Jesenice - Trgovsko podjetje Universal Jesenice, kije lani praznovalo 15-letnico svojega obstoja, je v sredo, 24. novembra, na plavškem travniku odprlo novo, sodobno skladiščno halo s 7200 kvadratnimi metri površine, z dvojnimi industrijskimi tiri ter s tremi velikimi žerjavi. Opre mahale je izredno moderna, v njej so digitalne elektronske tehtnice na žerjavih, z elektronskim prenosom teže in vseh ostalih podatkov prek krmilne mize na magnetni trak, nadaljnjo mehano grafsk<> obdelavo pa sprejema računalnik. Novi prostori se lahko uporabljajo tudi za proizvodne kamene, ker so najbolj moderno projektirani. Skladiščna hala je izredna pridobitev za Universal ter za vse Jesenice, (ds) — Foto: F.Perdan Kranj, petek, 26. 11. 1976 Cena: 2 dinarja Leto XXIX. Številka 92 ^atanovitelji: občinske konference SZDL pšenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka 1,1 Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni Urednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Albin Učakar glasilo socia u d s List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. za gorenjsko Naša čestitka za praznik republike: Zakon o združenem delu najboljši tovariš in praktični usmerjevalec! Delovnim ljudem in občanom Gorenjske! Vsako organizirano praznovanje v določenem prostoru in času pomeni neko prelomnico. In če trdimo, da je življenje kontinuiran proces, pa z ozirom na vsakdanji ponavljajoči ritem dela le ni tako enolično, ampak postaja vsakodnevno bogatejše, popolnejše. Koliko smo se uspeli približati ciljem, h katerim težimo, s ponosom in veseljem ocenjujemo ob svečanih priložnostih, med katerimi je najpomembnejša — praznovanje dneva republike. V teh dneh bo torej naša domovina praznovala svoj rojstni dan. Socialistična Jugoslavija bo leto starejša, s tem pa tudi idejno in materialno bogatejša. K temu so veliko prispevali tudi delovni ljudje in občani Gorenjske, ki so z zavestnim in pridnim delom poskušali dati domovini čim več. Uspehi, ki smo jih dosegli, so res ogromni. Vidni so in oprijemljivi. Vendar ti ne pridejo sami po sebi, ampak so plod široko zasnovane in organizirane akcije vseh zavestnih sil naše samoupravne socialistične skupnosti, ki jo iz dneva v dan krepimo in osvobajamo vseh starih in novih spon. Cilj, ki pomeni osvoboditev delovnega človeka kot svobodne ustvarjalne osebnosti, se nenehno in vztrajno približuje. Temu cilju smo prilagodili družbenopolitični sistem in celotno naše delovanje. S široko zasnovanim in izpeljanim delegatskim sistemom, ki ga poglabljamo in pospešeno organizacijsko in vsebinsko izgrajujemo na temelju naše ustave in celovitega zakona o združenem delu, leta bo na obletnico rojstva naše republike postal delavčev najboljši tovariš in praktični usmerjevalec, smo zagotovili vse možnosti za neposredni vpliv in odločanje delavcev in občanov o vseh problemih pri razvoju proizvajalnih sil ter družbe kot celote. Za Gorenjsko je izrednega pomena tudi spoznanje, da že do sedaj nismo izkoristili vseh možnosti, ki smo jih imeli. Poleg skupnih zadev, ki jih urejamo v širši slovenski in jugoslovanski skupnosti, imamo množico specifičnih gorenjskih interesov, ki jih moramo v tem enotnem prostoru bolj smelo, pošteno in tovariško reševati. Problem zaprtosti, parcialnosti itd. se nam odraža v vseh dejavnostih, kjerkoli se srečujejo naši interesi. To pa nedvoumno pomeni slabšo učinkovitost, s tem pa tudi manj trden duhovni in materialni položaj vsakega izmed nas. Preveč smo si odvisni in drug drugemu potrebni, da bi mogli brez zavestno dogovorjene poti skupnega razvoja hitreje in bolj učinkovito premagovati težave, ki jih na poti k ciljem srečujemo. Zato je še toliko bolj pomembno, da se organizacijsko in akcijsko okrepimo in zavestno združimo pri premagovanju teh ovir. Kolikor več bomo prispevali za te skupne cilje, toliko prisrčnejše bodo čestitke, ki so naslovljene na delovne ljudi in občane naše domovine ob njenem prazniku — 29. novembru! Čestitamo! Predsednik Skupščine gorenjskih občin dipl. ing. Marko VRANlCAR Naslednja številka bo izšla v petek, 3. decembra XVII. NOVOLETNI SEJEM V KRANJU OD 16. DO 26. DECEMBRA NOVOLETNI SEJEM KRANJ Naročnik: r Večji otroški dodatek Otroški dodatek je ena od najbolj občutljivih oblik družbene pomoči. Zato bo morda tudi povečanje 30 do 40 dinarjev mesečno nekaj pomenilo. Tako so menili na torkovi seji izvršnega odbora skupnosti otroškega varstva Slovenije, ko so razpravljali o povečanju otroških dodatkov. Višina denarnih pomoči, ki jih prejemajo družine z otroki, je bila nazadnje valorizirana maja 1975. Uveljavitev strožjih dohodkovnih pogojev pa je leta 1976 spravila 30.000 otrok ob dodatek, medtem ko je 92.000 otrok dobilo manjši dodatek. Materialni položaj družin z več otroki pa se je poslabšal. Po novem predlogu se bo otrokom iz družin, kjer je v letu 1975 dohodek na člana znašal do 1300 dinarjev, povečal dodatek za 40 dinarjev. Tistim, v katerih družinah pa je bil dohodek na člana med 1300 in 2000 dinarji, pa za 30 dinarjev. Prav tako bodo povečali otroški dodatek otrokom iz socialno ogroženih kmečkih družin, in sicer za 30 dinarjev. Kdaj prvi golfi? V TAS Sarajevo so obljubili, da bo proizvodnja golfov stekla 15. novembra. Toda v tovarni so pred kratkim imeli manjši požar in se je proizvodnja malo zakasnila. Zato naj bi prvi golfi prišli s trakov v začetku decembra. Zato bo v Sloveniji več kot 2000 kupcev, ki so vozila že vplačali, še nekaj časa čakalo na avtomobile. Večji izvoz Gorenje iz Velenja je za 15 odstotkov povečalo izvoz v Zahodno Nemčijo. Tolikšno povečanje so dosegli v primerjavi z lanskim letom. Po vrednosti pa so izvozili v Zahodno Nemčijo za več kot sto milijonov mark. Za več kot 20 milijonov mark so prodali svojih izdelkov, ostali znesek pa predstavljajo rezervni deli z"a tovarne Mercedes, BMW, BOCH in druge. Dolanc predsednik Zvezni izvršni svet je določil organizacijski komite za mediteranske športne igre v Splitu leta 1979. Vodi ga sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc, podpredsednik pa je Hakija Pozderac. Razširjajo skladišče V Bakru razširjajo skladišče za razsute tovore. Dela bodo opravili do konca prihodnjega leta. Potem bodo lahko v bakarski luki pristajale ladje z nosilnostjo do 200.000 ton nosilnosti. V Bakru izkrcavajo največ železove rude, ki jo ladje pripeljejo iz Brazilije, potem pa jo prevažajo po železnici za potrebe avstrijskih železarn. Veliko dela za inšpektorje Po podatkih zveznega tržnega inšpektorja je znašala vrednost blaga, ki so ga tržni inšpektorji v prvem polletju letos izločili iz prometa, kar 160.000.000 dinarjev ali skoraj toliko kot lani v vsem letu. Še huje pa je, da inšpektorji zaradi preobremenjenosti niti ne morejo pregledati vseh nepravilnosti. Zlasti ne morejo vedno slediti kakovosti proizvodov in ugotavljati nelojalne konkurence. Otvoritev INDOK centra Škofja Loka — Danes, 26. novembra, bodo ob 10. uri na mestnem trgu v prostorih občinske skupščine slovesno odprli INDOK center. Ob slovesnosti bo spregovoril predsednik sveta centra Pavel Okorn, sekretar občinske konference SZDL, slavnostni govornik pa bo sekretar sekretariata za informacije skupščine iocialistične republike Slovenije 3arko Marin. Center bo odprla dele-;atka družbenopolitičnega zbora kupŠčine občine Skofja Loka Zorka ^ujovid. Kranj V torek, 23. novembra, se je na tretji redni seji sestalo predsedstvo skupščine gorenjskih občin. Obravnavali so osnutek delovnega in finančnega programa. V sredo, 24. novembra, je bila 25. redna seja komiteja občinske konference zveze komunistov Kranj, ki so se je udeležili tudi predsedniki komisij in predstavniki družbenopolitičnih organizacij ter občinske skupščine. Obravnavali so stanovanjsko problematiko v občini, razpravljali o programih komisij in o programu dela aktiva komunistov delavcev — neposrednih proizvajalcev in potrdili program politične šole komiteja. Včeraj, 25. novembra, se je na 28. redni seji sestal zbor združenega dela kranjske občinske skupščine. Na seji so obravnavali predloge samoupravnih sporazumov samoupravnih interesnih skupnosti o temeljih planov za obdobje od 1976. do 1980. leta. A. Ž. Radovljica Na 67. redni seji se je pod predsedstvom Franca Podjeda v torek, 23. novembra, popoldne sestal izvršni svet radovljiške občinske skupščine. Obravnaval je srednjeročna programa razvoja od 1976. do 1980. leta za tovarno Iskra Otoče in tovarno Iskra Lipnica. Prav tako pa je obravnaval tudi srednjeročni plan razvoja delovne organizacije LIP Bled za obdobje od 1976. do 1980. leta. A. 2. Tržič V ponedeljek se je sestala v Tržiču konferenca SZDL, ki je obravnavala predlog gradenj objektov s pomočjo samoprispevka in se seznanila s sprejemanjem temeljev plana samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnostih. Delegati občinske konference SZDL so soglašali s programom gradenj objektov s pomočjo samoprispevka in ugodno ocenili dosedanje delo odbora za pripravo in izvedbo referenduma. Referendum'bo v nedeljo, 19. decembra. Dotlej bodo potrebne temeljite priprave, tako organizacijske kot tehnične. Za pojasnjevanje pomembnosti referenduma je treba izkoristiti vsako priložnost. Konferenca je tudi predlagala, naj zbori občinske skupščine sprejmejo sklep o razpisu referenduma. Skupščinski zbori so se sešli včeraj. V torek je bila v Tržiču razširjena seja komiteja ZKS, na kateri so razpravljali o uresničevanju sklepov II. zasedanja konference ZKS, ki je obravnavala kmetijstvo. O tem je bilo govora tudi na 25. seji predsedstva CK ZKS. Na torkovi seji so temeljito ocenili razmere v kmetijstvu in gozdarstvu tržiške občine. Dogovorili so se za javno razpravo, ki bo zaključena konec decembra. Osnova za razpravo je gradivo II. seje konference ZKS in 25. seje predsedstva CK ZKS in sklepi torkove razširjene seje komiteja. -jk Skupščina občine Kamnik in družbenopolitične organizacije: Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin čestitajo vsem občanom za dan republike — 29. november Vsem cenjenim potrošnikom in občanom Gorenjske sporoča MERCATOR TOZD Preskrba Tržič, da bodo prodajalne Mercatorja v Tržiču in njeni okolici odprte v soboto, 27. novembra 1976, do 16. ure, prodajalna 1 v Kranju pa do 17. ure. V nedeljo, 28. novembra, in v ponedeljek, 29. novembra 1976, bodo vse prodajalne zaprte. V torek, 30. novembra, pa bodo od 8. do 11. ure odprte in dežurne naslednje prodajalne: Vse ostale prodajalne bodo v torek, 30. novembra 76, zaprte Cenjene potrošnike prosimo, da si pravočasno oskrbijo z vsem potrebnim blagom, obenem pa vam priporočamo prazničen nakup blaga po reklamnih cenah, katerega imajo vse prehrambene prodajalne MERCATORJA v prodaji od 20. novembra do 31. decembra 1976. iviercator Za obisk in nakup v MERCATORJEVIH prodajalnah se iskreno priporočamo, obenem pa vsem občanom in cenjenim potrošnikom Gorenjske iskreno čestitamo k prazniku republike, 29. novembru. Prodajalna 1 v Kranju, Cesta JLA 6 Prodajalna 3 Tržič, Trg svobode 27 Prodajalna 5 Tržič, Trg svobode 21 Prodajalna SP 17 Bistrica 94 (na Deteljici) Prodajalna 21 v Križah in Prodajalna 23 Ravne J',H l 1U ' 41 ' l ^ U t Delovne zmage in prireditve ob dnevu republike Na Jesenicah bo danes popoldne ob 17. uri slavnostna, razširjena seja delavskega sveta Železarne z uvodnim govorom o poteku in pomenu gradnje hladne valjarne za jeseniško železarno in slovensko ter jugoslovansko gospodarstvo. Ob tej priložnosti bo delavski svet izrekel priznanja vsem posameznikom in organizacijam združenega dela, ki so največ pripomogli k uspešni gradnji. Na tej seji bodo podelili tudi spominsko značko in listino glasilu Zelezar ob 25-letnici izhajanja. Kulturni program bosta izvajala vokalni oktet DPD Svoboda France Prešeren Žirovnica — Breznica in pihalni orkester jeseniških železarjev. V nedeljo, 28. novembra, ob 11. uri pa bo slavnostna otvoritev nove hladne valjarne na Beli. Kulturni program bodo izvajali združeni pevski zbori z Jesenic, Kranjske gore, Lesc in Krope, skupaj več kot 300 pevcev. Fo otvoritvi si bodo udeleženci ogledali novo valjamo, vsak pa bo dobil tudi spominsko značko. Foleg teh dveh osrednjih prireditev bo na Jesenicah ob dnevu republike še vrsta drugih. Omenimo naj le najpomembnejše: jutri, 27. novembra, bodo ob 10. uri v spominskem parku na Koroški Beli odkrili spomenik talcem, delo akademskega slikarja in kiparja Jaka Torkarja. Popoldne ob 18. uri pa bodo v mali dvorani in čitalnici Delavskega doma na Jesenicah odprli kolektivno razstavo likovnih del članov likovnega kluba Dolik, ki je že tradicionalna ob tem prazniku. V Kranju bo osrednja občinska proslava drevi ob 18. uri v dvorani kina Center. Pripravljajo jo družbenopolitične organizacije in skupščina občine Kranj, pokrovitelj pa je delovna skupnost Ljubljanske banke — podružnica Kranj. V kulturnem programu bo sodelovala mladina osnovnih šol Lucijan Seljak in France Prešeren iz Kranja ter zabavni ansambel SMB 220 Doma JLA Kranj. Družbenopolitične organizacije Golnika in Instituta Golnik pa prirejajo proslavo v počastitev dneva republike danes popoldne ob I .'i. uri. Nastopal bo pevski zbor Iskra iz Kranja. Fraznovanjem se priključujejo tudi učenci osnovne šole iz Cerkelj. Danes ob 12. uri bo proslava za učence. Starše in druge občane pa vabijo, da pridejo v šolo ob 17. uri. Učenci bodo pripravili kulturni program, odprli bodo razstavo likovnih del in odkrili doprsni kip maršala Tita, ki ga je Soli podaril član sveta federacije Tone Fajfar. Po prireditvi bo družabno srečanje kolekti"r .n članov sveta staršev. Tudi kranjski gimnazijci oodo počastili dan republike. Danes zjutraj bodo pripravili proslavo. V recitalu, ki ga bodo izvajali učenci, bodo prikazali zgodovino slovenskega naroda od Karantanije naprej, izvajali pa bodo tudi krajši prozni tekst Florijana Liparja — Škorenj. Mladina iz krajevne skupnosti Vodovodni stolp in garnizija JLA Stane Žagar pa pripravljata proslavo drevi ob 19. uri v domu JLA. Po proslavi bo tovariško srečanje mladine iz KS in vojakov ter ples. Igral bo ansambel SMB 220. V teh dneh je odprta tudi razstava na osnovni šoli Simon u^-do. Razstavljena so otroška dela, ki so jih posredovali likovni pedagogi iz raznih krajev Jugoslavije. Razstava bo odprta do 3. decembra. Osrednja občinska proslava v radovljiški občini bo v obnovljenem kulturnem domu na Bohinjski Beli. Z njo bodo prizadevni krajani in kulturni delavci na dostojen način proslavili velik delovni uspeh - dokončno obnovitev kulturnega doma, ki so ga uredili pretežno z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom. Slovesnosti se bodo začele drevi ob 19. uri s slavnostno sejo upravnega odbora DFD Svoboda, ki bo hkrati tudi obračun M-letnega uspešnega dela amaterskih kulturnikov omenjenega društva. Na seji bodo najzaslužnejšim članom podelili priznanja. Osrednja občinska proslava pa bo jutri, 27. novembra, ob 19. uri. Slavnostni govornik bo Polde Fernuš, predsednik občinske skupščine in član predsedstva OK SZDL Radovljica. V kulturnem programu bodo sodelovali moški pevski zbor iz Krope, predstavniki JLA in osnovne šole Bohinjska Bistrica ter recitatorji DPD Svoboda Bohinjska Bela. Šahovski društvi Lesce in Radovljica bosta pripravili v počastitev dneva republike hitropotezni šahovski turnir. Turnir bo v ponedeljek, 29. novembra, ob 17. uri v prostorih družbenega centra v Lescah. V spomin na prve volitve v krajevne odbore na območju sedanje krajevne skupnosti Podnart, ki so bile noveinbra 1944, praznujejo v Fodnartu novembra krajevni praznik. Osrednja prireditev ob letošnjem prazniku bo v nedeljo, 28. novembra, ob 16. uri, ko se bo na slavnostni seji zbral svet krajevne skupnosti. V kulturnem programu bodo sodelovali moški pevski zbor, dramska skupina KUD Svoboda Podnart in pionirji Alojza Rakovca osnovne šole Ovsiše. Slavnostni govornik bo sekretar osnovne organizacije ZK iz Kemične tovarne Podnart Franc Polajnar. Na seji bodo podelili tudi priznanji Štefanu Hajdinjaku in Arturju Silarju. V okviru kulturnega tedna, ki ga ob jubileju Svobode z Bohinjske Bele in dnevu republike pripravljajo ZKFO Radovljica, DPD Svoboda Bohinjska Bela in OK SZDL Radovljica, bo v nedeljo, 28. novembra, ob 19. uri prvi del srečanja pevskih zborov občine Radovljica, v katerem se bodo predstavili: pevski zbor iz Ćešnjice pri Bohinju, Srednje vasi pri Bohinju. Bohinjske Bistrice, Bleda in Radovljice. V ponedeljek, 29. novembra, ob 19. uri pa se bodo predstavili pevski zbori iz Krope, Lesc, Ljubnega, Podnarta in Zasipa. Sklepna prireditev kulturnega tedna bo na Bohinjski Beli v torek, 30. novembra, ob 19. uri pod naslovom Glasbeno folklorni večer. Nastopila bosta harmonikarski orkester glasbene šole Radovljica in folklorna skupina KUD Verige Lesce. V Kibnem pa bo proslava ob dnevu republike drevi ob 19. uri v dvorani zadružnega doma. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi razstavo slik članov likovne sekcije domače Svobode. Razstava bo odprta vsak dan od 15. do 17. ure, do 3. decembra. Družbenopolitične organizacije, občinska skupščina in samoupravne interesne skupnosti Skofja Loka pa vabijo ob dnevu republike na Večer Cankarjeve besede. Frireditev bo drevi ob 17. uri v osnovni šoli v Gorenji vasi. Večer Cankarjeve besede so pripravili škofjeloški gimnazijci. Dražgošani pa bodo za dan republike odprli novo asfaltirano cesto od Železnikov do Dražgoš. Otvoritev ceste bo v nedeljo, 28. novembra, ob 15. uri na prostoru poleg žage v Dragošah. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci osnovne šole iz Železnikov. Po končani proslavi bo za goste sprejem v osnovni šoli v Dražgošah, kjer bodo mladinci pripravili zabavno prireditev. Ta prireditev bo za vse udeležence proslave. Osrednjo proslavo ob dnevu republike v tržiski občini pripravljajo mladinci. Proslava bo drevi ob 19. uri v Paviljonu NOB v Tržiču. V kulturnem delu bodo mladinci izvajali recital Jaz bratje pa vem za domovino ter predvajali film amaterskega kluba Tomo Križnar o tržiškem revolucionarju, udeležencu oktobrske revolucije Petru Uzarju. L. B. Za dan republike na Rašico Kranj — Planinsko društvo Kranj organizira v ponedeljek, 29. novembra, planinski izlet na Rašico. Zbirališče izletnikov bo pred kinom Center, od koder bo posebni avtobus ob sedmih zjutraj krenil proti Rašici. Izlet je organiziran v počastitev dneva republike. Avtobus bo izletnike popeljal do Svečan sprejem v ZK RADOVLJICA, KRANJ - Komite občinske konference zveze komunistov Radovljica je pripravil včeraj, 25. novembra, v počastitev praznika republike svečan sprejem okrog 30 novih članov v zvezo komunistov. Vsi novo sprejeti člani so uspešno opravili uvajalni seminar. V kulturnem programu so na slovesnosti nastopili člani mladinskega mešanega zbora KUD Ljubno in recitatorska skupina DPD Svoboda Bohinjska Bela. V delovni organizaciji IKOS pa bo danes, 26. novembra, popoldne slovesnost ob dnevu republike, na kateri bodo prav tako sprejeli nove člane v zvezo ko- ihunistftvi i i lit i lili Gamelj, od koder se bodo mimo vasi Rašica povzpeli "a vrh Rašice, ki se imenuje po n: V «jm heroju Stane-to Koscu. Po Rašiškem hribu bodo izletniki nato krenili do Mengeške koče na Gobarici in po štirih urah hoje prišli v Mengaš. Koči na Rašici in na Gobarici sta oskrbovani in odprti. Ker ponuja ponedeljkov izlet obilo zanimivosti in doživetij, pričakujejo kranjski planinci dober obisk. D. F. Preložena konferenca ZSMS Radovljica Radovljica — V petek, 19. novembra, bi morala biti v Radovljici volilna programska konferenca osnovne organizacije ZSMS, vendar je zaradi slabih priprav odpadla. Ob dokaj pičli udeležbi so se dogovorili, da bodo konferenco pripravili prihodnji mesec. Ugotovili so tudi, da delo radovljiške mladine ni zaživelo takoj po ustanovni konferenci lani, ker člani predsedstva niso bili enotni. Pohvalili pa so delo v. d. predsednika Miča Tadiča, ki si je zelo prizadeval, da bi delo zaživelo. Za naprej so se dogovorili za še večjo pomoč krajevne konference socialistične zveze, sveta zveze komunistov, akti- Večer s koroškimi pevci Kranj — Športno društvo Grinta-vec OlŠevek bo jutri, 27. novembra, °b 19. uri v delavskem domu v Kranju priredilo v sodelovanju z Vele-trgovskim podjetjem Kokra Kranj *■ TOZD Detajl Večer s pevkami in pevci iz Sel na Koroškem. Nastopili bodo vokalni ženski sekstet, HioŠki kvintet, ženski vokalni duet 8 spremljavo na kitari, Valentin Po-»anšek in drugi. Med drugim bodo Predvajali tudi diapozitive iz Sel. Po kulturnem programu pa bo modna tevija Silvestrov večer. Program bo Povezoval napovedovalec RTV Rado Casl. Pogovori o predoru Bled — Na Bledu se je v torek, 23. novembra, začelo drugo tridnevno zasedanje jugoslovansko-avstrij-komisije strokovnjakov, ki so Preučevali projekt za izgradnjo predora pod Karavankami. Razpravljali so predvsem o poteku trase, tehničnih značilnosti predora in dovoznih cestah, nadalje o mejni kontroli med gradnjo, blagovnih menjavah in o financiranju. Avstrijsko delegacijo je na pogovorih vodil pooblaščeni minister dr. Johann Den-8ler. A. 2. Jutrišnja prireditev je namenjena prazniku republike, našemu pisatelju Ivanu Cankarju in solidarnostni akciji koroških Slovencev v boju za njihove pravice. Vstopnice za prireditev so v predprodaji v prodajalni Živila na Visokem, pred prireditvijo pa bodo na voljo v delavskem domu. A. Ž. Za praznike v Bohinj Bohinj — Bohinjski turistični in gostinski delavci vas za praznike vabijo v Bohinj. Prijetno se boste počutili v Alpetourovih hotelih, kjer so pripravili tridnevni praznični paket, ki velja 345 dinarjev. Obratuje tudi že žičnica na Vogel, prijeten pa bo tudi sprehod do slapa Savice ali okrog jezera. Sicer pa so bohinjski hoteli skupaj z mladinskim domom v prazničnih dneh poskrbeli tudi za zabavo. Vsak večer bo v enem od hotelov ples. Razvedrili pa se boste lahko tudi na avtomatskem kegljišču v restavraciji center. Dovolj prostora je tudi v drugih hotelih in v zasebnih turističnih sobah. Vse informacije dajeta Turistbiro Bohinj, ki bo odprt tudi med prazniki, in centralna recepcija Alpetour. * ^ Center slepih Skofja Loka razglaša prosto delovno mesto vzgojitelja za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Pogoji: — višja defektološka izobrazba (tiflopedagog) in 3 leta delovnih izkušenj — pedagoška akademija (tiflopedagog) in 3 leta delovnih izkušenj — višja pedagoška izobrazba druge ustrezne stroke oziroma smeri z dopolnilno tiflopedagoško izobrazbo in 3 leta delovnih izkušenj. Poleg vloge s kratkim življenjepisom mora kandidat predložiti dokazilo o stiokovni izobrazbi, o dosedanji zaposlitvi v obliki izpiska iz delovne knjižice. Kandidati naj vložijo prijave v 10 dneh od objave tega razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izteku razglasnega roka. Komisija za razpis delovnega mesta direktorja OZD OBRTNIK SKOFJA LOKA, Blaževa ulica 3 ponovno razpisuje prosto delovno mesto direktorja Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev mora kandidat imeti še: — višjo strokovno izobrazbo po možnosti ekonomske ali komercialne smeri — 5 let ustreznih delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih — organizacijske in vodstvene sposobnosti x — da aktivno sodeluje pri razvijanju socialističnih samoupravnih odnosov Kandidati naj dostavijo pismene ponudbe najkasneje v roku 20 dni po razpisu odnosno objavi v časopisu. Ponudbe s kratkim življenjepisom ter dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev ter potrdilo o nekaznovanju naj kandidati dostavijo na gornji naslov z oznako »za razpisno komisijo«. ljubljanska banka vam čestita 29. november rojstni dan socialistične federativne republike Jugoslavije Nejevolja tržiških gospodarstvenikov Tržič — Dosedanje razprave o financiranju samoupravnih interesnih skupnosti in drugih družbenih dejavnosti so v tržiški občini povzročile precej nejevolje in zaskrbljenost. Tržičani ugotavljajo, da so predlogi samoupravnih sporazumov neusklajeni z republiškimi in tudi občinskimi planskimi dokumenti. Neusklajenost je še posebno očitna pri republiških in regijskih sporazumih oziroma programih samoupravnih interesnih skupnosti. Neusklajenost je opaziti tudi v občini. Še posebno je očitna pri sredstvih za solidarnost in vzajemnost. Žalostno pa je, da nekatere samoupravne interesne skupnosti še nimajo progra- 30 let tehnične kulture Kranj KRANJ — Občinska zveza organizacij za tehnično kulturo Kranj je včeraj, 25. novembra, pripravila v Kranju tri prireditve v počastitev 30-letnice organizacije Ljudske tehnike in razvoja tehnične kulture v kranjski občini. Ob 17. uri je bila v dvorani občinske skupščine osrednja proslava, na kateri je govoril predsednik občinske konference socialistične zveze Slavko Mal-gaj. Uro za tem so pod pokroviteljstvom predsednika medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janeza Varla v avli občinske skupščine odprli jubilejno 20. gorenjsko razstavo fotografije, ob 18.30 pa se je v koncertni dvorani delavskega doma začel tretji festival amaterskega filma kino-amaterjev Iskre. Pokrovitelj festivala je bil pomočnik glavnega direktorja Iskre-Elektromehani-ke Kranj Ludvik Kuhar. mov ali pa so le-ti oblikovani po neenotni metodologiji. Tržiški gospodarstveniki opozarjajo, da za zdaj predlagane stopnje za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti in drugih družbenih dejavnosti utegnejo še kako obremeniti gospodarstvo in oskubiti planirani ostanek dohodka delovnih organizacij in to ne le organizacij, ki že sedaj poslujejo na meji rentabil- nosti, temveč tudi delovne kolektive, ki so zelo uspešni. Če bodo sedanji predlogi obveljali, bodo le ma-lokje v tržiški občini imeli denar za sklad skupne porabe, poslovni sklad itd. Onemogočen bo planirani razvoj industrije, ki je še posebno v tržiški občini predelovalnega značaja, ogrožen pa tudi družbeni standard in življenjska raven delovnih ljudi in občanov, -jk Hranilno kreditna služba Kmetijske zadruge Skofja Loka po sklepu centralnega odbora HKS z dne 8. novembra 1976 razpisuje natečaj za investicijske kredite v kooperacijsko kmetijstvo, ki jih bo Hranilno kreditna služba KZ Skofja Loka v letu 1977 dajala iz sredstev obrestnih kreditov LB, lastnih hranilnih vlog in drugih virov z namenom usmeriti, modernizirati in povečati kmetijsko proizvodnjo. Natančni razpisni pogoji so objavljeni na oglasnih deskah vseh proizvodnih okolišev KZ Skofja Loka. Prijave zbira kmetijska pospeševalna služba KZ Skofja Loka do vključno 31. decembra 1976. V istem razpisnem roku zbiramo tudi predhodne prijave oz. prošnje za najem kreditov za investicijska vlaganja v kmečki turizem. Modni salon — Kavčič Marija, Tomšičeva 1 5. Kranj Hitro — najkasneje v enem tednu izdelujemo po meri ženske hlače in krila Izdelujemo tudi ženske plašče, kostime in obleke po meri Cene solidne. Odprto vsak dan od 14. do 18. ure, sobota zaprto. Na zalogi KRANJ imamo kuhinjo »LIPA« Ajdovščina in vse elemente kuhinj »LUCIJA« in »TANJA« Možna je takojšna dostava na dom BLAGOVNICA Radovljica (pri avtobusni postaji) ^V\>J-'' velika izbira igrač in otroških oblačil vseh vrst murna KRANJ Leto 1976: uspešno za Elektrotehniško podjetje Kranj Ustvarjene možnosti za razvoj in modernizacijo Elektrotehniško podjetje Kranj letos moderniziralo stavbo ob Koroški cesti in zgradilo na Primskovem nove prostore — Zbor delavcev sprejel program do leta 1980 - Delavci o svojem podjetju Delovni kolektiv Elektrotehniškega podjetja iz Kranja je ob letošnjem dnevu republike lahko ponosen. Letos je v »komunalni coni« na Primskovem zgradil moderni obrat, obenem pa uspel modernizirati starega ob Koroški cesti 53/c v Kranju. Na Primskovo so se preselili proizvodna dejavnost (maloserijski oddelek, elektroinstalacijski oddelek), projektiva in tehnične službe. Razen tega je na Primskovem tudi dovolj prostora za moderno skladišče, ki je na voljo instalaterjem, maloserijskemu oddelku in vzdrževanju. Elektrotehniško podjetje ima v primskovskem skladišču organizirano tudi prodajo na debelo. Polepšana je tudi pred leti zgrajena stavba (v kolektivu ji pravijo »stara«, čeprav tega imena ne za- podjetje ima normalne delovne pogoje in nameravamo zato v prihodnje več vlagati v modernizacijo tehnološkega procesa in opreme ter v dvig življenjske ravni delavcev.« V Elektrotehniškem podjetju Kranj združuje delo 160 delavcev in 40 učencev v gospodarstvu. Kvalifikacijska sestava je ugodna. Tri odstotke zaposlenih ima visoko ali višjo izobrazbo, 14 odstotkov zaposlenih pa predstavlja srednjestro-kovni kader. Polkvalificiranih je le pičlih 10 odstotkov zaposlenih, ostali pa so kvalificirani delavci. Delovna organizacija opravlja elektroinstalacije, razvija maloserijsko dejavnost, projektira elek-trornontaŽne naprave in skrbi za servisna popravila in vzdrževanje. K dejavnosti Elektrotehniškega Novi proizvodni prostori v komunalni coni na Primskovem služi) ob Koroški cesti. Servisi radijskih in televizijskih sprejemnikov, rotacijskih strojev, pripomočkov za gospodinjstvo in vzdrževanje so sedaj v zavidanja vrednih prov • ». , h ;'i> \i ii j it 'i iroszora. te v Medvodah, Kranju, Zagorju, Horjulu, Kosezah, Kumanovem, Bečeju itd. Vključili smo se tudi v akcijo obnove Posočja, kjer bomo v dveh mesecih skupaj z Elektro-montažo iz Ljubljane in Elmon-tom /. Bleda opremili 164 stanovanjskih objektov. Večja dela smo prevzeli tudi pri gradnji šolskega centra v Tolminu. Opozoriti velja na trajno sodelovanje s kranjskim Ikosom in na usmeritev k montaži na industrijskih objektih. Nudimo vse od projekta do izvedbe, in to je obetajoča usmeritev za prihodnost.« Štefan Ritlop, predsednik samoupravne delavske kontrole Liričlan ' • ' " ' V podjetja. Letos smo še posebno temeljito razpravljali o stabilizacijskem programu, ki smo ga uresničevali v precej težkih gospodarskih pogojih. Tržne razmere so bile takšne, da je bilo težko dobro organizirati in uskladiti delo. Stabilizacijo je poslovni odbor, v katerem so delavci in vodilni, že obravnaval, končna ocena pa bo oblikovana, ko bodo znani letni poslovni rezultati.« Janez Kleč, predsednik odbora za kadre in družbeni standard: »Disciplina, družbeni standard in stanovanjska problematika so delovno področje odbora. Za stanovanjsko gradnjo izločamo kar 8 od-'stot^ov, bruto osebnih 'elo in projektivo za nizkonapetostne jakotočne, šibkotočne in strelovodne instalacije. Za nas je bila dolgo največji problem fluktuacija delavcev. Mi jih izučimo, potem pa odidejo v tovarne, kjer so boljši delovni pogoji. Zato bo treba naše delo bolje ceniti in vrednotiti.« Janko Troha, predsednik osnovne sindikalne organizacije: »Krepitev samoupravljanja, stabilizacija, oddih, šport in rekreacija, ozimnica in obveščanje so bile naloge, ki so povzročile naši osnovni organizaciji največ dela. Del teh nalog bo prevladoval tudi prihodnje leto. Še posebne pozornosti bodo deležni obveščanje, uresničevanje sindikalne liste, sodelovanje s samoupravnimi organi in z družbenopolitičnimi organizacijami podjetja in vključevanje v prizadevanja za boljše gospodarjenje.« Zbor delavcev je sprejel program Zbor delavcev Elektrotehniškega podjetja Kranj je sprejel program razvoja podjetja do leta 1980, v katerem je zapisano, da se število zaposlenih ne bo bistveno povečevalo, temveč bo glavna skrb delovne organizacije modernizacija-Razvoj bo odvisen tudi od razvoja gradbeništva. Elektrotehniško podjetje bo skušalo večino montažnih del opraviti v delavnicah in skrajšati delovni postopek na objektih-Kolektiv to zamisel že uresničuje z izdelovanjem instalacijskih vozlov. Tesnejše bo prav tako sodelovanje z drugimi montažerskimi organizacijami, ker le takšno sodelovanje omogoča celovito ponudbo-Servisna dejavnost pa bo še boU obrnjena k domovom kupcev-V Elektrotehniškem podjetju načrtujejo tudi oblikovanje marketing službe, ki bo sodelovala Prl snovanju dela in pri preverjanj0' kako so zadovoljni kupci. Vzporedno s tem pa bo kolektiv bogatil samoupravne odnose in jin usklajeval z določili zakona o združenem delu! Kolektiv Elektrotehniškega podjetja Kranj se pridružuje čestitkam ob 29. novembru, dne* vu republike, in želi delovnim ljudem in občanom, sodela^ cem in poslovnim prijateljem obilo uspeha! , . ■ > redki so verjeli, da bo postal razposajeni Matevž Grilc izpod Pece s 30 leti advokat in vodja koroških Slovencev v najtežjih povojnih trenutkih boja za narodnostne pravice fir. Matevž Gilc, predsednik Narodnega sveta koroških Sloven-°ev: »Manjšina je v jedru zdrava in to vliva optimizem. Še krep-kejši in trdnejši pa bomo, če bomo znali več od nemških sodeže-lanov! Premalo imamo vrtcev in šol, šibki pa smo tudi na gospodarskem področju. Tu bo nujno potrebno sodelovanje s Slovenijo in z Jugoslavijo.« i CELOVEC - Dvakrat je v ne* .*J°S 14. novembra, celovški odvet-in predsednik Narodnega sveta Roških Slovencev dr. Matevž Grilc pokazal, da je zaveden Slovenec! ^ajprej je zgodaj zjutraj v nemšku-jprski Sinči vasi, kjer stanuje, pred ^merami avstrijske televizije raz-trJ?al števni listek in pozval sonarod-*V)ake k bojkotu (neuspelega) štetja P°sebne vrste, nato pa prišel z ženo parijo v Celovec in se pridružil Jožici, ki je v znak protesta proti •^miselnemu preštevanju zažigala Pred vladnim poslopjem glasovalne »ističe. . Pred deželno vlado Koroške, kjer te malo prijateljstva za slovenstvo, °D pepelu števnih lističev in platnih, ki so oblizovali na tribarv-^em papirju izpisana heimatdien-8t0V8ka gesla in jih niti dež niti ^vihta, ki se je v teh trenutkih 2&esla nad Celovcem, nista mogla Ur*ičiti, med vzklikanjem in petjem, ?