil predloge o železnicah v korist Trstu. Kakor leta 1883 bilo bi tudi sedaj umestno, povabiti Tržaški deželni zbor, da se izjavi v tej zadevi.
Predlagamo torej:
Visoki deželni zbor naj sklene :
1. „Z obzirom na sklep deželnega zbora istrskega iz dne 27- avgusta 1883, s katerim se je načelno izrekel za krajšo zvezo Istre in Trsta z Reko, izjavlja ta zbornica, da bi bilo to zvezo najbolje in najugodneje doseči s progo Herpelje-Šapljane (odnosno Jurdani).
2. Nalaga se dež. odboru, prijaviti ta sklep
a)	c. k. vladi s priporočilom, da bi se precej pričela tehnična dela, na podlagi katerih naj bi se izdelala železnica na državne troške.
b)	Nemudoma potem dež. odboru tržaškemu odnosno tamošnjemu deželnemu zboru, da ga podpre z enačim sklepom P V formalnem obziru predlagamo, da se izroči ta predlog na proučenje in poročanje posebnemu odboru sedmorice, ki naj se izvoli.
Jenko, Mandić, 0. Sersić, Flego, Dr. Dukić Dr. F. Volarić.
Politični pregled.
Notranja dežela.
Tiskovni odsek državnega zbora posvetoval se je te dni o predlogih posl. dra. Jaquesa, zadevajočih pre-osnovo tiskovnega zakona. Radi priznamo, da v teh predlogih tiči nekoliko napredka in da je gosp. predlagatelju pošteni namen, skrčiti kolikor le možno število neopravičenih in samovoljnih konfiskacij. Vendar nas njega predlogi ne morejo povsem zadovoljiti, kajti mej onimi slučaji, ko je dozvoljena konfiskacija, našteto je tudi „hujskanje proti drugi narodnosti.* Hujskanje proti drugi narodnosti: oprostite gospod Jaques, ta pojem je sila elastičen, tako elastičen, da ostane praksa, ki je bila do sedaj v navadi pri konfiskovanju, tudi za naprej, četudi bi vlada pritegnila tem nasvetom. Ako ostane pri tem, bilo bi vse zavisno od subjektivnih nazorov dotičnega cenzorja. Sicer pa je malo nade, da bi se vsprejeli tudi ti nasveti poslanca Jaquesa, ako smemo soditi po iajavah vladnega zastopnika, ki je bil navzoč pri posvetovanji tiskovnega odseka. Osobito se vlada protivi temu, da bi se odpravil časnikarski kolek, češ, da ne more pogrešati svote 1,400.000 gld., kojo donasa ta kolek. Posl. Forreger pa je trdil, da bi se dohodki države še povišali, kako bi so znižal časnikarski kolek.
Trgovinski minister Ogerski B a r o s s je umrl dne 9. t. m.
Predloge o urejenju valute pridejo te dni pred državni zbor. Nedavno so se sicer posvetovali načelniki državnozborskih klubov, je-li imajo te predloge takoj priti v meritorična obravnavanja, a določili menda niso nič definitivnega. V slučaju, pa, da se takoj prično obravnavanja, uso-jamo si, opozoriti slovenske poslance na vprašanje, ki je zelo važno ne le v pogledu narodne jednakopravnosti ampak tudi praktične potrebe: to so teksti in napisi na novem denarji, ki se ima uvesti. Potreba, da so vnanji znaki vrednosti denarja vsa-
kemu umljivi, je tako živa, da si jo nikakor ne dajo kratiti niti narodi, stoječi na najniži stopinji kulture.
Vnanje države.
Kriza v Italiji traje še vedno. Kralj se posvetuje z različnimi državniki: Crispijem, Zanardellijem itd. Poročila pravijo, da je najverojetnejša kombinacija Giolitti-Zanardolli. Da utegne sedanja kriza v Italiji uplivati tudi na vnanjo politiko kraljestva, priča tudi okolnost, da je italijanski poslanik v Berolinu, Taverna, podal svojo ostavko. Italija je v hudih financi-jelnih stiskah, stiska pa je nastala vsled bremen, koja jej nalaga nje vnanja zveza; torej : vzrok neprestanej krizi je možno odpraviti le tedaj, ako se odpravijo vzroki velikim bremenom. Ko pridejo odločilni krogi italijanski do tega spoznanja, je pa tudi Italija odigrala svojo ulogo v trojni zvezi. V Berolinu slutijo menda že vse to in zato jim je mnogo do tega, pride-li in kedaj prido car v Berolin. Gospodom na Dunaji pa velja: Videant consules; sicer utegne biti prepozno. — Danes došli telegrami javljajo, da je G i s 1 i 11 i dobil nalog sestaviti novo ministerstvo.
Različne vesti.
Volilni shod. Ker se bliža dan občnega zbora političnega društva „Edinost" in je želeti, da se popred posvetujemo glede kandidatov za bodoči odbor, poživljajo se vsi člani društva, da se udeleže tega posvetovanja, ki bode v nedeljo dne 15. t. m. ob 9. uri predpoludne v prostorih „Del. podp. društva".
