MERCATOR - KIT UVEDEL NAKUPNA PISMA
Dvojna vloga kupca
Da bi pridobili prepotrebna obralna sredstva in omo-gočili bogatejšo ponudbo blaga v svojih prodajalnab ler, da bi občanom in delovnim Ijudem omogočili krajšo vezavo sredstev s 40- do 61-odstotnimi letnimi obrcslmi, so v SOZD Mercator-Kit vpeljali z 11. novembrom na-kupna pisma. Dobiti je mogoče pisma v vrednosti 5.000 in 10.000, zanje pa je potrebno odšteti nd 4.440 do 4.860 oziroma od 8.880 do 9.720 dinarjev. To poraeni, da je vplačani znesek nižji od vrednosti nakupnega pi-sma, ker dobi kupec priznane obresti. Te pa lahko uve-Ijavlja pri nakupu kateregakoli blaga v 1520 prodajalnab omeojenega sozda.
Poleg potrošniških kartic je to druga jugoslovanska novost, ki jo je uvedla ta sestavljena organizacija. ki itna sedež v naši občini. Ugotavljajo. da bo prav gotovo zanimiva za vse, ki bi le želcli v določeni obliki vezati
denar, ki ga ne nameravajo takoj uporabiti. Veliko zani-manja za 3-mesečno vezavo v bankah. ki pa je postalo sedaj pristopjio le delu Ijudi zaradi določene najmanjše vsote 5000 dinarjev, jih je spodbadilO k oblikovanju nakupnih pisem. Z njitni je omogočena 30-, 60- ali 90-dnevna vezava denatja. Kot smo zapisali je najnižji zne-sek, ki ga mora vplačati kupec 4.440 dinarjcv. 91 dan lahko kupi blago v vrednosti nakupnega pisma, oziroma v vrednosti pet tisoč dinarjev. Ker predstavlja ta oblika sodelovanja med kupcem in trgovcem povezavo med polrošnikom in trgovsko temeljno organizacijo, bo zagre-tost trgovcev za uveljavitev te novosti velika, dala pa jim bo prav gotovo resnično možnost za boljše in pestrejže nabave blaga ter morda izboljšala tudi njihov materialni finančni položaj. Pri Mercator-Kitu so prepričani, da bodo nakupna pisma našla še več uporabnikov kot po-troSniške kartice, saj ne omejujejo kraja in vsebine na-kupa.
Zaradi velikih zalog, ki nastajajo v proizvodnih delov-nih organizacijah, pa pospešeno iščejo pot, kako bi na osnovi samoupravne povezave med proizvajalci, in trgo-vino in potrošniki povezani v svet potrošnikov pri SOZD Mercator-Kit, uvedli nekdanje oblike kreditiranja z niz-kim pologom in ugodnejšimi obrestnimi merami. Ne razumejo. da kljub težkemu položaju gospodarstva ter vse večjim potrebam potrošnikov po osnovnih dobrinah, ne pride do spremembe osem let stare uredbe o potrošni-ških kreditih. To še toliko bolj, ker imajo nekatere proizvodne delovne organizacije denar, s katerim so pripravljene dajati kredite, a jim je to trenutno onemogo čeno.
st