° prvih novicah, da bojkot uspeva, Je ostal dr. Matevž Grilc miren in 2adržan. Le rahel nasmešek, ki ga je kamenjal znancem, je vedril njegov °krogel in resen, vendar mladostni obraz. V mislih je dr. Matevž Grilc £e snoval taktiko prihodnjega boja K°roških Slovencev za narodnostne Dravice, v katerem ima kot pred-j^dnik Narodnega sveta koroških Slovencev eno izmed najodgovor-neJSih nalog. Matevževa mama ne zna nemško V takšnega zrelega, neuklonljiva, značajnega, preizkušenega in evolucionarnega moža je zrastel fnolasi Matevžek iz Podkraja pri uberku. Okolica ga je imela za po- ^ lna. in fantalina, iz katerega se ne °. *aj prida izcimilo. Pa je Matevž, £>jen 7. septembra leta 1946 v dru-lr" malega kmeta, presenetil vse! S oh* nostJ°' Distrosl:J0 in z izrednim bčutkom za okolico je zdeloval °te> se uveljavljal in kalil v narodovem boju koroških Slovencev, P°8tal znan med rojaki in zaradi jPornega priznavanja za Slovenca jOdi me(j nemškutarji in bil junija to8 deležen advokatskega naslova! »Vsakomur je treba povedati, rfa ti Slovenec!« *Moj rojstni kraj Podkraj leži *<» Peco, blizu Pliberka. Oče v aPc» mali kmet, rojen leta 1897 ^ Cr»i na Koroškem, je bil l^j^den Slovenec, vendar se s JjJJJtiko ni ukvarjal. Leta 1968 je VrTr**'. Mnti .Tiiliinnn &f živi. Mati Julijana še Pra***1" 8e n* nau***a nemško, če-je bila rojena v sedanji kij***ki demokratični republiki, * so njeni starši zaradi po-§j likanja denarja rudarili v dr ?JjM»« obuja mladostne spomine je" ^atevž Grilc. »Osem otrok nas *&1> °* Antonija je umrla za JC°m leta 1967, Filip, Marija, k^110« Stanko, Pavel, Jože in jaz ta« Najmlajši pa se pogosto, naj-^a? • nedeljah, srečujemo pri bj. ei*i. Ostali smo Slovenci, če-KvV na8 Je življenje razteplo po °roškem in dlje.« Prvo srečanje s policijo in Heimatdienstom Matevž je v Libučah obiskoval ljudsko šolo. To je bil čas priprav na šolske štrajke in obdobje naraščajoče germanizacije. Grilčev Matevž se dobro spominja učitelja, ki je v drugem ali tretjem razredu dejal: »Ali ne bi bilo lepo, če bi v šoli govorili samo nemško ...« Ob teh besedah se je Matevž sicer zamislil in jih je bil kot šolarček, ki se brani šolskih obveznosti, vesel, vendar je kmalu začel spoznavati protislovensko srž učiteljevih besed! Leta 1957 je Matevža Grilca kaplan zadnji hip prepričal, da se je vpisal na Slovensko gimnazijo v Celovcu. To za slovenskega kmečkega fanta ni bilo lahko. Zaradi poskusov napadov na dijake Slovenske gimnazije so le-ti, med katerimi je bil tudi Matevž, hodili v šolo v spremstvu policajev. »Na Slovensko gimnazijo v Celovec, ki jo je takrat vodil izreden pedagog in človek dr.Joško Tišler, segajo začetki mojega političnega delovanja ...« »Gimnazijo je takrat vodil izreden ravnatelj, pedagog in človek dr. Jožko Tišler. Avtoriteto je imel in me poznal bolje kot oče,« pripoveduje Matevž Grilc. »Tovariški odnosi so vladali med dijaki in profesorji. Nisi bil številka, temveč enak med enakimi v gimnazijski druščini.« Na celovško Slovensko gimnazijo segajo tudi začetki Matevževega političnega delovanja. Dolgo je bil predsednik Koroške dijaške slovenske zveze. V teh letih je tudi prvič spoznal, kaj je Heimatdienst. Njegovi člani so z dimnimi bombami in drugimi predmeti napadli slovenske mladince, ki so se pri Gospe sveti srečali s slovensko mladino iz Italije. Sedanji predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, najmlajši v njegovem obstoju, je leta 1965 ma-turiral in odšel na služenje vojaščine v Celovec. Podpolkovnik., Slovenec sem! Nabor, ki je bil za Matevža prvo srečanje z avstrijskimi vojaškimi oblastmi, ni minil brez zapletov. »Vprašali so me po jeziku in poreklu,« pripoveduje dr. Matevž Grilc. »Slovenec sem, odgovarjam komisiji. Njen predsednik pa mi odvrne, da na Koroškem Slovencev ni in da poznajo samo vindišarje. Sporekla sva se, vendar je moral predsednik popustiti. Enako vprašanje je čakalo tudi slovenskega kmečkega fanta za menoj in tudi zanj sem vztrajal, da napišejo slovensko! Naslednji dan takšnega ravnanja s slovenskimi naborniki ni bilo in so fantom, ki so se izrekli za vindišarje, zapisali slovensko poreklo in jezik! Pred tem pa so bili slovenski fantje na naboru izpostavljeni raznim pritiskom, saj so morali celo materin jezik pred naborno' komisijo dokazo- vati s pisanjem in branjem slovenskih besedil! Vojaščino sem služil skupaj s Slovencema Ko-vačičem in Hartmanom. Le neki podpolkovnik me je grdo nagnal čez Karavanke v Jugoslavijo, ker sem mu povedal, da sem Slovenec« »Lepe spomine imam na štu-dentovska leta na Dunaju. Ni bilo mržnje in diskriminacije do Slovencev!« Več kot štiri leta je nato Matevž Grilc študiral na Dunaju pravo. To so bila najlepša leta, pripoveduje predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev. Ni bilo mržnje in diskriminacije. Pravniki so to drugače razumevali in grajali koroško gonjo proti Slovencem. Študent iz Podkraja je prejemal štipendijo. Kot Slovencu so mu jo morali podeliti, saj je bil bister, reden in priden pri učenju in opravljanju izpitov. Žena bi skoraj ostala brez zaposlitve Študent Matevž Grilc se je na Dunaju poročil s Slovenko Marijo Križnik iz Sinče vasi, uslužbenko Centralnega plačilnega urada za nameščence na Dunaju. Marija je bila rOjena v slovenski družini, vendar starši zaradi naraščajoče germanizacije otrok niso naučili materinega jezika. Kljub temu se je Marija vpisala na Slovensko gimnazijo v Celovcu, se naučila našega jezika in ostala trdna in zavedna Slovenka. Ko se je Matevž poslovil 1970. leta od Dunaja, postal doktor prava in eno leto prakticiral na celovški sodniji, je prišla za njim tudi Marija. Naselila sta se pri njenih starših v Sinči vasi in se prijavila na razpisano delovno mesto v celovškem finančnem uradu. »Po časopisih so iskali ljudi in Marija se je prijavila,« razlaga dr. Matevž Grilc. »Ko so na uradu videli njeno slovensko spričevalo, so jo odklonili z izgovorom, da imajo ljudi, še posebno pa žensk, dovolj. Z Marijo nisva popustila. Telefoniral sem predsedniku finančnega urada in mu odkrito povedal, da žene ne vzamejo zaradi tega, ker je — Slovenka. Izvijal se je in posredno priznal. To je bilo v četrtek ali petek, v ponedeljek pa je žena že zasedla mesto v finančnem uradu.« Matevž in Marija imata hčerko in sina. Lidija je stara 9 let, Bojan pa 7 let. V Sinčo vas hodita v šolo. Oče ju je prijavil k slovenskemu pouku, ki se odvija takrat, ko drugi rišejo ali telovadijo! Le redki prebivalci Sinče vasi imajo še otroke pri slovenskem pouku. Večina je popustila. Tudi Bojan je očka že vpraševal, zakaj mora k slovenščini takrat, ko sošolci rišejo, se igrajo ali telovadijo. Matevž mu pripoveduje, da jezika očeta, starega očeta in vseh pred njima tudi Bojan, Lidija in njuni koroški vrstniki ne smejo pozabiti... Advokat v pisarni dr. Janka Tišler j a Obetavnemu doktorju prava je ponudil službo znani celovški odvetnik dr. Janko Tišler. Njegova pisarna je med največjimi inf najbolj priznanimi v koroškem glavnem mestu. Dr. Matevž Grilc se je uspešno vključil v delo in postal 1. junija samostojni advokat. »Frontalnih in direktnih napadov ter onemogočanja kot advokat-Slovenec ne doživljam. So sicer zahrbtneži in zahrbtna podtikanja, vendar je to koroška stvarnost, ki smo jo Slovenci vajeni,« meni dr. Matevž Grilc. »Naša pisarna ima ugled, ki je močnejši na Dunaju kot pa v Celovcu, zato se Dunaj v tem pogledu za besedičenja in omalovaževanja deželne prestolnice kaj dosti ne zmeni. Posebno dobro smo zapisani pri zavarovalnicah. V naši pisarni iščejo zatočišče celo glasni nasprotniki Slovencev. Lotevamo se vsake sodne zadeve. V Železni Kapli smo razreševali problem žaljenja časti. Ker je bila obravnava v slovenščini, je obsegal spis 400 strani in podražil stroške, v nemščini pa spis ne bi bil zajetnejši od 20 strani. Težave imamo, ker na sodiščih nočejo in ne znajo nemških spisov prevajati v slovenščino. Farsa je izgovor, da tega 7. člen državne pogodbe ne določa. Deželno vlado smo prosili za posredovanje in odločanje, vendar le-ta zaradi straho-petnosti in nemškutarske usmerjenosti ,modro' molči!« »Klevetanja, grožnje in napadi so vsakdanjost. Vendar za te ljudi velja pregovor: kdor glasno laja, nerad ugrizne ...« Slovenski odvetnik Grilc je rad med ljudmi. Razume se z njimi, bodisi v poklicu ali političnem delu. Njegovi prijatelji so preprosti ljudje, iz katerih je tudi sam zrastel. Ko je v Podjuni spodbujal ljudi k bojkotu preštevanja, je govoril v težkem, podjunskem dialektu. Vedel je, da ga bodo ljudje sprejeli z odprtim srcem. »Pristen pristop do ljudi je še posebno odločilen v trenutkih, ko narodna zavest omahuje in to se v našem boju večkrat dogaja,« pristavlja dr. Matevž Grilc. Grozilna pisma in napadi vsakdanjost »Kdor glasno laja, po navadi ne ugrizne, pravi pregovor in njega se spomnim ob napadih, grozilnih pismih in obrekovanjih. Berem jih v pismih, poslušam po telefonu in slišim na ulici. V ponemčeni Sinči vasi, kjer je tovarna Leitgeb v rokah nemškutarjev, ki ne prenesejo Slovencev, slišim za sovraštvo do mene, vendar mi tega v obraz še nihče ni povedal. To so zahrbtni ljudje, ki smo jih Slovenci vajeni,« pojasnjuje dr. Matevž Grilc. »Tudi poskusi fizičnih napadov name so že bili. Enkrat me je pred razjarjenimi skrajneži celo policija branila.« »Kadarkoli slišim za napade,« nadaljuje dr. Grilc, »se spomnim učitelja v ljudski šoli, ki mi je z besedami, da bi bilo samo ob nemškem jeziku v šoli lepše, dal vedeti, da sem Slovenec. Takrat strašne vsebine teh besed še nisem razumel, kmalu pa mi je bilo poznano tudi to.« Povej vsakomur, kdo si! »Zato menim, da mora koroški Slovenec danes vsakomur v obraz povedati, kdo je! Če storiš tako in se tako obnašaš, te bo tudi okolica takšnega sprejela. Izvijanje, prirojeno vindišarjem, Nemci izrabljajo, ker vedo, da imajo opravka s človekom puhle narodne zavesti. Od zavednega Slovenca pa najprej pričakujejo, da se bo branil. To naj bo vodilo mojih rojakov!« razčlenjuje borbo in razmere v manjšini dr. Matevž Grilc. »Manjšina je danes v jedru zdrava in močna, kur še posebno velja za mladino. To vliva optimizem. Vedno več imamo izobražencev, vzgojenih v Slovenski gimnaziji, zato ni čudno, da nasprotniki vzklikajo: Slovenska gimnazija, strup koroške dežele! Slovenci bomo obstajali in vzdržali, če bomo bolj izobraženi od »Živahen otrok sem bil. Mnogi so se spraševali, le kaj bo iz tega fanta.« nemških sodržavljanov. Zato potrebujemo šole in vrtce. Le enega slovenskega imamo v Št. Jakobu, zanj pa skrbe šolske sestre. Pomembno bo tudi delo na socialnem in gospodarskem področju. Največ vzrokov za asimilacijo in diskriminacijo tiči tu. Južna Koroška ni razvita. Vse, kar imamo, je v nemških rokah. Tu nam morata pomagati Slovenija in Jugoslavija. V Sekiri smo se veliko dogovorili in marsikaj že uresničujemo. Naš boj je podprl tudi predsednik Tito, ki nas je letos sprejel. Na njegove besede se zanesemo. Spoznali smo, da predsednik Tito odlično pozna naš položaj in zato srečanja z njim ne bom pozabil.« »Preštevanje je negativno vplivalo na položaj Avstrije in potrdilo, pred kom so stranke kapitulirale,« pripoveduje dr. Matevž Grilc in dodaja, da je bila to zmaga obeh osrednjih slovenskih organizacij, ki so ju skušali pred tem na vse načine likvidirati. »To pišejo tudi po preštevanju in celo na straneh glasila socialistične stranke,« nadaljuje dr. Matevž Grilc. »Mi ljudi nismo pozivali k odsotnosti, mi smo jih klicali k bojkotu, ki pa ni samo neudeležba na štetju, temveč tudi pisanje podatkov, ki nič ne povedo. Spet nam očitajo, da se borimo za Ljubljano, Beograd in da naj gremo tja ... Vendar smo prepričani, da preštevanje ni nič povedalo in da se bo morala vlada spet pogovarjati z nami. Koroški Slovenci so na naši strani. To bodo morali v Avstriji spoznati in rešiti naše vprašanje tako kot je treba. Prej problem, ki je osrednji v srednji Evropi, ne bo rešen. In prej prav tako tu ne bosta vladala mir in razumevanje!« Besedilo: Jože Košnjek Fotografije: Franc Perdan VoU/vou KRANJ Cenjeni potrošniki! Obveščamo vas, da bodo vse prodajalne veletrgovskega podjetja KOKRA - Kranj, v soboto dne 27. novembra odprte tudi v popoldanskem času do 17. ure. 738237 Svečani trenutek, ki spodbuja Ob čestitki za praznik, ko pero nekako težko sledi pretirani ali vsakdanje gledano tudi kritični misli, nekako ne moremo kljub nalogam v prihodnje in problemom, s katerimi se bomo morali že jutri spopasti, mimo uspehov. Pošteno in veselo praznovanje seveda pomeni tudi pošteno in objektivno oceno. Vendar se ob slavnostnem razpoloženju vseeno porajajo misli, ki preraščajo v optimistično ocenjevanje dogodkov in jutrišnjega dne. In zato je prav, da ob čestitki za praznik ostajamo realno kritični, hkrati pa objektivno zadovoljni nad dosedanjimi uspehi ter razpoloženjsko smeli nad nalogami, ki nas čakajo. Tako nekako smo enkrat že zapisali ob podobnem svečanem trenutku. Ne zato, da bi ponavljali doseženo in že zapisano, marveč zaradi objektivne kritičnosti smo si dovolili ta uvod. Konec koncev se število prebivalcev v zadnjem obdobju v naši občini ni bistveno spremenilo. Okrog 30.000 nas je. In prek 11.000 je zaposlenih v okrog 40 organizacijah združenega dela in v okrog 100 temeljnih organizacijah združenega dela. Dvajset krajevnih skupnosti nas združuje in povezuje, 95 naselij pa povezuje okrog 250 kilometrov cest. Po številu prebivalcev tako na Gorenjskem nismo največja občina, po razsežnosti pa sodimo med največje. Letošnji praznik republike v naši občini je še posebno svečan. Proslavili ga bomo z različnimi prireditvami in svečanostmi v raznih krajih in z osrednjo proslavo na Bohinjski Beli. Sicer pa letošnje praznovanje v naši občini obeležujejo gospodarski in družbeni uspehi in če bi se lotili naštevanja seznama mejnikov od zgodovinskega rojstva v Jajcu, bi bil seznam zelo bogat, a predolg. Zato se raje spomnimo le, da so bili pred dobrima dvema letoma postavljeni novi temelji samoupravnih odnosov, ko se je iz prejšnjega odborniškega razvil delegatski sistem in ko prav na današnji dan svečano sprejemamo novi zakon o združenem delu. V razpravah in pripravah na sprejem zakona smo tudi v naši občini pregledali in ocenili samoupravne odnose in se že pred začetkom uresničevanja zakona dogovorili za nekatere osnovne razvojne naloge. Turizem pred pomembnim srednjeročnim startom: Na Bledu kmalu Park hotel Vsem delovnim ljudem in občanom radovljiške občine čestitamo in želimo ob prazniku republike veliko uspehov -1 -C -C * t -K SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI OBČINSKA KONFERENCA ZKS RADOVLJICA OBČINSKA KONFERENCA SZDL RADOVLJICA OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV RADOVLJICA OBČINSKA KONFERENCA ZSMS RADOVLJICA ZZB NOV RADOVLJICA ZDRUŽENJE REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN Družbena stanovanjska gradnja je vse bolj v ospredju in skrbno urejanje prostora na tem področju narekuje red Sprejeli smo srednjeročne razvojne programe tako na področju družbenega kot gospodarskega razvoja. Prav ta mesec smo se kritično seznanjali z nekaterimi razvojnimi načrti delovnih organizacij in gospodarskih panog v občini. V industriji naše občine je zaposlenih okrog 6000 delavcev in med njimi je okrog polovica žena. Korenine naše industrije so sicer v glavnem klasične, vendar so v letih po vojni podjetja znala slediti tehnološkemu in družbenemu razvoju. In tudi glede načrtov za naprej nas ni treba skrbeti. Priča smo skrbno začrtanim in jasnim ciljem in spoznanju, da se je treba povezovati. To se kaže v kovinski, elektro in lesnopredelovalni industriji, to se kaže v gostinstvu, trgovini, zdravstvu in drugih dejavnostih. Nekatere tovrstne odločitve sicer ta hip lahko še bolj slutimo kot ocenjujemo, vendar je pomembno, da je prevladalo spoznanje, da razdrobljeni ne bomo kos nalogam v prihodnje. Letos so tudi nekateri kolektivi v naši občini slavili pomembne jubileje in delovne zmage. Spomnimo se obletnic Iskre Otoče in Iskre Lipnica. Slednja je dobila tudi novo proizvodno halo. Tudi v občinski skupnosti smo jim izrekli javno priznanje. Prav v teh dneh kolektiv Specerije Bled slavi 20-letnico. Pravzaprav bi lahko za vsako