Nekateri člani. Njena cesarska visokost, c e s a r i -čina vdova Štefanija došla je v nedeljo, vračajoča se iz Italije, s pat nikom „Flora" v Trst. Zjutraj je slušala sv. mašo v cerkvi sv. Antona starega, po maši pa jo je bilo videti po mestnih ulicah. Zvečer odpeljala se je na Dunaj.
Osebne vesti. Tržaškega višjega sodišča predsednik imenoval je računskega oficijala Alojzija F u r 1 a n a revidentom višjesodnega računskega oddelka, računskega asistenta Jos. S t r a u s a pa računskim oficijalom.
Veleč, državni posl. gosp. Klun pro-testuje v „Slovencu" proti govorici, kakor da bi bila on in poslanec Suklje zakrivila odpust Spinčiča, Govorilo se je pač nekaj jednacega, a mi smo koj s prvega za-četka odločno odbijali to misel od sebe, ker ne verujemo, da bi kateri slovenskih poslancev — padel tako nizko. Osupnil in užalostil pa nas je nastopni odstavek v veleč. g. Kluna obrambi: „Reč je bila v najboljšem tiru in bi se bila po splošnem mnenju gotovo tudi ugodno izšla, ko bi bil poslanec Spinčič ostal v Hohen-wartovem klubu." Nočemo tu presojati, je-li bilo umestno ali ne, da je g. Spinčič izstopil iz konservativnega kluba ? Vprašanje to ne spada tu sem, ker je čisto irelevantno gledfe na zadevo Spinčečevo, kojo troba presojati se stališča, povsem drugačnega, najmanje pa strankarskega. Odpust Spinčičev je jako nevaren precedenčni slučaj. Po tem slučaju je imuniteta poslancev iluzorična, in po takem tudi suvrennost parlamenta: zrušeno je torej načelo parlamentarizma. Zato se pa ta zadeva živo dotika vsacega poslanca, ki ljubi poslani-ško čast svojo in neodvisnost. Po takem bi bil moral Hohonwarthov klub čisto prezreti fakt, da g. Spinčič ni več njega član. Zato pa nas je globoko užalila obramba veleč. g. Kluna, ker iz nje je jasno, da se Hohenwartev klub in njega načelnik po izstopu Spinčičevem nista hotela zanj več tako poganjati, kakor bi so bila, da ni izstopil iz kluba. Velečastiti g. Klun povedal nam je se Bvojo „obrambo* veliko več, nego smo sami slutili v svojem
skepticizmu. To konstatovati zdelo se nam je potrebno. Razsodni čitatelj pa sodi sam !
Italijansko vseučilišče je goreča želja naših Italijanov. Zajedno pa zahtevajo, da so v Avstriji veljavni diplomi italijanskih visokih šol. Zanimivo je pri tem zlasti to, da nagib temu zahtevanju ni samo ljubezen do rodnega jezika, ampak tudi — komoditeta. Bivši italijanski mister Colombo sam je naglašal, — zahtevajoč, da se v zmanjšanje državnih stroškov skrči število italijanskih vseučilišč —, da je to število preveliko ter da večina teh vseučilišč stoji na tako nizki stopinji, da se niti ne morejo poštevati kot vzgajališča v resnici akademično izobraženih mož. Ta italijanska vseučilišča ugajajo seveda neizmerno 11 e-trudoljubivi mladini, ker je na teh šolah prava igrača, pridobiti si diplomo.
V	tem pa tiči velika nevarnost, ako bi se ugodilo tej zahtevi italijanski. Italijanski mladiči avstrijski zahajali bi na italijanska vseučilišča, vračali so domov brez potrebnega znanja, a z diplomo v žepu, ter trgali potem kruh izpred zob drugim zmo-žnejšim in temeljito izobraženim možem.
V	tem grmu tiči zajec. Pozor torej !
Čudni pojmi o sebičnosti, Nedavno priobčil je „L* Inpendente" dopis, dopo-slan z Dunaja, v katerem se neopisno ve seli „scaciate* poslanca in profesorja Spin čiča. Ze to samo na sebi znači dovelj toli slavljeni liberalizem italijanske gospode; še bolj pa njihovo uprav neverjetno krat kovidnost, kajti uprav ta gospdda, ki ima toliko masla na svoji glavi, ne bi amela tako drzno hoditi po solncu; uprav ta gospoda morala bi vedno misliti na pregovor: Danes meni, jutri tebi. Ako v Italiji dozore dogodki v tem zmislu, v katerem morajo dozoreti — in to je jasno vsakemu razsodnemu opaževatelju — utegne tudi na Primorskem popihati sapa, ki potegne raz kurilični stol ^m nogo katerega gospoda, ki si sedaj prisvaja ulogo sodnika o poslancu Spiučiču. Sicer pa naj gospoda sama gleda, kaj dela; mi že ce!5 ne čutimo v sebi poklica, še manje pa dolžnosti, varovati jo pred nezgodami. Dotekniti pa se hočemo necega druzega, uprav drznega in nesramnega očitanja, izraženega v omenjenem dopisu. Čudni ta dopisnik nadeja se namreč, da bode odpust Spinčičev vplival na bodoče volitve po Istri, „kajti volilci so se lahko prepričali, da posl. Laginja in Spinčič delata le za svoje osebne koristi." Da je taka trditev skrajno zlobna, nočemo posebno naglašati, a po-vedati nam je, da znači zajedno gorostasno bedastočo. Človek, ki je na korist stvari, kateri služi, žrtvoval svojo ekzisten* c i j o ; človek, ki je svojemu prepričanju na ljubo žrtvoval svoj v nake dan ji kruh — tak človek da dela za svojo osebno korist P Kje je bedak, ki bi bil verjel takemu uezmislu ? Očitajte Spinčiču — če že hočete — eksaltacijo, fanatizem, nasprotstvo do Italijanov ; ali osebne koristi : to jo že preneumno. — Še nekaj. Dopisnik „Indipendentejev" hoče igrati ulogo nekakega mentorja avstrijski vladi. O ti ljubi Božo : ljudje, k: na uprav im-pertinenten način prezirajo vsak dogodek v vladni hiši avstrijski ; ljudje, ki v isti meri prezirajo avstrijski parlament, kolikor obračajo pozornost svojo italijanskemu parlamentu, tako, kakor bi živeli v Italiji in ne v Avstriji — taki ljudje hočejo kar na enkrat poučevati avstrijsko vlado o nje koristi. Kdo se smeje P !