delovno organizacijo v občini našli dogodek, trenutek, ki kaže na razvoj. Elan beleži lepe proizvodne rezultate in posebno dobro prodaja v tujini. Tekstilna industrija sicer ni v najbolj rožnatem položaju, a je kot celota vseeno močna in izredno pomembna. Plamen in Veriga dosegata in tudi presegata poprečno proizvodnjo na zaposlenega v primerjavi z razvitim svetom. Podobno je v lesni industriji, trgovini. In turizem, kot pomembna gospodarska panoga v naši občini, je pred prav tako pomembnim srednjeročnim startom. Na Bledu je pred otvoritvijo hotel, pred startom razvoj ostale infrastrukture, v Bohinju pa moramo s skupnimi močmi pospešeno začeti uresničevati včerajšnje zamisli in načrte ter tako nadoknaditi nekatere življenjsko pomembne turistične in druge odločitve. Korak, ki so ga v zadnjem letu naredile krajevne skupnosti v občini, je naravnost neverjeten. Razvoj novih samoupravnih odnosov se je v njih zares odrazil in vse bolj sledi začrtani poti zapisani v črki ustave. Referendumi oziroma samoprispevki spreminjajo tako rekoč čez noč naše kraje. Kljub drugim naporom so se številni prebivalci letos v krajevnih skupnostih zavestno odrekli delu dohodka za financiranje oziroma svoj prispevek za različne komunalne objekte. Prav tako velja omeniti stanovanjsko gradnjo. Zadnje čase je bilo večkrat slišati, da je na področju stanovanjske gradnje in urbanizacije nasploh v naši občini začel veti nov veter. Praktično gledano je v tem veliko resnice. Družbena stanovanjska gradnja je vse bolj v ospredju in skrbno urbanistično urejanje prostora narekuje na tem področju red, spoštovanje sprejetega in dogovorjenega ter varčnost. Z eno besedo bi glede tega lahko rekli, da živimo za naše zanamce, ki jim moramo prav tako zagotoviti pravico do prostora, zdravega in čistega okolja. Naša osnovna skrb bo zato še naprej veljala usklajenemu družbenemu in gospodarskemu razvoju. Ne bomo dovoljevali, da bi nas premikali razni pretresi. Letos smo bili dvakrat priča naravnim katastrofam. Potres tudi v naši občini ni prizanesel. Nismo odpravili še vse škode, a ni bojazni, da je s skupnimi napori ne bi. Prizadevali si bomo, da dosledno na samoupravnem področju čimprej uresničimo sprejeti zakon o združenem delu, da povežemo komunalno, gradbeno in druge dejavnosti. Na tem področju smo praktično tik pred uresničitvijo novih samoupravnih odnosov. Sicer pa za celoten prihodnji razvoj lahko ugotovimo, da smo se zanj samoupravno dogovorili in se za njegovo uresničitev družbenopolitično zadolžili. Skratka, ob koncu tega razmišljanja lahko ugotovimo, da nas doseženi rezultati in uspehi v tem svečanem trenutku lahko resnično spodbujajo pri uresničevanju začrtanih ciljev. ENTRAL GOSTINSKO IN TRGOVSKO PODJETJE n.sol.o. KRANJ 1946 1976 Podjetje VINO Kranj praznuje letos 30-letnico. S poslovanjem je pričelo leta 1946 kot podružnica podjetja iz Ljubljane. Pričetek je bil skromen. Komaj štiričlanski kolektiv je imel v bivši Grajzarjevi kleti na Primskovem le nekaj vinskih sodov, brez vsake kletne in transportne mehanizacije. Ko so v letu 1947 dobili prostore bivše »Maverjeve pivovarne«, so se že leta 1948 osamosvojili v samostojno okrajno podjetje VINO-PIVO, Kranj. Ko ob 30-letnici pogledajo statistične podatke o razvoju podjetja, so lahko ponosni, kajti delovni kolektiv je z mnogo truda in napora ter z mnogo odrekanja, ustvaril podjetje na ugledni ravni. V cilju razvoja podjetja so postopoma ustanavljali založna skladišča v Škofji Loki, Tržiču, na Bledu, v Kranjski gori in Lescah. Preuredili in povečali so skladišča, zgradili stekleničnico za pivo v Kranju in brezalkoholne pijače na Bledu, garaže in mehanično delavnico. Vzporedno s tem so širili krog odjemalcev, ki ne zajema le samo Gorenjsko, kajti kupce imajo tudi na drugih področjih. Krijejo več kot 70 % potreb po brezalkoholnih in alkoholnih pijačah. Podjetje ima glede na svojo dejavnost v oskrbovanju gorenjskega gostinstva in trgovine velik pomen. S svojo široko mrežo založnih skladišč lahko v najkrajšem času oskrbi vsako gostišče v najoddal-nejšem kraju Gorenjske z vsemi alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami. Tako omogoča našemu gostinstvu široko izbiro, čim manjše zaloge posameznega blaga in embalaže, minimalno angažiranje obratnih sredstev, sproščanje skladiščnega prostora za povečanje asortimentov pijač, posebno pa kadar je vprašanje pokvarljivih brezalkoholnih pijač, ugodne cene in takojšnje dobave. To seveda omogoča gostinstvu, da svoje domače in tuje goste po tej plati povsem zadovolji, kar je osnova za afirmacijo našega turizma, za katerega pa nedvomno posebno uspešno daje svoj delež tudi podjetje VINO. Da bi to nalogo lahko opravili, tako kot razvijajoč turizem Gorenjske od njih pričakuje, so v skladu z razvojem trgovine z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami pričeli z organiziranim sodelovanjem z vinskimi podjetji z raznih področij, predvsem Slovenije. Prav tako uspešno sodelujejo z raznimi proizvajalci močnih alkoholnih pijač kot na primer FRUCTAL -ALKO Ajdovščina, posebno mesto pa ima gospodarsko sodelovanje s Pivovarno UNION Ljubljana. Sodelujejo tudi s podjetji z ostalih področij Jugoslavije, vendar le tam, kjer alkoholne in brezalkoholne pi- jače dosegajo kakovost, ki jo zahteva gorenjski potrošnik. V vseh skladiščih so uvedli in uredili trgovine za prodajo na drobno, v katerih prodajajo vse vrste pijač po izjemno nizkih cenah. Zato so skladišča primerno uredili in mehanizirali, uredili izgled in asfaltirali manipulativna dvorišča skladišč. S tem seveda še ni zaključeno, je pa dana možnost za razvrščanje blaga in primerno postrežbo. Vsekakor pa se bodo morali v skladu s potrebami še nadalje razvijati. Veliko bi lahko povedali o razsežnosti podjetja, toda vzeli bi le podatke iz njihove statistike za leto 1975. Poprečno so zaposlovali 84 delavcev, prodali pa so poleg ostalega blaga 150 vagonov vina, 30 vagonov močnih alkoholnih pijač, 480 vagonov piva in 250 vagonov raznih brezalkoholnih pijač. Te velike količine, posebno če upoštevamo, da je v zadnjih letih večina blaga embalirana, zahtevajo velike napore notranjega in zunanjega transporta. Iz ustvarjenega prometa se lahko zaključi, da se izredno ugodno razvija maloprodaja alkoholnih in brezalkoholnih pijač, ki je med potrošniki zelo ugodno sprejeta, da morajo ta razvoj nenehno spremljati, da bodo gorenjskemu potrošniku lahko nudili široko izbiro blaga. Porast turizma pa pogojuje napredek gostinstva in bodo kot dobavitelji imeli važno vlogo, za katero pa se bo treba sproti prilagajati potrebam in razvoju tega. Od leta 1973 dalje je podjetje v sklopu Gostinsko trgovskega podjetja Central Kranj kot TOZD VINO Kranj. Dosedanje skupno delo lahko ocenijo kot uspešno in pozitivno. Odnosi med posameznimi TOZD so zelo dobri. Mišljenja so,da v razvoiuGorenj-ske ta združitev ni bila zadnja oblika, temveč stopnica višje v nadaljnjem razvoju in sodelovanju ter samoupravnem sporazumevanju v gospodarstvu. Zavedajo se, da upravljajo z njim zaupanim ljudskim premoženjem ter da morajo s skrbnim in dobrim gospodarjenjem prispevati k ekonomsko trdni in politično močni skupnosti naših narodov. Delovni kolektiv čestita za praznik republike — 29. november. TOZD ŽIVILA Kranj Nudimo vam ugoden PRAZNIČEN NAKUP v vseh prodajalnah z živili Priporočamo se za nakup in vam želimo prijetno praznovanje Veletrgovina Živila Kranj TOZD Maloprodaja Skupščina občine Jesenice Občinska konferenca ZKS Jesenice Občinska konferenca SZDL Jesenice Občinski sindikalni svet Jesenice Občinski odbor ZZB NOV Jesenice Občinska konferenca ZSMS Jesenice Občinski odbor ZRVS Jesenice Čestitamo vsem delovnim ljudem za praznik republike in jim želimo veselo praznovanje. Komunalni servis Jesenice z zbiralnicami oblek za kemično čiščenje Tržič, Partizanska c. 14; Kranj, Na skali 4; Radovljica, Linhartov trg 21; Bohinjska Bistrica št. 97; Moste št. 11; Kranjska gora št. 119; Jesenice — Plavž, Titova c. 77 a. Čestita cenjenim strankam za 29. november Tehnični biro Jesenice Projektiranje in konstruiranje strojno metalurških , naprav Ob dnevu republike čestitamo vsem delovnim ljudem in jim želimo še mnogo delovnih i ^ uspehov! in sporoča, da poleg kemičnega čiščenja vseh vrst oblek iz naravnih in umetnin vlaken, usnja, preprog impregnira dežne plašče in opravlja skočgart apreturo volnenih in drugih oblačil. Solidna cena — hitra usluga. SGP Tržič vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem čestita za dan republike DID H s SV0J° enoto nI KII Arhitekt biro Kranj SGPTRŽIČ — gradi in projektira vse vrste visokih gradenj — izvaja ključavničarska, kleparska, vodoinstalaterska in pečar-ska dela Komunalno podjetje Tržič Dejavnosti: gradbena, steklarstvo, soboslikarstvo, vodovod, vrtnarija, cvetličarna, tržnica, pogrebna služba, vzdrževanje cest. pranje in likanje perila Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za dan republike Avto-moto društvo Kranj Vsem članom in lastnikom motornih vozil Industrijski kombinat Kranj t — Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in kupcem čestitamo ob dnevu republike, 29. novembru in jim želimo še naprej nova in izpopolnjena izbira v VSEH VRST J IGRAČ naprej veleblagovnici globus v enoti Blagovnica KRANJ Iskrene čestitke za dan republike -29. november ¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥ Predelava plastičnih mas formopo, SOVODENJ telefon: (064) 69-012 Kolektiv podjetja čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za dan republike — 29. november Samoupravna stanovanjska skupnost občine Jesenice in Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje Jesenice. n. sol. o. urbanizem, stavbna zemlji* šča, investitorski inženiring in stanovanjsko poslovanje domplan KRANJ — CESTA JLA S T. 6/V • TELEFON 21 875. 24-440 • POSTNI PREDAL 24 Delovna skupnost podjetja ter samoupravna Stanovanjska skupnost občine Kranj čestita vsem delovnim ljudem in občanom za praznik republike — 29. november Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič proizvaja — sestavne dele obutve (notranjike) in — modno usnjeno konfekcijo ter — prodaja vse vrste osebnih in drugih zaščitnih sredstev pri delu Ob dnevu republike čestita delovna skupnost TRIO tržiške industrije obutve in konfekcije Tržič vsem občanom in poslovnim prijateljem obilo delovnih uspehov ¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥*?*?¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥ Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in odjemalcem čestitamo ob dnevu republike in jim želimo ob nadalj-nem delu veliko delovnih uspehov Delovnim ljudem, članom hišnih svetov in stanovalcem na področju občine Jesenice čestitamo k dnevu republike Delavska univerza Tomo Brejc v Kranju Zavod za vzgojo in izobraževanje odraslih čestita slušateljem, sodelavcem, delovnim in drugim organizacijam ob prazniku dneva republike. ¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥** SOZD ZDRUŽENA PODJETJA STROJEGRADNJE LJUBLJANA OZD KOVINSKO IN STROJNO PODJETJE MENGEŠ Izdelava in montaža opreme za čistilne naprave komunalnih in industrijskih odpadnih voda, naprav za pripravo pitne in tehnoloških voda, izgradnja regionalnih vodovodov in črpališč. Montaža vodovodnih instalacij ter centralnih ogrevanj. Delovni kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem za praznik republike — 29. november OZD Elita Kranj, s svojimi poslovalnicam' v Kranju, Škofji Loki, na Bledu in na Jesenicah se pridružuje čestitkam ob dnevu republike in se priporoča za vaš obisk. Na voljo vam je v naših poslovalnicah bogata izbira oblačil, perila, trikotaže, nogavic, srajc, posteljnine In modniii dodatkov za ženske, moške in otroke. Izkoristite možnost nakupa na obroke! Elita vam ne samo prodaja — Elita vam tudi svetuje. KRANJ Srečanje po petintridesetih letih Prisrčno snidenje pripadnikov varnostno obveščevalne službe in narodne zaščite — Obujanje spo-niinov ob jubileju — Številna nova spoznanja in ugotovitve — Odslej bolj pogosta srečanja Presneto hladno je bilo minuli torek. Mraz je rezal skorajda do kosti. Vršaci Kamniških planin, Karavank in Julijcev so se ko- Kli v soncu, kranjsko in ljub-..iiiako kotlino pa je prekrivala gosta in »strupeno« mrzla siva megla. Toda zoprno vreme ni niti malo motilo mož in žena, fantov in deklet, nekdanjih pripadnikov varnostno obveščevalne službe 0F. Polnoštevilno so se zbrali v Soli republiškega sekretariata za notranje zadeve v Vikrčah pri Ljubljani, da bi svečano proslavili 35-letnico ustanovitve varnostno obveščevalne službe in narodne zaščite, da bi obudili spomine na nekdanje težke vojne dni, da bi se spomnili na uspešne akcije, ki so jih izvedli v tistih dneh, da bi se spomnili svojih so-tovariSev, ki jih danes ni več. Zares prisrčno snidenje je bilo to! V Vikrčah so prve obiskovalce že sprejeli topli sončni žarki. Svečano vzdušje je bilo mogoče čutiti na vsakem koraku. Ob vsej poti proti 8tavbam šole republiškega sekretariata za notranje zadeve so strumno 8tali mladi fantje v modrih uniformah, bodoči miličniki, delavci uprave javne varnosti, in pozdravljali obiskovalce. Prišleki so si najprej ogledali prostore šole, se seznanili z delom v njej, nato pa že začeli obujati spomine na nekdanje dni. Srečali so se Korošci, Štajerci, Dolenjci, Tržačani, Primorci, Gorenjci... Varnostno obveščevalna služba (VOS) in narodna zaščita, obe organizaciji sta bili ustanovljeni na pobudo komunistične partije Slovenije v odločilnem trenutku osvobodilnega in revolucionarnega boja slovenskega naroda proti tujim zavojevalcem, njihovim pomagačem in domači reakciji natanko pred petintridesetimi leti. Zrasli sta iz vrst naprednega delavskega razreda, iz vrst najbolj predanih in osveščenih članov komunistične partije Slovenije, ki so že bili prekaljeni v boju za resnično narodno in socialno osvoboditev. Sicer pa je treba povedati, da nastanek, rast in delovanje varnostno obveščevalne službe sega v najzgodnejše obdobje revolucionarnih akcij naše partije. Kmalu po deveti mi je na prizorišču proslave začel igrati pihalni orkester milice iz Ljubljane. Obiskovalcev, VOS-ovcev, pripadnikov narodne zaščite in številnih gostov pa je bilo iz minute v minuto več. Prihajali so iz vseh krajev Slovenije. Družbeni pravobranilec samoupravljanja v Kranju razpisuje prosto delovno mesto strokovnega sodelavca Pogoj: — dokončana pravna ali ekonomska fakulteta in najmanj dve leti delovnih izkušenj — moralno-politična neoporečnost Kandidati naj pošljejo prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od objave razglasa na naslov: Družbeni pravobranilec samoupravljanja Kranj, Moša Pijade št. 2 Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu. Nastop dela takoj. Odbor za medsebojna razmerja Triglav konfekcije Kranj razglaša prosta delovna mesta 10 šivilj ženskih oblačil Pogoj za sprejem: KV šivilja ali konfekcijska šivalka. Poskusno delo traja 3 mesece. Prošnje sprejema odbor za medsebojna razmerja Triglav konfekcije, Kranj, Savska c. 34. >1 Odbor za medsebojna razmerja delavcev pri ŽITO Ljubljana, n. sol. o. TOZD Triglav Lesce, n. sub. o. ponovno razpisuje delovno mesto v upravi TOZD vodja plansko-analitske službe Pogoji: — višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske ali njej sorodne smeri s 3- ali 5-letno prakso na enakem ali podobnem področju, — poznavanje metode planiranja in analiz poslovanja, — moralno-politične vrline in organizacijske sposobnosti za uspešno opravljanje dela. Pismene prijave z dokazili o zahtevanih pogojih je treba poslati v 15 dneh kadrovski službi ŽITO Ljubljana, n. sol. o., TOZD Triglav Lesce, n. sub. o., Šobčeva 15, 64248 Lesce.. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Za delovno mesto je predvideno poskusno delo v trajanju treh mesecev. « i c t - i v Pomešali so se med seboj, se spoznavali in prepoznavali... Tudi sam sem se pomešal v druščino, ki je bila zbrana z vseh vetrov. Maks Dolenc je, denimo, prišel na svečanost iz Kranja. Možak ima zares prav dober, naravnost izvrsten spomin. Kot iz rokava je stresel podatek, da je med pripadnike varnostno obveščevalne službe »zašel« natanko 21. januarja leta 1944. »V Stražišču sem stanoval takrat,« se spominja Maks. »Štiriindvajset let mi je bilo. V VOS pa so voditelji revolucionarnega in osvobodilnega boja pritegnili prav vse mlade .zanesljive* ljudi. Razdeljeni smo bili v dve skupini: v stražiško in šmarješko. Vsaka je štela po sedem do osem mož. Naša osnovna naloga je bila bedeti nad civilnim prebivalstvom in odkrivati morebitne izdajalce. V organizaciji VOS sem bil komisar, deloval pa sem v glavnem na področju med Škofjo Loko in Kranjem.« i Tudi Janez Kos, v partizanih so ga klicali Sergij, doma pa je iz Gorenje vasi v Poljanski dolini, a zdaj že precej več kot tri desetletja živi na Jesenicah, se še vedno živo spominja vojnih dni. »Boril sem se v raznih partizanskih enotah«, pravi, »še posebno težke trenutke pa sem preživljal na Jelovici in pod Stolom. V vrste VOS sem stopil v za- 27. novembra je padel Ivo Lola Ribar 27. novembra 1943. leta je na Glamočkem polju padel Ivo Lola Ribar, mladinski funkcionar, borec in politik. Padel je v trenutku, ko se je pripravljal, da odleti na novo dolžnost v Štab zavezniške komande na Srednji vzhod. Oktobra 1943 je bil namreč imenovan za vodjo vojaške misije NOV in POJ. Ko je njegov oče dr. Ivan Ribar prišel 29. novembra iz Slovenije v Jajce na II. zasedanje AVNOJ, mu je Tito ob srečanju povedal tudi novico o sinovi smrti. Staremu Ribarju se ob tem ni zasolzilo oko, rekel je le, če J urica ve, da je Lola padel in, da mu bo zelo težko. Tito je ob tem spoznal, da dr. Ribar ne ve niti za smrt mlajšega sina J urice. Nekaj trenutkov je preudarjal, kaj naj stori, potem pa je stopil k Ribarju in mu dejal, da je tudi J urica padel, in sicer pred mesecem dni v Črni gori v boju s četniki. Stari Ribar je molčal, potem pa je objel Tita in dejal: »Težak je naš boj. . . ko Kariž-Kvak. »Rojen sem bil resda v Trstu, potlej sem nekaj časa živel v Kranju, zdaj pa že kar osemnajst let na zgornjem koncu Gorenjske. V VOS sem se vključil novembra leta 1943. Katerih zanimivih akcij se spominjam iz tistih dni? Oh, spominov je veliko. Marsikaj sem že napisal, marsikaj je Se ostalo neizpo-vedanegal Delal sem predvsem na področju Kranja. Tako smo, denimo, na Primskovem požgali sovražnikovo postojanko. Vanjo bi se morali le dva dni kasneje vseliti belogardisti in Nemci. Precej dolgo sem bil tudi komandir narodne zaSčite v Kranju. Razne akcije smo izvajali takrat. Trgali smo telefonske žice... Po Vojni sem do leta 1966 delal v graničarskih enotah JLA.« Pavletu Brišarju iz Škofje Loke je bilo triindvajset let, ko se je vključil med pripadnike varnostno obveščevalne službe. »To je bilo oktobra leta 1943,« se spominja. »V Cerknem sem bil takrat. Naša naloga je bila predvsem odkrivati razne sovražne ,elemente\. jih razkrin-kavati ter zastražiti in zavarovati razne ljudi. Delal sem predvsem na področju med Cerknom in Idrijo. Najbolj se spominjam našega prodiranja proti Trstu. Tam sem bil še po svobodi kot .zaščitnik'. Po vojni sem delal v službi milice po različnih krajih Slovenije. Premeščali so me pač tako po potrebah. Na podobnih srečanjih sem že bil. Toda to so bila srečanja v manjšem obsegu. Bil sem že v Brdih in v Novi Gorici.« »,Vosovec4 sem postal že 14. julija 1943,« pa mi je pripovedoval Franc Kosec iz Škofje Loke. »Moje področje dela je bil ,tretji rajon', to je področje v okolici Smlednika. Komaj osemnajst let mi je bilo takrat. V partizanih so bili že trije moji strici. Dva sta bila kasneje ustreljena v Begunjah, eden pa je izgubil življenje v taborišču Mauthausen. Tako sem se tudi sam kmalu vključil v partizansko gibanje. Bil sem kurir. Raznašal sem pošto med Rašico in Smlednikom. In po vojni sem bil vrsto let podoficir v KNOJ.« Nisem hotel več motiti prazničnega razpoloženja in vzdušja. Kajti začela se je svečana proslava, na vrsti je bila otvoritev razstave dokumentov o delu pripadnikov varnostno obveščevalne službe in narodne zaščite... Potlej pa je seveda v popoldanskih urah sledilo prisrčno to-variško srečanje. Besedilo: J. Govekar slikKF-p-"la" (lM)CE)(E3 (m)(^(IM)(IW(M)(IM)QM) (See) engineering -f mj Kranj — Maistrov trg 11 Podjetje za projektiranje instalacij, projektiranje, izgrad Qnjo in rekonstrukcijo objektov za površinsko zaščito te: mj varstvo okolja /O m čestita za praznik republike — 29. november s Skupščina občine Kranj in družbenopolitične organizacije Občinska konferenca ZKS Občinska konferenca SZDL Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin čestitajo vsem delovnim ljudem za dan republike — 29. november in jim želijo še nadaljnjih uspehov pri izgradnji socializma Žito Ljubljana, TOZD Mlini DE VESNA KAMNIK s poslovalnicami: Slaščičarna, Titov trg 11, Kidričeva 34 Slaščičarna in bife št. 36, za banko Pekarna, Kidričeva 8 Bife Bachus bar, Titov trg 18 S Zavarovalnica SAVA Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo ob dnevu republike Zavarovancem se zahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo Delavci TEKSTILINDUSA KRANJ in k y v » v ' iz TOZD-ov Predilnica, Tkalnica, Plemenitilnica, TOZD za oddih prehrano in delovna skupnost skupnih služb čestitajo ob dnevu republike vsem delovnim ljudem in jim želijo mnogo delovnih - K -1 -K -K - C -1 -C -< -K -1 't -K - C -1 -K -K -1 -C - C - C *t -< -1 -K -1 - < -< -1 -K - C -1 -K - K -1 -C -t -C " C -C - C - K - C -< *c 't «c 't -C -C -C - K -C - K -t čestita občanom za dan republike vejnTac Venac Industrija mesa, mesnih prerađevina i konzervi Novi Sad v skladišču v Kranju, Cesta Staneta Žagarja 51, telefon 064-25-268 in 064-25-267 nudi: vse vrste klobasičastih proizvodov, suhomesnih proizvodov in konzerv čestita občanom za praznik republike — 29. november Meso Kamnik Priporočamo naše izdelke Kamniški želodci, kamniška trajna salama, hrenovke in vse vrste suhomesnatih izdelkov. GOSPODINJE! Založite vaše zmrzovalne skrinje iz naše specializirane poslovalnice v KOMENDI tel. 841-006. Odprto vsak dan, razen ponedeljka. Delovni kolektiv čestita za praznik republike. "Hi Tekstilni center 1 Kranj TOZD tekstilna tovarna Zvezda čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za dan republike Izdeluje kvalitetne vrste lepljivih CENTELIN medvlog za konfekcijo. Kmetijska zadruga Bled — sprejemamo tudi naročila za prihodnjo sezono — zagotovite si pravočasno gradbeni material ima stalno na zalogi reprodukcijski material za kmetijstvo in gradbeni material V vrtnariji nudimo vse vrtnarske in cvetličarske usluge. se priporoča KZ Bled tel. 77-425 in čestičtfzhtVaArepuBlika KRANJ — V sredo, 24. novembra, so v prostorih galerije Mestne hiše v Kra nju odprli razstavo pod naslovom »Likovne prvine v delih gorenjskih otrok«. Pripravili so jo Gorenjski muzej iz Kranja, zavod SR Slovenije za šolstvo — organizacijska enota Kranj ter aktiv likovnih pedagogov Gorenjske. Razstava bo odprta do 9. decembra, (-jg) — Foto: F. Perdan KRANJ — V sredo, 24. novembra, so v galeriji Prešernove hiše v Kranju odprli razstavo CankarKette-Kosovel. Pripravila sta jo Gorenjski muzej iz Kranja in kranjska osrednja knjižnica. Recital ob otvoritvi so izvedli dijaki kranjske gimnazije, (-jg) — Foto: F. Perdan Jutri koncertni večer v Cerkljah Cerklje — Jutri zvečer (27. novembra) bo v avli osnovne šole Davorina Jenka osrednja proslava ob dnevu republike in počastitev obletnice smrti skladatelja Davorina Jenka, s pričetkom ob 19.30 uri. Prireditev bo potekala pod naslovom »Koncertni večer«, nastopila pa bosta moška pevska zbora »Planina« iz Cerkelj ob Krki pod vodstvom Franca Baškoviča in domači moški pevski zbor kulturno umetniškega društva »Davorin Jenko« pod vodstvom Jožeta Močnika. Jutrišnje srečanje zborov v Cerkljah bo tretje po vrsti. / J. Kuhar Tisoči nastop medvoške godbe Godba na pihala iz Medvod bo v soboto, 27. novembra, ob 18 uri v dvorani Svobode s samostojnim koncertom proslavila tisoči nastop Godbo so pred 46. leti osnovali bratje Krelj iz Svetja, v zadnjem času Te precej pomlajena ter v njej deluje 35 godbenikov. V povojnem obdobju so imeh 120 samostojnih koncertov, sodelovali pa so na številnih prireditvah v domačem kraju in širom Slovenije, vzorno sodelujejo z okoliškimi godbami prijateljske stike pa so navezali tudi s slovaško godbo kandnk. Med člani godbe je precej dobitnikov Gallusovih odličij zelo uspešno pa jih vodi dirigent Vili Bedenikovič. V decembru se jim bo uresničila njihova dolgoletna želja, saj bodo iz Zahodne Nemčije dobili nove inštrumente. Denar zanje, okoli 300 tisoč dinarjev, so prispevale medvoske delovne organizacije in krajevna skupnost. Za sobotni koncert so nastudirah nov program, v katerem se bo predstavil tudi prvak ljubljanske Opere Ladko K orošec. ,fr Gorenjski muzej v Kranju V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostno-zgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V stebriščni dvorani Mestne hiše je odprta razstava Promet na Slovenskem, ki jo je pripravil in posredoval Narodni muzej v Ljubljani, v 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornjesavski dolini. V galeriji Mestne hiše je pripravil svojo 5. razstavo Aktiv likovnih pedagogov Gorenjske in Zavod za šolstvo SRS — organizacijska enota Kranj: Likovne prvine v delih gorenjskih otrok. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji iste stavbe je na ogled razstava Cankar-Kette-Kosovel, ki jo je pripravil Gorenjski muzej v sodelovanju z Osrednjo knjižnico v Kranju. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji, v galerijskih prostorih iste stavbe pa je odprta razstava Iveta Šubica Partizanska grafika. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je stalno odprt Muzej Prešernove brigade. V Stari Fužini je stalna razstava Planšarska kultura v Bohinju. Zbirka je odprta vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 19. ure. Razstava ptic v Kranju V praznikih, 28., 29. in 30. novembra, prireja Društvo za vzgojo in varstvo ptic »ŽIVALCA« Kranj svojo tradicionalno razstavo ptic in golobov vseh vrst. Razstava bo v Delavskem domu v Kranju (vhod 6) in bo odprta vsak dan od 8. do 18. Ure. Bo zelo poučna in predvsem šolarjem ogled zelo priporočajo. Sicer je pa bodo veseli vsi ljubitelji narave. Tokrat bo namreč razstavljeno večje število eksotičnih ptic, kot so »madeni, zebrice. Kalebčki. leootni ščinkavci, barvasti kanarčki, bastardi in papigice. Med golobi bo razstavljena ekipa golobov-pismonoš KURIR iz Kranja, kateri so v letošnji sezoni pod najtežjimi vremenskimi pogoji tekmovali na relacijah od Zagreba do Beograda in napravili skupno okrog 4000 tekmovalnih kilometrov. Videli boste pa tudi golobe-pismonoše, ki sestavljajo državno ekipo 7R nastop na olimpijadi v Blackpoolu v Angliji od 14. do 16. januarja 1977. D. D. V sredo spet predavanje Kranj — Planinsko društvo Kranj bo organiziralo v sredo, 1. decembra, ob 19. uri že drugo Planinsko predavanje. V koncertni dvorani Delavskega doma bo v besedi in sliki mojster barvne fotografije Rinaldo Steiner iz Ljubljane predstavil razkošje jeseni. Razpoloženjske posnetke mu je pomagala ustvarjati narava po gorah, gozdovih, ob slapovih in rekah, skratka povsod, kjer je jesenske dni hodil s kamero v rokah. M.B. Hotel Alpe Adria v Radovljici vabi v ponedeljek, 29. novembra, ob 20. uri na prijetno praznovanje dneva republike. Cenjene goste bo z veselimi plesnimi melodijami zabaval ansambel KI-VADO. Rezervacije miz osebno ali po tel. 75-505. Kolektiv hotela se priporoča za obisk! TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 5,10 din, cvetača 11,80 do 12,50 din, korenček 4,80 din, česen 28,30 din, čebula 10,80 din, fižol 21 din, pesa 3,60 din, kumare 19 din, paradižnik 25,60 din, slive 21 din, jabolka 7,80 din, hruške 12,50 do 16,50 din, grozdje 15 din, pomaranče 21,80 din, limone 16,65 din, ajdova moka 18,86 din, koruzna moka 5,77 din, kaša 12,14 din, surovo maslo 63,28 do 68,54 din, smetana 27,85 din, skuta 17,25 din, sladko zelje 3,45 din, kislo zelje 5,75 din, kisla repa 5,75 din, orehi 132,50 din, jajčka 2 do 2,22 din, krompir 5 din KRANJ Solata 10 do 15 din, špinača 15 do 18 din, cvetača 12 do 15 din, korenček 8 do 10 din, česen 28 do 35 din, čebula 10,50 din, fižol 20 do 25 din, pesa 6 do 8 din, kumare 6 din, paradižnik 15 din, paprika 12 din, slive 20 do 25 din, jabolka 5 do 6 din, hruške 12 din, grozdje 14 do 16 din, žganje 50 din, pomaranče 20,70 din, limone 18 din, ajdova moka 16 din, koruzna moka 7 din, kaša 15 din, surovo maslo 56 do 60 din, smetana 28 din, skuta 16 do 18 din, sladko zelje 5 do 6 din, kislo zelje 12 do 16 din, kisla repa 10 din, klobase 22 din, orehi 130 din, jajčka 2,50 do 2,80 din, krompir 5 din, med 45 do 50 din, radič 28 din TRŽIČ Solata 10 din, špinača 6 din mer., cvetača 16 din, korenček 10 do 12 din, česen 30 din, čebula 13 din, fižol 28 din, pesa 8 do 10 din, paradižnik 26 din, jabolka 6 do 8 din, hruške 16 din, grozdje 15 din, banane 12 din, mandarine 25 din, limone 20 din, ajdova moka 17 din liter, koruzna moka 7 din 1, kaša 20 din 1, surovo maslo 64 din, smetana 6 din mer., sladko zelje 5 do 6 din, kislo zelje 12 din, orehi 120 dinarjev, jajčka 2,20 din, krompir 6 din kino Kranj CENTER 26. novembra amer. barv. vestem ODDALJENA TROBENTA ob 16. in 20. uri, ob 18. uri OSREDNJA PROSLAVA ob dnevu republike 27. novembra amer. barv. vestem ODDALJENA TROBENTA ob 16., 18. in 20. uri, angl. barv. pust. JAZ, PETEK ob 22. uri 28. novembra Šved. barv. PIKA NOGAVIČKA NA BEGU ob 10. uri, amer. barv. vestem ODDALJENA TROBENTA ob 15., 17. in 19. uri, premiera jug. barv. voj. DEKLIŠKI MOST ob 21. uri 29. novembra jug. barv. voj. DEKLIŠKI MOST ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. krim. POINT BLANCK - ČISTINA ob 21. uri 30. novembra jug. barv. voj. DEKLIŠKI MOST ob 15., 17. in 19. uri, amer. barv. BU-STER JE LJUBIL BILLY ob 21. uri 1. decembra amer. barv. BUSTER JE LJUBIL BILLY ob 16., 18. in 20. uri 2. decembra amer. barv. BUSTER JE LJUBIL BILLY ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽiC 26. novembra danska barv. komed. OLSE-NOVA TOLPA ob 16., 18. in 20. uri 27. novembra amer. barv. vestem BOBNAR MAŠČEVANJA ob 10. uri, franc. barv. krim. FANTO ob 16. in 20. uri, danska barv. komed. OLSENOVA TOLPA ob 18. uri 28. novembra danska barv. komed. OLSENOVA TOLPA ob 14. in 18. uri, franc. barv. krim. FANTO ob 16. uri, premiera sovjet, pust. UPORNIK IZ SIBIRIJE ob 20. uri 29. novembra Šved. barv. PIKA NOGAVIČKA NA BEGU ob 14. uri, ital. barv. erot. MALI GREH ob 16. uri, angl. barv. pust. JAZ, PETEK ob 18. in 20. uri 30. novembra amer. franc. barv. REVOLVE-RAŠICE ob 14. in 18'. uri, angl. barv. pust. JAZ, PETEK ob 16. in 20. uri 2. decembra amer. barv. pust. LOV NA LJUDI ob 16., 18. in 20. uri Tržič 27. novembra amer. barv. risani VISSELE ZGODBE ob 16. uri, angl. barv. krim. ČRNI MLIN ob 18. in 20. uri, premiera jug. barv. voj. DEKLIŠKI MOST ob 22: uri 28. novembra Šved. barv. PIKA NOGAVIČKA NA BEGU ob 15. uri, amer. barv. pust. LOV NA LJUDI ob 17. in 19. uri 29. novembra sovjet, pust. UPORNIK IZ SIBIRIJE ob 15. in 17. uri, franc barv. RE-VOLVERAŠICE ob 19. uri 30. novembra amer. barv. vestem BOBNAR MAŠČEVANJA ob 15. uri, amer. barv. pust. LOV NA LJUDI ob 17. in 19. uri 1. decembra franc. barv. voj. STARA PUŠKA ob 17. in 19. uri 2. decembra franc. barv. voj. STARA PUŠKA ob 17. in 19. uri Kamnik DOM 26. novembra ob 19. uri OSREDNJA PROSLAVA ob dnevu republike 27. novembra Šved. barv. PIKA NOGAVIČKA NA BEGU ob 16. uri, amer. barv. vestem BOBNAR MAŠČEVANJA ob 18. in 20. uri 28. novembra amer. barv. vestem VROČA SEDLA ob 15. uri, angl. barv. krim. CRNI MLIN ob 17. in 19. uri 29. novembra amer. barv. risani VESELE ZGODBE ob 15. uri, franc. barv. voj. STARA PUŠKA ob 17. in 19. uri 30. novembra sovjet, barv. pust. UPORNIK IZ SIBIRIJE ob 15. uri, ital. barv erot. MALI GREH ob 19. uri, franc. barv. voj. STARA PUŠKA ob 17. uri 1. decembra franc. barv. REVOLVERAŠI-CE ob 18. in 20. uri 2. decembra ital. barv. erot. MALI GREH ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 26. novembra ital. barv. drama ZADNJI SNEG POMLADI ob 20. uri 27. novembra jug. barv. RDEČA ZEMLJA ob 17. in 20. uri 28. novembra amer. barv. komed. NAJBOLJ SMEŠEN ČLOVEK NA SVETU ob 17. uri, ital. barv. drama ZADNJI SNEG POMLADI ob 20. uri 29. novembra slov. barv. CVETJE V JESENI ob 20. uri Skofja Lpka SORA 26. novembra amer. barv. komed. NAJBOLJ SMEŠEN ČLOVEK NA SVETU ob 18. in 20. uri 27. novembra slov. barv. CVETJE V JESENI ob 18. in 20. uri 28. novembra jug. barv. RDEČA ZEMLJA ob 18. in 20. uri 29. novembra jug. barv. RDEČA ZEMLJA ob 19. uri . 