Tržaški Slovenci I Ste li slišali, kaj visoka vlada od vas zahteva P Ona želi poizvedeti, v katerem delu mesta je veliko slovenskih starišev in otrok za šolo. Naš modri in liberalni magistrat noče iti vladi na roko. Slovenci ! Posnemajte vrle sta-riše od sv. Jakoba: oui dobe v dveh letih slovensko šolo. Posnemajte jih ter odpo-šljite prošnje z nabranimi podpisi iz vseh strani mesta Trsta 1 Vlada nas vabi — storimo svojo dolžnost; pomagajmo si !
Iz državnega zbora. V včerajšnji seji pričeela se je razprava o prometnih napravah dunajskih. V tej seji so interpelo-
vali posl. Luzzatto in tovariši gosp. trgovinskega ministra, je-li pri volji, oprostiti paroplovno družbo avstrijskega Lloyda rednih voženj v Brazilijo, dokler ne preneha, ali vsaj odneha rmena mrzlica.
Iz spodnje okolice se nam piše: Mi-nole dni bil je vriš po italijanskih listih radi vesti, da je na Kostanjevici (pri Gorici) hotelo par Italijanov opraviti velikonočno izpoved, a niso mogli tega storiti, ker baje ni bilo izpovednika, veščega italijanskemu jeziku.
Čudijo se ti listi, kako je kaj tacega mogoče na Kostanjevici; čudno se jim zdi in kričijo proti temu, ker je slovenski duhovnik na slovenski Kostanjevici uljudno naznanil par Italijanom, da jih ne more izpovedati v italijanskem jeziku, ker tega jezika ne ume. — Ali blizo enak, drugače pa temu nasproten dogodek vršil se je v Trstu tudi za časa minole velikonočne izpovedi. Slovensk vojak šel je v cerkev sv. Antona novega ter tam stopil v spo-vednico, misleč se izpovedati. Temu vojaku pa ni bila sreča mila, kajti naletel je na ital. duhovnika, koji ga je odpodil z besedami; „No kapišo ščjavo!" — Zdaj uprašamo: kaj bi bilo, ako bi se kateri izmed naših duhovnikov izrazil količkaj razžaljivo proti ital. narodnosti P — Imenovani italijanski duhovnik pač pa ne ve, da je gotovo tri četrtine izpovedovai-cev omenjene cerkve Slovencev, da se tile čutijo v Trstu doma ter da tudi ono žele, Boga častiti po svoje. Na Kostanjevici uljudnost proti Italijanom, v Trstu srditoBt proti Slovencem : to je razloček mej tema dvema slučajema. Dolžnost naša je, opozarjati prečaBtiti ordinarijat na slične dogodke: to pa storimo s tem ve« čjim zaupanjem, ker 'vemo, da nismo v obsežju, škofije P o r e š k e.
Za družbo sv. Cirila in Metoda daroval je g. Janez Forčič v spomin umrše Irce Kovačič 2 gld. — Nekateri člani darovali prebitek računa v gostilni Stoka 1 gl.
Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti, oziroma za iste novi otroški vrt na Greti, nabrala je g.čna Marica Kariževa v nedeljo 8. t. m. pri veselici „Pevskega in bralnega društva na Opčinah" 5 gld. 52 kr.
Za nesrečnega delavca Sadnika nabralo se je pri občnem zboru »Del. podp. društva" 10 gld. 4 kr.
Poročili o občnem zboru „Del. podp. društva" in o veselici na Opčinah, odnosno izletu „Trž. Sokola" tjakaj, prinesemo prihodnjič.
Od svetega Ivana se nam piše: Dne 1. majnika prebili smo tudi letos prav lepo in mirno pri vsem slabem vremenu. Samo dovoli mi, draga „Edinost", kotič, da tudi jaz izpregovorim nekaj o položaju naše okolice.
Znano ti je že davno, dragi bralec, kako so bile pred malo leti ponosne naše vrle okoličauke, dokler so se splošno držale prave okoličanske narodne nošo: narodne jope, krila in bele peče.