30. novembra japon. barv. risani MAČEK NA DIVJEM ZAHODU ob 18. uri, amer. barv. vestern OBRAČUN PRI O.K. KORALU ob 20. uri Jesenice RADIO 26. novembra amer. komed. VELIKI DIKTATOR ob 17. in 19. uri 27. novembra amer. barv. krim. INŠPEKTOR BRANNIGAN ob 17 in 19. uri 28. novembra amer. barv. krim. INŠPEKTOR BRANNIGAN ob 17. in 19. uri 29. novembra slov. barv. MED STRAHOM IN DOLŽNOSTJO ob 17. in 19. uri 30. novembra amer. barv. pust. LASSIE SE VRAČA DOMOV ob 17. in 19. uri 1. decembra ital. barv. pust. POGON ZA PLENOM ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 26. novembra franc. barv. vestem RDEČE SONCE ob 18. in 20. uri 27. novembra amer. barv. pust. LASSIE SE VRAČA DOMOV ob 18. in 20. uri 28. novembra amer. barv. pust. LASSIE SE VRAČA DOMOV ob 18. in 20. uri 29. novembra amer. barv. krim. INŠPEKTOR BRANNIGAN ob 18. in 20. uri 30. novembra slov. barv. MED STRAHOM IN DOLŽNOSTJO ob 18. in 20. uri 2. decembra amer. komed. VELIKI DIKTATOR ob 18. in 20. uri Dovje Mojstrana 27. novembra amer. barv. akcij. SPOPAD VJETNIŠNICI ob 19.30 28. novembra amer. barv. drama VOJNA ZARADI LOLLY MADONE ob 19.30 29. novembra amer. komed. VELIKI DIKTATOR ob 19.30 Kranjska gora 27. novembra amer. barv. drama VOJNA ZARADI LOLLY MADONE ob 20. uri 28. novembra franc. barv. vestem RDEČE SONCE ob 20. uri 1. decembra amer. barv. pust. LASSIE SE VRAČA DOMOV ob 20. uri Možnost preiskusne vožnje AUTOCOMMERCE Ljubljana Prodaja AVTOSALON »GLOBUS« Kranj Če kupujete darila, jih kupujte decembra v specializiranih trgovinah ELITA, KRANJ. Pri izbiri vam svetujemo. Darila vam po želji aranžiramo. Večje zadovoljstvo j& darovati kot biti 6bdarov£n ' " " ___._v_ d >r 1 . A *************************************** A AAAAA** TOZD VELEPRODAJA Veletrgovina TOZD MALOPRODAJA 2|\/|L«y^V T0ZD SLAŠČIČARNA-KAVARNA Kranj SAMOUPRAVNA DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB ISKRENE ČESTITKE ZA 29. NOVEMBER DAN REPUBLIKE \ TOZD Tovarna olj Oljarica TOZD Mlekarna TOZD Klavnica TOZD Kmetijstvo TOZD Kooperacija Radovljica TOZD Komercialni servis s Skupnimi službami čestita k prazniku republike — 29. novembru svojim poslovnim prijateljem in potrošnikom Kmetijsko živilski kombinat Kranj *********************************************** g/gp VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ Bfc^"™?!^ CESTA STANETA ŽAGARJA 30 Izvajamo vodogradbena dela, regulacije vodotokov, obalne protierozijske zaščite, vodnogospodarske objekte, zemeljska dela, strojna in minerska dela ter druga dela s področja nizkih gradenj. Čestita občanom Kranja, Jesenic, Radovljice, Tržiča in Škofje Loke za dan republike Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj - z n.soi.o. - TOZD Komunala, Kranj — b.o. - TOZD Obrt, Kranj - b.o. - TOZD Gradnje, Kranj - b.o. - TOZD Opekarne, Kranj - b.o. in Samoupravna delovna skupnost skupnih služb Kranj Delovni kolektiv čestita občanom Gorenjske in poslovnim prijateljem za praznik republike. *********************************************** Jtidubttija Som&aMih izdvlhov-Klanj proizvaja kvalitetne jacquardske zavese v sodobnih vzorcih in v bogatem asortimanu, dekorativne tkanine in gradle po konkurenčnih cenah. Zaščitni znak IBI je znak kvalitete! iskrene čestitke praznik republike industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Q GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ s TOZD gozdarstvo Skofja Loka, Preddvor, Tržič, TOZD gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija Kranj in obrat za kooperacijo gozdarstva čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik republike PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ CESTA JLA 6/1 NEBOTIČNIK IZDELUJE NAČRTE ZA STANOVANJSKE VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ HIŠE|N Delovni kolektiv čestita ža pran> izzove odvlačenje osnov-v*a nasprotnikovega kmeta iz obrambne °brs ' .pdmik tega kmeta pa oslabi svojo p*,J5mDno vr>to in omogoči nasprotniku ■ DoT" U*iQek posega bi lahko primerjali '•Uv eksplozije močnega akumu- j»Bk e^a oaD°ia v obrambnem zidu posto-n* 5e *H miniranja nosilnega stebra most-konstrukcije. i ■ A i | m IS?' 2. Wxc5 SfS - g8 3. Lcl-g5 Rezultat miniranja središča črnega je sedaj jasen. Bele figure so se razigrale in narekujejo črnemu težko obrambo. 3. ... De7 - ffl 4. eS-e6! Sedaj beli povsem razgali obrambni okop črnega in prehaja v končni obračun. 4. ... r7 x e6 5. Ddl-b3 Sd7-b6 8. Sc3-b5! c6-c4 Zadnji poskus odklonitve nesreče. 7. Ld3 X c4 Sb6 X c4 8. SbS-c7+ Ke8-d7 9. Sc7 x a8 črni se je vdal. Pred Številnimi pretnjami belega ni obrambe; »visi« skakač na polju c4, neugoden pa je tudi učinek T + S baterije po Sf3-e5+. dr. S. Bavdek Če bi vaso deklico radi za zimo oblekli toplo, lahko v U TOKOVI industrijski prodajalni v Kamniku izberete plasček iz pelcvelurja. Na voljo so velikosti od 10 do 12 let, barve pa opečna, modra, drap in rjava. Cena: 676,80 in 884 din Bogato izbiro ženskih in moških rokavic iz TOKA, nepodloženih in podloženih (volna, krzno) imajo te dni na Kokrinem oddelku usnjene galanterije v GLOBUSU. Cena: 169,90 do 283 din V takemle enodelnem pajacu bo nad malček lepo spravljen v mrzli zimi. V velikostih od 1 do 3 let ter v modri, rdeči, oranžni in rjavi barvi se dobe v specializirani otroški trgovini na Jesenicah. Vprašajte za model POLDE. Cena: 300 do 320 din i tu/11 u i ui t> u t t m i t i i u! v t vmutt PLANIKA je izdelala nekaj modelov visokih moških čevljev in škornjev. Toplo so podloženi, zapirajo se z zadrgo spredaj ali pri strani ali pa se zavežejo spredaj. Podplat je ali naravna k rep guma ali poseben podplat proti drsenju. Dobe se v vseh njihovih prodajalnah, pa tudi v na novo odprti Mercatorjevi trgovini a čevlji v Tržiču. Cena: od 299,45 do 495 din »* Policiji na sliki (Pomar - Farre, Ma- t*6lj ima beli ugodnejše možnosti, *fh v*em zaradi izpostavljenega položaja ae8* kralja. J- C4-C5I e(5 , ° Potezo beli posredno napada točko Poj; aJli po odstranitvi kmeta d6, kmet na .Ju e5 izgubi svojo osnovno oporo. N- •d6xc5 Po n • • • e5 x d4 bi sledilo 2. c5 X d6 in "«7 x d6 3. e4 — e5 z osvojitvijo figure. Izvozno — uvozno podjetje Vso* 8 ». O. 61234 MENGE6 nudi poceni kvalitetno seme in sadike za pogozdovanje, parke, nasade in žive meje Delovni kolektiv čestita za praznik republike — 29. november ENTRAL GOSTINSKO iN TRGOVSKO PODJETJE • KRANJ Cenjene stranke obveščamo, da bo za praznik trgovina Delikatesa na Maistrovem trgu odprta: - sobota, 27. 11. 1976, od 7. ure do 19,30 - nedelja, 28. 11. 1976, od 7. do 11. ure V ponedeljek, 29. 11. 1976, in torek, 30. 11. 1976, pa bo trgovina Delikatesa zaprta. Cenjenim strankam se priporočamo za nakup v vseh prodajalnah TOZD ter vam želimo prijetno praznovanje. Čestitamo za praznik republike »29. november« Industrijski kombinat JtlliKranj objavlja za DSSS naslednja prosta delovna mesta: 1. vodja investicijsko servisne službe 2. vodja oddelka dokumentacije 3. referent za plačilne inštrumente 4. referenta za devizno poslovanje Pogoji: pod 1. se zahteva visoka strokovna izobrazba strojne smeri, 5-letne delovne izkušnje na vodilnem ali vodstvenem delovnem mestu, znanje tujega jezika in uspešno opravljeno 3-mesečno poskusno delo. pod 2. se zahteva srednja strokovna izobrazba čevljarske ali grafične smeri in 3 leta delovnih izkušenj na vodstvenem delovnem mestu, uspešno opravljeno 3-mesečno poskusno delo. pod 3. se zahteva srednja strokovna izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, 3-letne delovne izkušnje na finančnem področju in uspešno opravljeno 3-mesečno poskusno delo. pod 4. se zahteva srednja strokovna izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in dve leti delovnih izkušenj. Kandidati naj dostavijo pismene ponudbe kadrovskemu oddelku kombinata v 15 dneh po objavi razpisa. Posredujemo prodajo karamboliranih vozil: 1. osebni avto ZAZ-968 (zaporožec), leto izdelave 1975, s prevoženimi 18.000 km Začetna cena 7.000 din 2. osebni avto Zastava 101, leto izdelave 1974 s prevoženimi 26.000 km Začetna cena 19.000 din 3. osebni avto VW 1200 J, leto izdelave 1974, s prevoženimi 44.000 km Začetna cena 20.000 din Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 7. do 14. ure pri Zavarovalnici SAVA PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 odstotnim pologom od začetne cene sprejemamo od srede, dne 1.12.1976 do 12 ure. t r i g I a v TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Za svečane prilike nudimo večjo izbiro večernih oblek in kril. RADIO SOBOTA 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Sedem dni na radiu 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti: Program obnove hmeljišč v letu 1977 12.40 Veseli domači napevi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Iz dela glasbene mladine Slovenije 14.25 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 S knji*.negp trgu 16.00 Vrtiljak 17.00 Spoznavajmo svet in domovino 18.20 Gremo v kin<. 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z anssmblom Milena Ferleža 20.00 Prenos prireditve jugoslovanskih radijskih postaj v počastitev dneva republike iz Jajca 22.20 Oddaja za naše izseljence 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden 0.30 Zvoki iz naših krajev 1.03 Vas gost 2.03 Nočni koncert 3.03 Glasbena skrinja 4.03 S popevkami v novi dan Drugi program 8.00 Sobota.na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako, kako pa mi 14.20 Glasbeni drobiž od tu in tam 14.33 Z vami in za vas 16.00 Naš podlistek - B. Čopič: Jovec v bandi 16.15 Majhni zabavni ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.40 S pevko Ksenijo Erker 17.50 Svet in mi 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Partiture lahke glasbe 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Z letošnjih poletnih prireditev v Dubrovniku — Ch.W.Gluck: Orfej in Evridika 21.05 Vidiki sodobne umetnosti 21.20 Romantična zborovska glasba 21.45 Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije NEDELJA 4.30 Dobro jutro 8.07 Veseli tobogan 9.05 Se pomnite, tovariši 10.05 Karavana melodij 11.00 Pogovor s poslušalci 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.20 Nedeljska reportaža 13.45 Obisk pri orkestru VVilham Gardner 14.05 Nedeljsko popoldne 17.50 Radijska igra — B. Jovanovič: Lekcija 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JRT — studio Beograd 23.05 Literarni nokturno — B. Nedimovič: Revolucionarne 23.15 Plesna glasba za vas 0.05 Odmevi velikih dni 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Če še ne spite 2.03 Blues v pozni noči 2.30 Zvoki godal 3.03 Plošča za ploščo 3.30 Josef Suk: Serenada za godalni orkester 4.03 Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.35 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba ne pozna meja 15.00 M ladina sebi in vam 15.33 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Iz musicalov in glasbenih revij 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Iskanja m dognanja 19.20 Igramo, kar ste izbrali 20.35 Knjižni klub 23.00 Jugoslovanski solisti in ansambli 23.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 29 4.30 Dobro jutro 8.07 Radijska igra za otroke — M. Marine: Strel 8.52 Glasbeni intermezzo 9.05 Danes republika praznik slavi 9.35 Igrajo amaterske godbe na pihala 10.05 Po domovini — iz jugoslovanske simfonične glasbe 11.03 Kamen, na kamen — glasbena oddaja 11.30 Mi vemo, kaj je bratstvo 12.10 Čestitke za praznik 13.20 30 let jugoslovanske politike neuvrščenosti 13.40 Po domače 14.05 Jugoslovanski zbori prazniku republike 14.35 Slovenske popevke v instrumentalnih izvedbah 15.15 Tudi pesem nas združuje 16.00 M. Grampovčan: Delo naj nas druži 16.20 Trije operni odlomki 17.05 Naš obisk v OZD Železarne Ravne na Koroškem 18.05 Človek, delo, kultura — literarna oddaja 18.25 Triptih svobodi - iz jugoslovanske komorne glasbe 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom bratov Avsenik 20.00 Literarni večer s Cirilom Kosmačem 20.40 Fran Gerbič: Kres — odlomki iz opere 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Literarni nokturno — F. Kosmač: Na dnu je dan 23.15 Vedri zvoki 0.05 Dixieland-parada 0.30 Popevke za vse 1.03 N očni koncert 2.03 Vaš gost 3.03 Majhni ansambli 3.30 Iz opusa Daneta Škerla in Slavka Osterca 4.03 Proti jutru Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S slovenskimi majhnimi ansambli 14.00 Borci pripovedujejo 14.20 Melodije iz naših ' studiev 14.33 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu 16.35 Za mladi svet 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.35 Lahka glasba slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Kaj in kako pojo zbori po svetu 19.40 Iz domovine 20.15 A.Borodin: Polovski plesi iz opere Knez Igor 20.35 Pesmi o velikih dneh 21.00 Literarni večer — J. G. Kovačič: Ognji in rože 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih 23.10 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 30 4.30 8.07 8.35 9.05 9.25 10.05 11.03 11.35 12.10 12.40 13.20 14.05 14.25 15.15 16.00 17.05 18.05 18.45 19.35 19.45 20.00 20.30 21.30 22.02 23.05 Dobro jutro Pojemo prazniku v pozdrav Sprehodi po Ljubljani Pšenica je najlepši cvet — posebna oddaja Paleta jugoslovanske zabavne glasbe Koncertanti našega orkestra Tradicije NOB v slovenski književnosti Pesmi za praznik Opoldanski koncert jugoslovanske lahke glasbe Silvo Matelič: Jeseničani živijo s svojim mestom — reportaža Za prijetno popoldne Marko Zorko: Solidarnost je med nami Slovenske domoljubne zborovske pesmi Pesmi borcev za svobodo Vrtiljak Naš obisk v OZD Meblo, Nova Gorica Ta človek -literarna oddaja, Ljudske pesmi in plesi Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Mladi levi Slovenska zemlja v pesmi in besedi Radijska igra — Jan Beran: Človek upora Zvočne kaskade Popevke in ritmi do polnoči Literarni nokturno Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Zvočni portreti 17.40 Z ansamblom Milana Ferleža 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.35 Popevke slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Rado Simoniti: odlomki iz opere Partizanka Ana 20.00 Znanost in družba 20.15 Jugoslovanska zborovska glasba 20.35 Iz opusa Pavla Šivica in Vilka Ukmarja 21.00 Dvignjena zavesa 21.20 Salzburški festival 1976 22.20 Koncertne miniature naših skladateljev 22.45 DmitrijŠostakovič: Simfonija št. 8 v c-molu, op. 65 23.55 Iz slovenske poezije 1 4.30 8.08 9.05 9.25 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.30 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 22.20 23.05 23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 2.30 3.03 4.03 Dobro jutro Glasbena matineja Za mlade radovedneže Zapojmo pesem Samoupravljanje s temelji marksizma Kdaj, kam, kako in po čem Po svetu glasbe Lahka glasba za opoldne Kmetijski nasveti: Vrt v decembru Nastopajo češke pihalne godbe Priporočajo vam Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Spomini in pisma — M. Hace: Komisarjevi zapiski III. Loto vrtiljak Studio ob 17.00 Odskočna deska — Igor Saje, kitara Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Francija Puharja Koncert iz našega studia S festivalov jazza Literarni nokturno — VV. Sovinka: Pesmi Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drobne glasbene umetnine Za pozne plesalce Zaprite oči in poslušajte Note v ritmu Pri čeških mojstrih Vaš gost Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.33 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 iz slovenske produkcije zabavne 17.40 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanje melodij 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Slovenski zborovski skladatelji 19.30 Iz baletov P. I. Čajkovskega in Lea Delibesa 20.00 Zunanjepolitični feljton 20.15 L. M. Škerjanc: Četrti godalni kvartet 20.35 Iz manj znane operne literature 21.30 Sodobni literarni portret: Julijo Cortazar (Argentina) 21.50 Razgledi po sodobni glasbi 22.57 Brahms na klavir in na orgle 23.