Dan danes ne vidiš skoraj nič več od vsega tega, tu pa tam morda za kako procesijo, ali pa pri kakih botrinjah; sicer pa še pri ženitovanju ne ; vse je šlo rakom žvižgat. Danes niti ne poznaš okoli-čanke po obleki, vse je postalo nekako „nobel", vse je oblizano od glasovite laske „kulture". Tudi slovenska govorica izgi-njeva pri nas bolj in bolj, zlasti mej mladino. To je žalostno; prežalostno, ker tudi matere dajejo potuho svojim otrokom.
Niti česati bo nočejo več dekleta po stari okoličanski navadi, ampak poprijele so se novega običaja ali navade, to je, mesto se česati lepo po domače s prečo na polovico Čela, začele so se česati na stran, lase pritiskavati na čelo ter kodrati jih na vse napačne načine, tako, da se danes take dekleta imenujejo „postranske"
Krivica bi bila, ako bi trdili da so vsa naša dekleta enaka, ali veČina je ven-der le taka. Proti tej žalostnej razvadi, ukrenili so naši fantje letos nekaj posebnega. Pri nas je namreč navada, da 1.
dan majnika fantje prineao dekletam kako darilo, takozvan „maj." Nepriljubljenim prineao na okno moža iz cunj, priljubljenim pa vejico z vencem, lepimi trakovi in drugim lepotičjem.
Letos pa so za 1. dan majnika sklenili sledeče. Vsem onim dekletam, katera se češejo na stran, in ne več na sredi čela, si tudi kodrajo lase ter jih pritiskajo na čelo, da prineso ta dan, mesto majnega venca, lepega našemljenega moža iz cunj. In res je bilo samo na Vrdeli 13 tacih deklet, a bilo bi jih še več, da niso zanje vso noč čuvale — njih matere. Samo 5 pametnih deklet je dobilo lepe mnjno vence s trakovi.
Tako je prav, fantje: grde razvade treba smešiti, ako ni mogoče jih odpraviti drugače.	I. B.
Iz Brezoviške župnije se nam piše : Pričakoval sem, da popiše sprotnejša roka, kaj da imamo novega v župni cerki sv. Štefana, a vse zaman. Tudi letos je prišel toli zaželjeni Marijini naosec — majnik. Tudi letos je bil zelo okinčan oltar v slavo materi božji. Zato gre posebna čast našemu vrlemu in neutrudljivemu delavcu v gospodovem vinogradu, Č. g. župniku, ker ravno oni so se mnogo potrudili, da se je pred malimi leti kupila umetna slika Matere božje. Prekrasno je to delo.
S pomočjo vernih častilcev Matere božje kupil se je za Marijin mesec nov plašč, kateri se tudi rabi ob praznikih mej letom, posvečenih Mariji. (Jastilke Matere božje donašajo prelepih cvetlic na Marijin oltar, katere kupujejo celo v Trstu, da počaste mater Gospodovo.
Da, reči se mora, da se malokje na deželi najde kaj tacega. Celo sivi starček občuduje prekrasno napravljeni altar, ki mora očarati vgacega, še tako mlačnega kristjana.
Češčenje za ta Marijin mesec — majnik je tako-le razvrščeno : vsaki torek in Baboto zvečer bo veČernice, pri katerih so pete litanije Matere božje ; vsako sredo in saboto je sv. maša ob 5 uri zjutraj, po av. maši so tudi litanije Matere božje. Med sv. mašo nam č. g. župnik čitajo kaj iz molitvonika „šmarnic", ali pa propove-dujejo od Matere božje.
Umrljivost V Trstu. Od nedelje dne 1. maja do všteto sobote, dne 7. maja umrlo jo v Trstu 87 osob, 45 možkih in 42 žensk.
„A88icurazloni Generali" Dne 6. maja t. 1. obdrževala je ta družba svoj občni zbor. Lansko družbeno leto jo bilo šestdeseto, katere častna prošlost se opira na poverjenju do uprave. Zdravi način, s kojim se opravlja veliko društveno premoženje, delovanje in, točno izvrševanje likvidacij pri poškodovanju — uzrokom je da pridobiva družba zaupanje občinatva. Odškodnina, katero je družba 1. 1891. izplačala za razne slučaje, znaša goldinarjev 8,5:t0.l53'46 ; prištevši k istim svote, katere je ista od začetka izplačala, iznaša celokupna izplača odškodnin dne 31. doc. 1891. ogromno svoto gld. 244,247.920-89. Na življenje zavarovala se je 1. 1891. avota od gld. 18,959.560'79, to jo vso-ukupno od začetka do 31. dec. 1891. gld. 132,177.289 02 nasproti gld. 124,121.441-72 1. 1890. V tem oddelku uplačane premije iznašajo 1891. leta gld. 2,317.350 23 in do dne 31. dec. 1891. vseukupno pa gld. 31,244.641-59. Oskrbniška blagajna druž-binih uradnikov šteje dne 31. dec. 1891. leta 623 članov s kapitalom od goldinarjev 456.181-74. Družbeni garancijski fond iznaša 31. dec. 1891. gld. 46,528.568-62, to jo: založni kapital gld. 5,250.000, re-servni dobiček gld. 4,171.443 01, imobi-liarna rezerva gld. 1,289.480-92, viseče odškodnine gld. 1,253.059-77, premijska rezerva bilance A. gld. 2,316.655*71, premijska rozerva bilance B. gld. 31,244.641*59, dividenda zavarovancev in oukrbniške bla-blagajne gld. 1,003.287*62. Celokupna dividenda je ustanovljena na gld. 120,— v zlatu (»koli 300 frankov) po akciji, katera se izplačuje od dno 9. t. m. naprej pri vseh blagajnah družbinih ravnateljstev
in zastopov. — Te številke same ob sebi priporočajo družbo.
,Slovanski Svet" ima v 9. Št. naslednjo vsebino: 1. Gospodovalne »tranke na zatožni klopi. — 2. Rimska liturgija. 3. „Liturgični jeziki." — 4. UIoT.iaiiiUKaa irfecHfl (Sotlandska pesem, ruska ptsem Puškina v izvirniku, v prevodu z latinico in cirilico od Laiuurskega.) — 5. Narodne i verske razmere na Volvnji. — 6. Ruske drobtinice. — 7. Ogled po alovaonkom svetu. — 8. Književnost.
.Ljubljanskega Zvona11 št. 5. prinaša sledečo vsebino: 1. Dolenjec: Kazakova žena. Balada. — 2. Alastor: Dunajske pesmi. X.—XII. — 3. S. P.: Stari naslanjač. Bajka. (Konec.) 4. Dr. Simon Subic: Nebeški in pozemeljBki ogenj. (Daljo.) — 5. Filodem: Primera. — 6. y. : Mladi pevki v spomin. — Josip Stare: Pisma iz Zagreba. XXV. — 8. Filodem: Mrtvaški zvon. — 9. Ivan Steklasa: Padec Krupe leta 1565. (Konec.) — 10. A. Funtek : Senanue. (Dalje.) — 11. Pavlina Pajkova : Aforizmi o ljubezni. (Konec.) — 12. A. Dolenec: Okolo Hveta. — 13. Književna poročila: II. V. Bežek: Levstikovi zbrani spisi. — 14. Listek.
„Učiteljskega Tovariša" št. 9. prinaša sledečo vsebino : E. G. — ^Ob tristoletnici rojstva Jana Aruosa Komenskega.
—	Vilibald Zupančič : Slavnostni govor-
—	Iz deželnega zbora kranjskega. — I. K. — Trb: Na katerih berilih II. in III. čitanke bi se — dalo iz zdravjeslovja (higijene) poučevati in v katerih olj«egili P — J. Mam : Knjiga Slovenska. — Književnost. — Listek. — Naši dopisi. — Društveni vestnik. — Vostnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Listnica uredništva.!
Zalivala.
Podpisano šteje si v prijetno dolžnost, zahvaliti se klavnemu občinstvu za obilni obisk povodom našo veselice, posebno pa slavnemu .Tržaškemu Sokolu" za blagohotno sodelovanje.
,Pevsko in bralno društvo na Opčinah"
dnu 11. maja 1892.
Ivan Goriup,	Ant. Vre meo,
predsednik.	tajnik.
Domači oglasi.
_
Društvena krčma
Rojanskega posojilnega in koiisnm-nega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo so vedno i/borna domaČa oko-ličniiska vina.	Cl.
RnctiinO	Htaroznana pod ime-
uuauilia „OlUKd , ,,„m „Belladoima", poleg kavarno „Fahris", priporoča no Slovencem v mestu in na doiuli, Točijo ho izborim vina, itttotnko je kuhinja izvrstna.	Cl.
B. Modic in Grebene, stilovi
in Via Nuova, opoznrjnta zasebnika, krčmnrje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, sto-klanoga, lončenega in železnega blagu, podob in kipov v okraSonjo grobnih spomenikov, 01.
Martin If	Piazza S. Giovanni, nt. 1.
lili l\l fcD, trgovina z mnogovmtnim lesenim, železnim in lončonim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.
Anrlrpi Kalan ,r'ov,j«>- v ulici .caserma
milil CJ ivaiail, priporoča bo najtopleje Hlovenskemu občinstvu. JJajologantnojso tor solidno dolo in točna postrežba.	Cl.
it
Gostilna „Alla Croce di
Via Valdirivo st. 19 (polog Piazza dolin Zonta) priporoča so najtopleje tržaškim Slovencem in na deželi, Toči izvrstna vina in pri roj uje jako okusna jodiln. Za obilni obisk prosi gostilničar Covacich.
Ivari Prolflfl priporoča svoji trgovin IVall riDlUy v Via del liosco At. 2 (uhod na trgu staro mitnice, Piazza Itarriera vecchia) in v ulici Molln a vento št. 3. 1'rodaja različno mešano blago, moko, kavo, riž in razno vrsto domače in vnanje pridelke. C.
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Muscheka, v ulici Sorgente (blizo tohtnice Rosadn) toči izvrstna vina in prirejujo jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v cono. Ol.