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo 9.35 Slovenske ljudske v zborovskih in solističnih priredbah 10.15 Kdaj, kam. kako in po čem 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti: Ugotovitve s posveta o gnojenju v sadovnjakih 12.40 Od vasi do vasi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Kaj radi poslušajo 14.40 Enajsta šola 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Iz domačega opernega arhiva 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Francija Puharja 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer: Tone Pavček Lepe melodije Pianist TELEVIZIJA SOBOTA 10.00 TV v šoli: Risanka, T V izbor (Bg) 11.05 TV v šoli: Dan republike (Zg) 12.05 T V v šoli: Književnost BiH (Sa) 15.55 Nogomet Hajduk: Beograd — prenos(Zg) 17.50 Sporočila iz vesolja — film 18.05 Obzornik 18.25 Sirius - film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.00 TV žehtnik 20.30 Moda za vas 20.40 Za soncem — angleški film 22.10 T V dnevnik 22.30 625 Oddajniki II. TV mreže 18.30 T V novice 18.45 Sedem dni 19.05 Zvezdne steze — serijski film 19.30 TV dnevnik 20.00 Amaterji svojemu mestu 21.00 24 ur 21.25 Narodni heroj Kostja Djurašinovič 21.55 Glasbena oddaja T V Zagreb — I. program 15.55 Nogomet Hajduk : Beograd 17.50 Salaš v Malem Ritu 18.45 Tovariša - humor, oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Polovico mi, polovico vi — zabavno glasbena oddaja 21.15 Velikan - celovečerni film 28 8.35 8.40 9.10 9.50 10.40 10.55 12.30 13.00 13.45 16.10 NEDELJA Poročila Za nedeljsko dobro jutro: Pihalni orkester jeseniških železarjev 625 A. Diklič: Salaš v Malem Ritu Beli delfin Začetek obratovanja nove valjarne na Jesenicah — prenos Odprava zelenega zmaja Kmetijska oddaja T V Novi Sad Poročila Motda vas zanima: 0 Odpravi zelenega zmaja Prodali lin 17.25 17.40 18.10 18.15 18.25 19.15 19.30 19.55 20.00 20.50 21.25 21.40 21.55 22.15 milijon: Clodagh Rogers in Buddv Grees Okrogli svet TV žehtnik Poročila Moda za vas VV.Holtbv: Siva obala — nadaljevanka Risanka TV dnevnik Tedenski gospodarski komentar A.Marodič: Dileme Proti Jajcu — dokum. oddaja TV dnevnik Jazz na ekranu: Jugoslav export jazz starš Športni pregled (Sa) Nogomet CZ : Radnički — reportaža (Bg) Oddajniki II. TV mreže 15.10 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Portret Satvajita Raya 20.55 24 ur 21.10 Nepremagani — celovečerni film TV Zagreb — I. program 9.50 Poročila 10.00 Otroški spored 11.00 Pojemo republiki 11.30 Kmetijska oddaja 12.15 Jugoslavija, dober dan 13.50 Gledalci inTV 14.20 Disnevev svet 15.10 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Užiška republike 21.05 Dokumentarna oddaja 21.35 T V dnevnik 21.55 Športni pregled 22.15 Nogomet CZ : Radnički - reportaža 29 PONEDELJEK 9.30 Poročila 9.35 V. Vinkler: Petelinje pero 9.50 D. Jovanovič: Žrtve modebum-bum — predstava MG L 10.55 Festival revolucionarnih pesmi — posnetek iz Brežic 12.05 Poročila 14.58 Napoved sporeda 15.00 Tekmovanje v boksu za zlato rokavico — prenos (Bg) 17.45 Poročila 17.55 Risanka 18.00 B.Čosič: Nori besednjak 18.15 l.Torkar: Kurent 18.50 Naš zakon - aktualna oddaja 19 l.r> Risanka 19.30 TV dnevnik ta teden na TV SOBOTA Angleški film ZA SONCEM je živahen film brez kakršnihkoli poslanstev ali podukov. Gre za učitelja, ki se naveliča meglene Anglije in jo popiha v Avstralijo. Tam v podeželskem mestecu poučuje petje in še sam lepo poje, zato je film tudi glasbeno popestren. PONEDELJEK TRI JABLANE je drama našega časa, drama ljudi, ki jih je vojni čas usodno prizadel in le danes doživljajo psihične krize. To je usoda treh mladih ljudi, ki iščejo svoje starše in jim to postane edini smisel življenja. Zakaj vsak človek mora imeti svoj otok, svoje pribežališče, kamor se zateka pred zunanjim svetom. Vsak mora imeti svoje tri jablane Naslov je metaforičen in simboličen, ker govori o podobnih usodah glavnih junakov. TOREK V oddaji pod naslovom PARTIZANSKA BALADA se bo predstavil Tržaški partizanski pevski zbor. Menimo, da bo pesem tega mogočnega ansambla dostojna počastitev praznika naše domovine in njene idejne usmeritve k miroljubnemu sodelovanju in spoštovanju enakosti in svobode vseh ljudi sveta. SREDA Film tedna STRAŠILO predstavlja Ameriko in njeno družbo z nekega novega, malo znanega aspekta. Zgodba dveh avtoštoparjev, ki skupaj potujeta, je polna neke romantične naivnosti, optimizma brez osnove. Pa ne da bi bile to šibke točke filma - nasprotno: ta karakterna lastnost obeh glavnih junakov je nadvse simpatična. Na poti imata zaradi tega težave, celo v zapor morata za en mesec... Film je predvsem fantastična podoba manj znane, socialno ogrožene plasti, ki se mukoma prebija skozi življenje, obenem pa velja poudariti sijajno igro obeh glavnih protagonistov Gena Hackmana in Al Pacina. PETEK VELIKI ROP je spet kriminalka, kakršne zadnje čase gledamo ob petkih zvečer. Skupina roparjev se specializira za diamante; vsak od njih »operira« po svoje, zberejo pa se na avtobusu, ki pelje iz Hollywooda proti vzhodu. Toda upokojeni policaj (Lee J. Cobb), sicer potnik na avtobusu, nekaj zasumi... Film je bolj vesele vrste, ne tako smrtno resna krvava kriminalka, kot jih pogosto gledamo v kinematografih 20.00 M.Zurl: Tri jablane — drama T V Zagreb 21.30 Vzkipelo mesto — jugoslovanski film 23.30 Poročila Oddajniki II. TV mreže 17.45 Velika predstava na morskem dnu 18.00 Mali šlager 18.15 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Partizanski plakat — feljton 21.00 Tedenski pregled 21.20 Maček pod šlemom — celovečerni film T V Zagreb — I. program 10.00 Poročila 10.10 To je godba 10.40 Recital 11.10 Dolina miru — celovečerni film 12.40 Otroška oddaja 14.30 TV dnevnik 14.50 TV koledar 15.00 Tekmovanje v boksu za zlato rokavico od 17.45 do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 M.Zurl: Tri jablane — TV drama 21.30 Mozaik 22.15 Mladi in revolucija 23.00 TV dnevnik Le kdo ne pozna prebrisanega Kekca! Vsi. Pa vendar si bomo spet radi ogledali KEKCEVE UKANE, film, ki gaje 1969. leta posnel režiser Jože Gale in bo na spo-I 9.20 9.25 9.40 10.20 11.20 12.30 14.50 16.05 16.20 16.50 17.30 18.05 18.10 18.40 19.15 19.30 20.00 21.05 22.10 Poročila S. Makarovič: Škrat Kuzma Nikomur ne hlapčuj, kdor znaš svoboden biti Kviz JLA Rosa — film Poročila Kekčeve ukane — film Vrtec na obisku: Gradimo mesto Ziv-žav Debelinko — serijski film Partizanska balada Moja tovarna, naša tovarna Poročila Ne prezrite: Po poteh Gubčeve brigade TV trim test Risanka TV dnevnik Osimo na poti k uresničitvi — dokum. oddaja I. Silone: Vino in kruh — nadaljevanka TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.25 TV dnevnik 17.45 Italijanski muzeji 18.15 Očetje in otroci 1H.45' Narodna glasba 19 30 TV dnevnik 20.00 TV drama >\ 04) 24 ur 21.20 Beograjski festival 21.50 Obzorje T V Zagreb — I. program 10.00 Poročila 10.10 Zlati slavček - festival otroške pesmi 10.40 Ura - otroška oddaja 11.00 Vzkipelo mesto — celovečerni film od 17.25 do 19.30 isto kot na odd. II. T V mreže 19.30 T V dnevnik 20.00 Jama — oratorij 21.05 Portret Pavla Gregoriča 21.55 Rosenberhovi ne smejo umreti — nadaljevanka 23.00 TV dnevnik 23.20 G. Bi zet: Carmen - 2. del 8.10 TV v šoli: Obdelava lesa, Obutev, Slovnica (Zg) 9.00 TV v šoli: Kocka, kocka. Izobraževalni film(Bg) 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) 17.10 E. Peroci: Nina in Ivo 17.25 Italijanski muzeji: Pinakoteka v Ferrari 17.55 Obzornik 18.10 Po sledeh napredka 18.45 Glasbeni amaterji (Sa) 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Strašilo . — ameriški film 21.50 Majhne skrivnosti velikih kuharskih , mojstrov 21.55 Miniature: Boško Petrovič Convention 22.15 T V dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Mali svet 18.15 Kaj je fašizem 18.45 Glasbeni amaterji 19.30 TV dnevnik 20.00 Toreadorjev valček — celovečerni film 21.40 24 ur 21.55 Tragedija lososov — dokum. film TV Zagreb - I. program do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 T V dnevnik 20.00 Izbor v sredo 21.30 Portret M. Konjoviča 22.00 TV dnevnik 22.20 Safari v Argentini ČETRTEK H .(H) TV v 4oli \ t vik » Aci Bertoncelj z deli slovenskih skladateljev 23.00 Literarni nokturno — M. Skrem: V objemu treh peklov 23.15 Popevke in ritmi 0.05 Lahka kri 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Nočni koncert 2.03 Vaš gost 3.03 Jazz s plošč 3.30 Nepozabne popevke 4.03 Proti jutru Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Samoupravljanje s temelji marksizma 14.20 Mehurčki 14.33 Z vami in za vas 16.00 Tam ob ognju našem 16.20 Instrumenti v ritmu 16.40 Top albumov 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Čustveni svet računalnika Rupreta 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Večerni concertino 19.55 Vprašanja telesne kulture 20.00 Nekaj odlomkov iz Prodane neveste 20.35 Boris Papandopulo: Pintarichiana — suita za godala 20.45 Kultura danes 21.00 Na Ohridskem poletju 1976 22.07 Cesar Franck: Cantabile 22.15 Iz vokalne lirike 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Po Talijinih poteh 12.10 Revija orkestrov in solistov 12.30 Kmetijski nasveti: Za načrtno živinorejo je potrebna organiziranost živinorejcev 12.40 13.30 13.50 14.05 14.16 14.30 15.30 15.35 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 21.15 22.20 23.05 23.15 0.05 1.03 1.30 2.03 2.30 3.03 3.30 4.03 Pihalne godbe vam igrajo Priporočajo vam Človek in zdravje Glasbena pravljic« Naši umetniki mladim poslušalce1" Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Napotki za turist« Glasbeni interraetv Naš gost Vrtiljak Studio ob 17.00 Veliki interpreti Lahko noč, otroci Minute z ansambl«"* Štirje kovači Stop pops 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačin Literarni nokturno Jazz pred polnočjo Ples do enih Nočni koncert Nočni znanci Mojstri jazza Revija popevk Nočni koncert Paleta akordov Majhni ansambli Drugi program 8.00 13.00 13.33 14.00 14.33 16.00 16.05 16.40 17.40 17.50 18.00 18.40 18.55 Petek na valu 202 Iz partitur velik«1 zabavnih orkestre* Zvoki dežel ob Mediteranu Radijska šola za nižjo stopnjo Z vami in za vas Prometni lekpik?n Vodomet melodij S popevkami po Jugoslaviji Odmevi z gora Prijetni zvoki Stereo jazz t Glasba za vsakog«1 Minute za kulturo Tretji program 19.05 19.40 20.15 21.40 22.30 22.40 23.15 23.55 Radijska igra -Jukio Mišina: «j Zamenjani pahlj« Pastorale — iz domače . komorno-solistic1* literature Z jugoslovanskih koncertnih odrov V nočnih urah Mednarodna radijska univerz« Iz opusov hrvaš*" skladateljev j, Risto Savin: odlop" iz opere Matija Gubec ,je Iz slovenske pc«w POROČILI SO SE VKRANJU Bajželj Marjan in Bešter Zvonka, Eržen Alojz in Hafner Mira, Ješe Jožef in Čarm?n Angela, Osterman Miroslav in Fende VanJ8> Bobnar Stanislav in Brankovič Marija, Fera-tovič Fejzo in Panjeta Kada, Kokalj Ivan i» Kociper Biserka, Plevel Anton in Bolka Cec.1' lija, Bohinc Branko in Jelene Alojzija, N'c Stanislav in Robnik Jožica, Janežič Boris «" Arh Danica V TRŽIČU Jazbec Marjan in Škropeta Andreja, Perko Boris in Ahačič Janja UMRLI SO V KRANJU Sluga Ana, roj. 1904, Vidmar Angela, roj-1904, Košir Karol, roj. 1903, Smole Marija, roj. 1887, Lutman Jožko, roj. 1894, Naglic Ivana, roj. 1895, Japelj - deklica, roj. 1976, Vulič -. deček, roj. 1976, Sajovic Anton, roj. 1906, šum1 Ignac, roj. 1899, Bavec Feliks, roj. 1906, Režu* Albin, roj. 1914, Mušič Franc, roj. 1892, Lovše Ivan, roj. 1902 vtr2iCu Perko Marija, roj. 1897, Kralj Marijana, roj-1882, Teržan Ivana, roj. 1898, Grašič Frančiška roj. 1889 9.00 14.00 17.20 17.40 17.55 18.45 19.15 19.30 20.00 20.50 21.00 21.35 22.05 A. Cesarec, Naglasi (Zg) TV v šoli: Francoščina, Risanka, Kemija (Bg) TV v šoli -ponovitev (Zg) Beli delfin — serijski film Obzornik Izumirajoči svet — dokum. oddaja S. Pregl: Odprava zelenega zmaja Risanka TV dnevnik B. Iljevski: Pot v prihodnost — nadaljevanka Kam in kako na oddih Čas, ki živi: Bela krajina novembra 1944 Glasbeni magazin TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Ulica Sezam J8.15 Dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 20.00 V. Desnica: Florijanovič — TV drama 21.00 24 ur 21.20 Dokumentarna oddaja 22.06 Literarni izbor TV Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Argumenti 76 20.50 Pot v visoko družbo — celovečerni film 22.45 TV dnevnik 8.10 T V v šoli: Matematika, Mehkužci. Od načrta d« /emli.-\i 16.00 TV v šoli - ponovitev (Bg) 17.10 Križem kražem 17.20 Pisani svet (Zg' 17.55 Obzornik . 18.10 Oktet bratov V* 18.45 Od drevesa do m«^ - 2. del 19.15 Risanka, B 19.30 T V dnevnik 19.55 Tedenski a notranjepolitJC1" komentar 20.05 2e dobite? - . serijska oddaj« 20.40 Strah, bolezen^ današnjih dni- dokum. oddaj« 21.25 Veliki rop - ameriški film 22.35 TV dnevnik Oddajniki II.TV* 17.15 17.35 17.45 18.15 18.45 19.05 19.30 20.00 21.00 21.15 TV dnevnik TV koledar Zlata nit Turizem ,. Glasbeni studi" Kulturni pregib TV dnevnik Film danes 24 ur G. F. Handl: AcisinGalateja TV Zagreb - IPr°*f do 19.30 isto kot na odd.II.TV mre*6 19.30 T V dnevnik t 20.00 Okvir za nekaj \ t - zabavno glfl81^ oddaja _ ^ - 20.30 Robinsonfrus zabavno gl«»b«n oddaja 21.05 Jezdeca - serijski film 21.55 T V dnevnik ^ 22.15 Operacija sr<« dok cilmiio alpska modna industrija Radovljica čestita ob dnevu republike, 29. novembru vsem bralcem Glasa in jih vabi v svojo prodajalno, kjer se lahko za jesensko meglo in zimski mraz oblečejo športno ali elegantno, lepo, udobno in predvsem modno, saj je za svoje kreacije na letošnjem beograjskem sejmu mode dobila najvišje priznanje zlati košuti Triglav konfekcija Kranj čestitamo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem ob dnevu republike in priporočamo naše izdelke TITA N ___Gorenjska oblačila t(P Kranj TOZD Konfekcija Kranj in TOZD Konfekcija Jesenice Vsem delovnim ljudem, kupcem in poslovnim prijateljem čestita za dan republike in jim želi še naprej veliko delovnih uspehov Titan, tovarna kovinskih izdelkov in livarna Kamnik proizvaja: fitinge črne In pocinkane, ključavnice navadne in cilindrične, obešanke navadne in cilindrične, motorne mesorez-nice in drobilke za orehe, ulitke iz temprane litine za avtomobilsko, strojno in elektro industrijo. Cenjenim potrošnikom priporočamo naše renomirane izdelke Naš delovni kolektiv čestJta občanom in poslovnim prijateljem za dan republike Tržiško podjetje industrijsko kovinske opreme Nameravate opremiti nove garderobne prostore ali prenoviti stare, potem se odločite za garderobne omarice GO-1019 in se prepričajte o ekonomski prednosti naših omaric. Vsem poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in občanom čestitamo za praznik dneva republike — 29. november in jim želimo veliko delovnih uspehov Kolektiv splošnega gradbenega podjetja Projekt Kranj čestita občanom in poslovnim prijateljem za dan republike Združena lesna industrija Tržič čestita vsem delovnim ljudem za praznik republike — 29. november Proizvajamo žagan les, lesno embalažo, transportne palete, pohištvo in oblazinjeno pohištvo. Servisno podjetje Tavčarjeva 45, telefon 21-282 čestita k prazniku svojim poslovnim prijateljem in potrošnikom Se naprej ;w priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovod no-inštalaterska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska, električarska in pečarska. ZAVOD ZA GOJITEV DIVJADI *A M N \*' TOMŠIČEVA 1 TELEFON. (061) 831 162 čestita vsem občanom za praznik republike — 29. november 2800 prebivalcev ima krajevna skupnost Bohinjska Bistrica in združuje trinajst naselij — Nekdanje železarsko središče se je kasneje spremenilo v turistično; danes pa si prebivalci želijo, da bi čimprej ujeli zastali korak — Skoraj po osmih letih vendarle vodovod »Bohinjski svet je zgodovinsko pomemben zaradi železarstva, ki seže v predrimsko dobo. To dokazujejo kupi žlindre med Ajdovskim gradcem in Jelovico, kjer so dobivali železno rudo. Na Bohinjski Bistrici je postavil 1549. leta fužine Maulner, medtem ko so začeli obratovati plavži na Pozabljenem 1562. leta. Izkoriščali so vodno moč Bistrice. Izdelke iz železa so pravljali s tovornimi konji v Italijo, od tam pa so tovorili živila in vino. Po stari poti preko Baškega prevala so gonili tudi drobnico in govedo v Furlanijo. Sredi 18. stoletja pa so prevzeli fužine Zoisi. Ko je začelo železarstvo v 19. stoletju nazadovati zaradi razvoja moderne indutrije, je vdova Karla Zoisa, Serafina, fužine 1868. leta prodala Kranjski industrijski družbi, ta pa je 1891. leta ugasnila zadnjo peč, ker je prenesla obrat na Jesenice. Zatem so sicer skušali v Bohinju razviti žebljarstvo, kar pa se ni obneslo. Tako je kraj šele po izgradnji bohinjske železnice 1906. leta dobil možnosti za nov gospodarski razvoj. Začel se je razvijati turizem in namesto Srednje vasi Bohinjska Bistrica postane najvažnejše naselje Bohinja. Med obema vojnama je bilo tukaj smučarsko središče .. .« Tako lahko preberemo v krajevnem leksikonu iz leta 1968. In tako nekako, po turistično-gospodarski poti, je krenil razvoj v tem delu Bohinja tudi po vojni. Morda je prav svojevrstna zgodovinska tradicija z izrazitimi. prelomnicami do neke mere vplivala na to, da danes Bohinjci pravijo, da so v koraku nekako zastali za razvojem drugod. Toda, če velja zgodovinsko izročilo in tradicija, potem bodo ta »zamujeni« korak nedvomno prav kmalu spet ujeli. To pa si tudi še kako želijo. MIR, KI SE PREBUJA Krajevna skupnost Bohinjska Bistrica zajema danes naselja Nomenj, Lepence, Bitnje, Nemški rovt, Ravne, Brod, Savico, Kamnje, Polje, Zlan, Ribčev laz, Ukane in Bohinjsko Bistrico. Trinajst naselij se razprostira od Soteske do slapa Savice in zajema Komno in Vogel ter še polovico jezera. 