Josip Kocjančič,
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
Antnn Pno I/a i nft vo»lu ulice
rMIlUlI I Ubivaj, in Oecilia, toči izvrstno domače žganja; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne ncmško-slovcnske poštne tiskanice.	CI
Tiskarna „Dolenc"
deli« Caterma it. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska j
dela ugodnih cenah Imamo na prodaj knjigo „Kmetijsko berilo" za nadaljevalne tečaje in gospodarjem v pouk. Mehko vezana stane 45 kr., trdo veznim 65 8 poštnino vred.	Cl.
Anton Lampe,
naslednik Jakob Hočevarja, Via Barriera v e e r h i a št. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vseh vrst, moko, riž, sočivje, tino moravško maslo itd.	'	Cl.
Ivan Umek,
črevljarski mojster, Via Ko-magna st. 6. priporoma se slavnemu občinstvu v vsa v njega stroko st ada-joča dela. — Solidno delo, - hitra postrežba — nizke cene.	60--31
U. Mrev^ja,
Priporoča slav. občinstvu vsake vrste lllOke, otrobov, turšice, ovsh in raznega kruha po najnižjih cenah.	Cl.
An+nn Upahor trgovina z Bteklevino WNLUII VldUCt, lončenino in leeenino itd. v ulici Via Canale (prva prodajalnica poleg „Ponte rosso") so priporoča tržaškim in vnanjim Slovencem.	Cl.
Ivan Ifannhpl nuProti vellke
I VelU vvctliuucl, niče, priporoča svojo zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja tudi na debelo v množinah od R kil. naprej po najnižji ceni.
rponin HoloL Piazzetta Cordarioli št. r I allju UClali 3 blizo novega trga, prodaja izvrstne jeatvine : kavo, sladkor, riž, olje, čokolado, kakao — po najnižjih cenah.
IfQrnl Onlio žgnnjarija in tobakarna v . V UU,J<1» ulici Via Arcata, nasproti hiše Cacia. Prodaja domač kranjsk brinovec po 1 gld. 80 kr boteljko, dalmatinsko tropinjsko žganje po 1 gld. 10 kr. liter.	Čl.
Anton Krajcer,
Piazza Bariera vec-chia, pekarija in trgovina z različnimi jestvinami: moko. rižera, oljem, kavo itd. Priporoča so najudaneje slavnemu občinstvu.	Cl.
„Osteria al Cervo" Ji". ST«;
kavarne „Fubris11 priporoča dobra vina in izvrstno kuhinjo. — Za delalski stan hrana opoludne in zvečer neverjetno v ceno.	Cl.
Alltlkll V^11 L'!) ^'a Barriera vecchia št. 19 rilllUll O lil Ml m, nadstropje, izdeluj" moške obleke po najnovejšem kroji. V njega de-lalnici vsprejomajo se »udi naročila na raznovrsno možko in žensko perilo, koji so izdeluje lično in po najugodnejših cenah.	Cl.
Vekoslav Moder,
mojster „Piazza Caserma", se priporoča slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, Hlaščic, čokolade, vseh vrst moke itd. po najnižjih cenah.	Cl.
D|o4|»iO Tnno lastnik krčme k „Ruskim DlaHlla I Ulic, Toplioam", Via Giulia št. 8, uljudno prosi za mnogobrojni obisk svoje krčme, kjer se pije izvrsten isterski teran, in se Se boljše skrbi za želodec.	14—25
Kavarni ,Commercio' in Je-
flaqrn4 v ulici „C a a e rmau, glavni sliaja-UCOOU 1 išCi tržaških Slovencev vseh stanov. Ka razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Š o r 1 i, kavaruar.	Cl.
Mlekarna Frana Gržine
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunneria št. 5 (Piazza Ponterosao). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petru, sveža (frišna) smetana. Na zahtevanje posneto mleko po 4 kr. liter, toda le v množini najmanje 25 litrov.	Cl.
Nič več kašlja!
nalzaniHki petoralNkl prah
ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, Dobiva se v odlikovani lekarni
PRAXMARER „ Ai duo Mori" Trst, veliki trg
^katlja velja 30 novč.	34—100
Grlena bol kašalj, hreputavica, promuklost, nazeb. zadavica, rora. zapala ustijuh itd.
mogu se u kratko vrieme izliečiti rabljenjem NADARENIH	1-8
Prendinijevih sladkišah
(PASTIGLIE PRENDINI)
što jih gotovi Prendini, lučbar i Ijekarnar u Trstu
Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjenih kašljnč nočih, navadne jutranje hreputavice i grlenih zapalah nestaje kao za čudo uzimanjem ovih sladkišah.
Opazka. Valja se paziti od varalicah, koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati Pren-dinijevo sladkiše (Pastiglie Prendini) te glodati, da bude na oinotu kutijice (škatule) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini".
Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom. Prodaju se u PrendiniJevoJ ljekarni u Trstu
(Farmarcia Prendini in Trieste) i u glavnijih ljekarnah svieta.	31—52
FILIJALU*
c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda
za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na	V napoleonih sa
4-dnevni ođkaz 2'/«% 30-dnevni odkaz 2% 8-	„	3°/0	3-mesečni „ 21/«0/,,
90- „ 3'/4% 6- „ „ 2 >/,% Vrednostnim papirjem, glaaečim na napoleone, kateri se nahajajo v okrogu, pripozna se nove borestna tarifa na temelju odpovedi od 15 jannvarja, 19. januvarja in 10. februvarja.
Okrožni o<1 del.
V	vredn. papirjih 2'/g°/o na vsako svoto.
V	napoleonih brez obresti
Nakaznic«
za Dunaj, Prago, Pošto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kakor za Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz, Gradec, Hermanstadt. Inomost, Celovec, Ljubljana, Line, Olomuc, Reichenberg, Saaz in Solnograd, — brez troškova.
Kupnja in prodaja
v rednosti j, divi z, kakor tudi vnovčenje kuponom 24—8	pri odbitku l®/00 provizije.
Predujmi.
Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi.
Na vrednosti obresti po pogodbi.
Uložki v polirano.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Naša blagajna izplačuje nakaznico narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem cursu.
Trst, 11. januvarja 1892.	9—24
Petra
Ernest Pegan
[naslednik A. Pipana) na oglu Via Torrente In Ponte della Fabra, priporoča svojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridelki, zlasti pa svojo bogato zalogo kolonijalnoga blaga. Cene so neverjetno nizke, postrežba vestna in nagla.	Cl.
Škropilnice proti peronospori
zistem Candeo, in drugih sistemov imamo zmiraj v zalogi. Ker pa kaže, da letos se jih bo n nogo potrebovalo, prosimo uljudno gospode posestnike, naj blagovolijo se z naročili hitro oglasiti, da zamoremo o pravem času druge preskrbeti in vsem kupo-valcem postroei.
Imamo tudi izvrstne žvepljalke, trdne in lahko, katere le fini prah trosijo, ki se ves oprime perja, če tudi se naložijo s žveplom v krepah.
Cene so jim ostale tiste poprejšnjih let, akopram so ene in druge mnogo zbolj-šane, t. j.
Candeojovo škopilnice z vso pripravo 10 gold., žvepljalke 5 gold.
Priporočamo se tudi za vsakovrstne druge stroje, in za vse kar knjim tiče.
Živic in družb. 8—
DROGERIJA
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
"-» TRST
Cono, Piazza della Legna št., 1. Odlikovana tovarna čopičev-
Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelok. Lak za kočije, z Angleškoga, iz Francije Nemčije itd. Velika zaloga finih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih conah. Lesk za parkete in pode.
MINERALNE VODE
iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi roman i' sko žveplo za žvepljanje trt.
Avgust Brunner
Via Conti številka 6 a.
Tovarna strojev in železolivnica
Avgusta Brunner-ja
prevzame vsa sem spadajoča dela kakor: STROJE, PREŠE, SE-
SALKE, ŽELEZNA OMREŽJA, STOLPE, CEVI. večja in manja POPRAVLJANJA.
Telefon
Die Maschineo-Falirik und Eisengiesserei von
August Brunner
(ibernimmt ali« einsclilii-gigen Arbeiten nls : MASCIUNEN, PRESSEN, PCMPEN,
GITTER, S^ULEN, R*. HREN, grossere und kleinere REPARATUREN.
štv. 291.	9 -2*
Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine 24 — 9	franko !
Prečastiti duhovščini
se vljudno podpisani priporočam za na pravo crkvenih posod in orodij iz Čistega srebra, alpaka in medenine, kot: Mon-štranc, kelihov, ciborije, svetilnic, svečnikov, itd. itd. po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reći popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim.
Na željo pošljem ilustrovane cenike franko.
Teodor Slabanja
srebar V GORICI (Gčrz).
SOL A
11-12
za popolno izve/banje v krojnem risanji, prikrojevanji ter šivanji ohlek in perila po dunajskem načinu:
Piazza nuova št. 2 I., III.
Assicurazioni generali.
v Trstu
(društvo je ustanovljeno leta 1831.)
To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vso veje zavarovanja posebno pa: na zava rovanje proti požaru — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenje.
Društvena glavnica in reserva
dne 31. decembra 1891. f 48.528.568 82 Premije za poterjati v naslednjih letih '	f. 25,207 847 99 Glavnica za zavarovanje ži-venja do 81. decembra 1891 f. 132,177.289 03 Plačana povračila:
a)	v letu 1891	f. 8.530.153-46
b)	od začetka društva do 31.
decembra 1891	f. 244,2 .7.920 89
Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od-1 škodvanj, tarife in pogoje za zavorovanja in j sploh vsa natanjčneja pojasnila se dobe v Trstu j v uradu društva: Via della Slazione st. 888/1 v i lastnej hiši.	5 — 12
CQ<
er
Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko !
Kra«ne uzorke šalje s« zasebnikom badava. Knjige za krujače nefrankovane.
Tvari za odjela.
Poruvien 1 dosking za visoko svećenstvo; propisane tvari za c. kr. činovničke uniforme, te za veteran«, vatrogasce, sokolaše, Uvre; sukno za biljard i igrač j o stolove, loden i nepromočne lovačke kapute, tvari koje se
pere, plaiđ za putnike od 4—14 for. itd. Tko žoli kupiti jeftine, poštene, trajne, čisto vunene suknene tvari nipošto jeftine cunje, štono ih posvud n ud jaju, te jedva podnoso krojačke troškove, neka se obrati na
Iv. Stikarofskv-a u Brnu.
Veliko skladište sukna u Austro-Ugarskej.
U mojem stalnom skladištu u vriednosti od V, milijuna for. a. v. te u mojoj svjetskoj poslovnici jest pojmljivo, da preostane mnogo odrezaka; svaki razumno misleči čovjek mora sam uviditi, da se od taku malenih osta-naka i odrezaka nemože poslati uzorke jer nebi u kratko blaga preostalo. Ponudjaju li pojedine tvrdke odrezko to razašilju li uzorke, tada su ovi od čitavih komada, nipošto od odrezaka.
O d r e z c 1, koji se nedopadaju, zamjenjuju se il se povrati novac. Kod naruebe treba navesti boju, duljinu i cienu.
Pošiljke jedino uz poštarsko pouzetje, 24-9 preko 10 for. franko. 20-24 Dopisuje u njemačkom, madjarskoin, češkom, poljskom, talijuuskom i t'rancezkom jeziku.
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprejemlje denarne vlogo v bankovcih od 50 noč. do vsaeega znesku vsak dan v todnu razun praznikov, in io od 9—12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10 — 12. ure dop. Obresti
na knjižice..........3°/0
Plaćujb vsak dun od 9—12. uro opoludne. Zneske do 10l> gld. precej, zneske preko 100 do 1000 eld mora se odpovedati 3 dni, zneske preko 1000 gld. pa 5 dnlj prej Eekamptujo menjlce domicilirane na tržaškem trgu po..... ... 31//'.
Posojuje na državne papirje avstro-ogrske
do 1000 gld. po........6®l0
višje zneske od 1000 do 5000 gld. v Večje svote po ........ 4'/,%
Daje denar proti vkujižeiiju na posestva v Trstu. Obresti no dngovoru.
TRST, 23. Aprile 1892	9 - 24
180S.
VINOGRADCI •
. Varujte vaše trte pred „PERONOSPORA" o pravem času
s priznanim sredstvom za sikanje pri visokih in nizkih trtah. Posoda je vsa iz rudočega bakra. Delo je točno izvršeno. Jako koristno o rabi tekočine. Ne utrudi delavca. Rabi se lahko več let brez da sc pokvari, lloljo mo od vneli drugih, kar jim jo pripoznano ne samo z hiljadami svedo-čeb ampak tudi 350 In več prvih nagrad pri raznih natecanjih. Iznajditclj gosi). Viktor Vermorel Villafranche na Francoskem je l>il odlikovan z kolajno in najvišjem priznanjem. Varovali m« jo ponnrojonjn. — Edini zastopnik za Avstro-Ogcrsko:
Henrik Pegan v Trstu,
VIA SANITA št. 17. Cena prosto carine gl.	— Brezplačni zamot.
Franko na postajah in na brod v Trstu. 20-11 PLAČA SE NAPRED.
ftiuuione Adriatlca di Sicurta
24-9	v Trutu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem rokah in na morju, proti toči, na živenjo v vsih kombinacijah.
< Glavnica In reserva društva dne 31. decembra 1890.
I Gravnica društva	gld. 4,000.000- —
: Pvomijna reserva zavorovanja t na življenje	' „ 10,754.306 91
) Premijna reserva zavarovanja
proti ognu	„ 1,612.910-22
Premijna reserva zavarovanja
blaga pri prevažanju	„ 33.594.10
Reserva zavarovanja proti toči „ 200 000*— Reserva zavarovanja proti pre-
minjnnju kurzov, bilanca (A) „ 1<33.786-21 Reserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (B) „ l'-17.ij73,86 Rezerva specijalnih dobičkov
zavarovanja na življenje	„ 250.000- —
Občna roserva dobičkov	„ 1,127.605-98
Urad ravnateljstva : Vin Valdlrlvo, !»■•. * (v lastnoj hiši)
T
)
i »
< » »
4 »
I »
I
CAHLO PIRELLI
mej narod ni agent in špediter
Trst, Via Arsenal št. 2.	5_32
Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem in delalcem po nizkih cenah in na VS6 kraj«
T 9 i
I
<
ft
i »
»
4 >
5
v Trstu, ulica Zonta 5. -mg,
Vinski ekstrakt.
Za trenotno napravo izvrstnega zdravega vina, kojega ni moči razločiti od pravega naravnega, priporočam to že skušano specijalitoto.
Cona 2 kil. (ki zadostujeta za 100 litrov vina) 5 gld. 50 kr. Recept priloži se gratis. Jamčim najbolji vspeh in zdrav izdelek.
Špirita prihrani,
kdor uporablja mojo nenadkriljivo esenco ra oja-Čevanje žganih pijač; ta esenca podeli pijačem prijeten, rozek okus in so dobiva i« pri meni.
Cena 3 gold. 50 kr. za kilo (za H00—10110 litrov) vštevši pouk o uporabljanju.
liazun teh specijalitet ponujam vsakovrstne esence zu izdelovanje ruma, konjaka, finih likerov itd najbolje in nenadkriljive kakovosti Recept prilagajo se gratis. Cenik franko.
Kari Filip Pollak,
Essenzen-Specialitaten-Fabrik
20-20	In 1*1*	45-50
Jščejo se ftolidni zastopniki.
Lastnik pol. društvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Tiskarna Dolenr V UJ «tu.