2800 prebivalcev živi v tej, po razsežnosti nedvomno med največjimi krajevnimi skupnostmi v radovljiški občini, in okrog 1100 je zaposlenih. Zaposleni so v industrijskih obratih podjetij LIP, GG, Almi-ra, v Gradbenem podjetju, v podjetju FILBO, v hotelih in nekaj malega v trgovini. Pred tednom dni smo se v pisarni krajevne skupnosti srečali s predsednikom sveta krajevne skupnosti Janezom Žitnikom, članom sveta inž. Urošem Vidmarjem, sekretarjem sveta ZK v Bohinju Ivanom Zva-bom, tajnico krajevne skupnosti SUnko Zupan in članom sveta Janezom Rozmanom. Kasneje pa so prišli še predstavniki Komunalnega podjetja. Beseda je tekla o željah in težavah. Sicer pa je bil naš obisk namenjen predvsem naselju Nemški rovt, kjer je v teh dneh vse pripravljeno, da po ceveh novega vodovoda priteče sveža, zdrava, pitna voda. »Bohinjce nas v občini na trenutke radi opomnijo, da smo med redkimi v občini, ki se še ž referendumom nismo odločili za samoprispevek. Takšne pripombe nas vedno prizadenejo, ker niso upravičene. Lahko naštejemo vrsto objektov in del, zgrajenih s samoprispevkom oziroma prispevki, čeprav se zanje nismo odločali na referendumih. Omenimo naj samo zdravstveno ambulanto, vodovod Bohinjska Bistrica, asfalt, kanalizacijo, šolo. In nenazadnje so tudi pri zadnji akciji kmetje in upokojenci v naši krajevni skupnosti vpisali 185.000 dinariev oosoiila za ceste. Med sicer 60 pravimi kmetovalci in upokojenci na našem območju tudi slednji prispevek najbrž ni nepomemben,« pripovedujejo. Nepozoren poslušalec bi morda sodeč po pogovoru in razlagah prišel do ugotovitve, da se v Bohinju že nekaj časa praktično nič ali pa premalo dogaja za tako velik kraj. Zakaj? Leksikon omenja živahno železarsko in kasneje smučarsko obdobje. Kronisti vedo, da je bilo nekdaj na Bohinjski Bistrici 14 gostiln in hotelov, da je bila v tem delu živahna obrt, da sta cvetela živinoreja, sirarstvo. Danes ni toliko gostiln in hotelov, obrtništvo nekako zamira, tudi o živinoreji bi lahko drugače govorili. A kljub temu ne moremo trditi, da je vse zastalo. Res pa je, da si v Bohinju upravičeno želijo, da se nekateri načrti, ki so veliko obetali in niso bili ravno poceni, tudi uresničijo. In prav ta želja in kritičen klic po drugi strani kažeta, da se mir v Bohinju prebuja. »Potrebna je komunalna ureditev kraja. Vsi novi stanovanjski predeli so komunalno praktično neurejeni. 2lan in Ravne bi zaslužila boljšo cesto. Slaba je povezava s Srednjo vasjo preko odseka Bitnje — Jereka, v novih naseljih tako rekoč ni javne razsvetljave, ni telefonskih priključkov in avtobusna postajališča so neurejena. Obrtnike moramo iskati drugje in trgovska mreža je slabo razvita. Praktično nimamo poštenega frizerja in če gledamo cel Bohinj s 5000 prebivalci nimamo niti ustrezne dvorane oziroma kina. Mar se na primer ne bi tudi v Bohinju splačala gradnja trgovine za prodajo čevljev. In da ne govorimo o turizmu. Zdaj, ko bo kmalu zgrajen drugi del Koble in ko imamo Vogel, bi še kako čimprej potrebovali gostišča, obrat družbene prehrane, hotele in drugo tako imenovano infrastrukturo. Da ne naštevamo posebej vseh športnih objektov, ki jih tudi ni (razen telovadnice). Najpomembneje pa je, da nam primanjkuje delovne sile. Mladi po eni strani odhajajo iz gostinstva; samo v obratu LIP Bohinjska Bistrica je zaposlenih okrog 30 gostincev, strokovnjaki pa iz Bohinja. Ne smemo dovoliti, da nam bo vse ušlo drugam. Lotiti se moramo pravega turizma in razviti ustrezne programe za lahko industrijo,« meni predsednik sveta KS Janez Žitnik. Nemški rovi — ras, ki je bila vsa leta brez vodovoda, a s svojevrstno m značilno bohinjsko idilo. No, v zadnjem času se je v krajevni skupnosti vseeno tudi marsikaj zgodilo. Predvsem je zaživela organizirana družbena gradnja stanovanj. Ni še dolgo tega, ko je bil zgrajen stanovanjski blok podjetja GG Bled, v katerem je delavski center. Zdaj je v gradnji objekt, v katerem bo slaščičarna, trgovina z belo tehniko, poslovna enota Ljubljanske banke in najbrž tudi frizerski salon. Za dan republike pa bodo dobili tudi dva TV pretvornika, tako da bodo tudi v Bohinju lahko spremljali oba televizijska programa. In kot rečeno, bo kot kaže v nekaj dneh stekla po ceveh novega vodovoda v Nemškem rovtu pitna voda. Res pa je, da si Bohinjci upravičeno želijo hitrejši turistični razvoj in vlaganja v to pomembno osnovno dejavnost v tem delu radovljiške občine. In res je tudi, da takšen kraj potrebuje kulturni prostor s kino-dvorano in z drugimi ustreznimi prostori in objekti; tudi športnimi igrišči. In nenazadnje imajo skorajda prav, ko se jezijo na avtobuse in sprevodnike, ker se kot pijanec plota držijo določila o številu potnikov, ki se vsak dan vozijo iz Bohinja na delo na Bled, v Radovljico in drugam. Ker so avtobusi s 50 ljudmi hitro napolnjeni, včasih čakajo po več ur, da pridejo spet domov. Zato pikro pripominjajo, da sprevodniki poznajo samo tisti jezik, ki ga imajo v čevljih. PO SKORAJ OSMIH LETIH Med takšnim kritičnim, a ne trmasto neobjektivnim pogovorom, se odpravimo v Nemški rovt, kjer se srečamo s predsednikom vaškega odbora za gradnjo vodovoda Francem Medjo in članoma odbora Antonom Medjo in Alojzem Iskro. Kljub mrzlemu pišu se takoj odpravimo na kraj pod Požarjem. Tam se je namreč pred slabimi sedmimi leti začel »rojevati« nov vodovod za Nemški rovt. »Prvi sestanek smo imeli v vasi, ki ima 30 domačij in 126 prebivalcev, 25. januarja 1969. leta,« pravi Franc Medja. »Takrat smo se odločili, da z deskami sami zajezimo pet studencev in ugotovimo, kateri bi bil najbolj primeren za zajezitev in napeljavo vodovoda. Meritve in analize so pokazale, da je večina izvirov onesnaženih. Ostal je le izvir pod Požarjem. Misel, da bi vodovod potegnili z Bistrice smo zavrnili, saj bi že po takratnih cenah gradnja veljala 245 starih milijonov. Gradnja od Požarja pa je bila ocenjena na 76 milijonov starih dinarjev. S pomočjo skupščine smo naročili načrte, potem pa smo se dogovorili tudi za samoprispevek. Zadeva se je potem nekaj časa vlekla, dokler nismo pred tremi leti ugotovili, da moramo prav vsi prispevati denar. Decembra 1974 se je potem začelo, lani aprila pa smo se odločili, da rezervoar povečamo od 35 na 60 kubičnih metrov. S tem se je povečal tudi samoprispevek, tako da je vsaka družina prispevala povprečno po stari milijon dinarjev. Sicer pa bo gradnja celotnega vodovoda veljala prek 1,7 milijona novih dinarjev. Pri tem pa sta nam veliko pomagala občinska skupščina, samoupravna stanovanjska skupnost s posojilom in nekatera podjetja. Zdaj je vodovod torej gotov. In če ne prej, za praznik krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica, 14. decembra, bo voda pritekla. Le priključke od glavnega cevovoda do hiš bo treba še narediti,« so ponosno povedali predstavniki vaškega odbora. Vodovod pa ni glavna pridobitev, ki so se je prebivalci lotili s samoprispevkom in prostovoljnim delom. Na tak način in s pomočjo širše skupnosti so 1947. leta dobili elektriko v vasi, 1950. leta makadamsko cesto, 1972. leta so na makadam položili asfalt in zdaj vodovod. Vanj so poleg prispevka v denarju vložili tudi okrog 5000 ur fizičnega dela. Pravijo, da si bodo še kako zapomnili trenutek, ko bo pritekla voda in ko ne bo v sušnih dneh treba več misliti, ali bo iz doline pripeljala ri-sterna s pitno vodo. In vsem, ki so jim pomagali, se nameravajo za to pridobitev na dan otvoritve tudi svečano oddolžiti. Tako ko«, v Nemškem rovtu vode, pa so v celem Bohinju »žejni« tudi drugih potrebnih stvari. Marsikaj so sami in s pomočjo Širše skupnosti že rešili in uredili. Veliko pa bi še radi uredili in rešili; a ne le za razvoj in korist kraja, marveč vseh. Besedilo: A. 2alar Slike: F Perdan V zadnjem času je bilo na Bohinjski Bistrici zgrajenih več stanovanjskih blokov; pred nedavnim blok GG Bled z delavskim centrom. Za novo leto 0 bodo dobili slaščičarno, trgovino z belo tehniko, poslovno enoto Ljubljani banke in frizerski salon. Predstavniki krajevne skupnosti so povedali, da je bohinjski predel precej prizadejal tudi potres. Treba bi bilo poskrbeti za sanacijo družbeni/1 objektov. Eden takšnih je tudi Zoisov grad - kulturni spomenik, iz katerega so morali izseliti stanovalce. 1670 metrov dolg vodovod v Nemškem rovtu so gradili: Gradbeno podj^i Bohinj (zajetje in črpalnico). Komunalno podjetje Bohinj (razvod in cevovo® B E lektroinstalacije Stane omrežje), Elektro Kranj rili tudi vaščani sami. Mulej z Bleda (avtomatiko in nizkonapetost^ enota Bohinj (glavni razvod). Veliko pa so p°st »Zmogljivost! vodovoda so tolikšne, da bo vode dovolj za celo generacijf pravijo predstavniki 'vaškega odbora (od leve proti desnO Anton MeC /' rane Med/a in A lo/z Iskra. 1 3 •8 ? 5-2 i Gozdno gospodarstvo Bled, n.sol.o., Bled TOZD Gozdarstvo Bohinj, n.sub.o., Bohinjska Bistrica TOZD Gozdarstvo Pokljuka, n.sub.o., Bled TOZD Gozdarstvo Jesenice, n.sub.o., Jesenice TOZD Gozdno gradbeništvo Bled, n.sub.o., Radovljica TOZD Gozdno avtoprevozništvo in delavnice Sp. Gorje, n.sub.o., Spodnje Gorje Obrat za kooperacijo zasebni sektor gozdarstva Bled, n.sub.o., Bled nudi standardne asortimente smreke, jelke, macesna in bukve. Izdeluje asortimente po naročilu z ustreznimi dimenzijami in kakovostjo, zlasti z zahtevami po izrecni gostoti, polnolesnosti, resonanci in ravnosti, kar je posebnost strukture lesa iz triglavskih gozdov. m ur h a lesce radovljica bled Jesenice OB DNEVU REPUBLIKE čestitamo VSEM DELOVNIM LJUDEM Cestno podjetje v Kranju čestita vsem poslovnim prijateljem in uporabnikom cest za dan republike kemična tovarna Kranj exoterm Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za dan republike Občinski sindikalni svet Tržič Občinska konferenca SZDL Tržič Skupščina občine Tržič Občinska konferenca ZKS Tržič ZZB NOV Tržič Občinska konferenca ZSMS Tržič Občinski odbor zveze rezervnih vojaških starešin Tržič Vsem delovnim kolektivom in občanom čestitajo za dan republike in jim želijo prijetno praznovanje > - j* >- >► j ->► >► j* j* Iskra industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj, o. sol. o. Kranj z 19 TOZD Proizvaja v 19 TOZD: telefonske centrale, telefone, elektronske naprave, elektronske instrumente, optične in steklopi-haške naprave, elektrooptične naprave, števce, merilne instrumente, stikala, električna ročna1 orodja in merilne naprave. Vsem delovnim ljudem čestitamo za dan republike in 30-letnico osvoboditve tovarna čipk, vezenin in konfekcije Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo in želimo prijetno praznovanje dneva republike Kolektiv Zdravstvenega doma Kranj z enotami v Kranju, Škofji Loki in Tržiču čestita občanom za dan republike — 29. november Komunalno podjetje Vodovod Kranj Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik republike ter jim želimo še naprej veliko delovnih uspehov. Priporočamo se za nadaljnje sodelovanje Obrtno podjetje Tržič se priporoča s svojimi storitvami v mizarski in slikopleskarski stroki ter v polaganju vseh vrst podov. Obenem čestita vsem delovnim ljudem za praznik republike. m 43 Varni, topli in lepi domovi V prizadetih vaseh na zaključujejo ali pa so že prizadetemu prebivalstvu Podbele ni več, zrasla so Minula nedelja, teden dni pred praznikom, 29. novembrom, je bila tako kot vse dosedanje nedelje za graditelje Posočja delavna. Kamorkoli že si se ozrl, ka- Primorskem graditelji zgradili nove domove — Starega Breginja in nova montažna naselja morkoli že zapeljal, v katerikoli že vasi pomudil in zadržal, povsod so pleskarji, tesarji, kleparji, zidarji opravljali svoja zadnja dela. Čeprav vreme ni Škofjeloška Jelovica je s svojimi montažnimi hišami popolnoma spremenila podobo Breginja. Zraslo je novo naselje, prebivalci pa se bodo v hiše vselili v teh dneh. — Foto: F. Perdan bilo naklonjeno, čeprav je deževalo in so se spuščale megle, ki jih ni mogel odgnati tudi zoprni, že skoraj zimski veter, so delavci nadaljevali z delom. Gnala in spodbujala jih je zavest, da so številni prebivalci še vedno le v zasilnih bivališčih, kjer ni vode in ne elektrike, kjer je v takšnem vremenu ponoči in podnevi mrzlo. In ne le graditelji novih, montažnih hiš, tudi tisti delavci številnih slovenskih gradbenih podjetij, ki so pomagali pri obnovi poškodovanih objektov, so skupaj z lastniki in prebivalstvom hiteli, kajti vrhove naokoli je že pobelil sneg in tudi sam mrzel piš vetra je obetal, da se približuje zima. STARE PODBELE NI VEČ Stanovanjskih prikolic v Posočju ni več toliko kot jih je bilo takoj po potresu, ko jih je prizadetemu prebivalstvu ponudila skupaj z ostalimi oblikami pomoči vsa solidarna Slovenija. Prebivalci so se že lahko preselili bodisi v prenovljene domove bodisi tudi že v na novo zgrajene hiše. Življenje spet dobiva normalni utrip, čeprav je še vedno povsod vidno in očitno, da je Posočje še zmeraj eno samo veliko gradbišče. Ob potresu izredno prizadeta in domala povsem porušena Podbela v breginjskem kotu, ležeča v kotlini in skrita očem z glavne ceste, je postala montažno naselje lepih, belih sta- Vsaka voda lahko zakali Voda, ki priteče iz vodovodne pipe v kozarec, je čista in bistra. Včasih sicer skriva v sebi tudi kaj zdravju škodljivega, vendar se na srečo to zgodi le izjemno redko in povečini le pri manjših slabše vzdrževanih vodovodih. Tako pa velja, kar potrjujejo tudi redne analize Zavoda za socialno medicino in higieno Kranj, da voda, ki jo pijemo na Gorenjskem, za sedaj zasluži po svoji kakovosti še vedno zelo visoko oceno. Pravzaprav se niti ne zavedamo zadosti kvalitete te vode, če vemo, da na primer tri četrtine Jugoslovanov pije klorirano vodo. »To sicer ni nič hudega,« zago-stavlja Andrej Slatnar, višji sanitarni tehnik na Zavodu za socialno medicino in higieno, ki pozna gorenjske vode »kot svoj žep«. »Klor, ki se dodaja pitni vodi, ni zdravju škodljiv, pač pa voda izgubi le nekaj okusa. S tem so se prebivalci vseh velemest po svetu že zdavnaj sprijaznili. Voda, ki priteka v zajetja gorenjskih vodovodov, je za sedaj še vedno lepa in bistra kot so gorski potoki na izviru: prav pa bi bilo, če bi znali takšno tudi ohraniti zase in za zanamce.« Na Gorenjskem pije vodo iz vodovoda okoli 90 odstotkov prebivalstva, kar pomeni, da ponekod še vedno prinašajo v hišo vodo v škafih, jo zajemajo v potokih ali dvigajo iz vodnjakov. Če pa samo pomislimo, koliko vode potrebuje eno gospodinjstvo — za kuho, za pranje, za umivanje, če k temu dodamo še količine vode, potrebne v kmetijstvu — za napajanje živine — potem si življenje brez tekoče vode v hiši danes že kar težko predstavljamo. Poraba vode pa se stalno dviguje in dosega v manjših krajih do 150 litrov na prebivalca na dan, v mestih pa okoli 350 litrov, večja mesta kot na primer Ljubljana pa dosegajo že do 500 litrov vode na dan na prebivalca. Ce menite, da vodovoda ni le kje daleč v hribovitih krajih — imate le deloma prav: vendar pa do prvih kapnic iz Kranja ni daleč. Samo do Meje je treba: vodovod se konča kilometer ali morda nekaj več pred vasjo, pod katero se praktično začenja vodno zajetje na Sorskem polju, ki polni ljubljanske vodovode. Kap-nice pa imajo tudi na Lavtarskem vrhu, pa na Planici, če omenjamo le kranjsko občino. Kakor imamo sicer srečo, da imamo vode dovolj na vsakem koraku, pa vendarle ni tako enostavno vodo po cevi pripeljati tudi v hišo. Vodovodne investicije, kakor so pravzaprav skrite očem, saj so vse v zemlji, so dokaj drage. To občutijo na svoji koži tudi krajevne skupnosti, ki upravljajo svoje vaške vodovode: vodarine ne plačujejo, zato od tega nimajo niti dinarja za morebitna popravila in rekonstrukcije svojih vodovodov, zatorej so toliko dražja dela takrat, ko morajo nujno nekaj narediti. Takšnih lokalnih vodovodov je na Gorenjskem zelo veliko in le nekateri so takšni, da zaslužijo zaradi vzdrževanja pohvalo. So pa ponekod tudi takšni, ki pozabljajo na redno čiščenje zajetij, občasno dezinfekcijo, čiščenje okolice zajetja in podobno. Zgodi se, da je zajetje dostopno tako za ljudi kot živali. Ce pade v nezavarovan rezervoar majhen hrošček še ni nič hudega, lahko pa je to tudi kaka žejna mačka . . . »Zavarovanje voda in to pitnih voda je prav gotovo osnova vsakega varstva okolja. Ponekje pa, tako se zdi, niso pri tem prišli še niti do prve črke abecede. Vsako vodno zajetje ima ožji in širši varstveni pas, ki ne prenese kakšnega onesnaževanja. Voda se sicer res biološko čisti, ko .priteče čez devet kamnov', vendar pa njena samočistilna moč odpove, kadar vanjo zaidejo kemične substance: te so neraz-gradljive in v vodi ostanejo ter so škodljive tako za ljudi kot za živali. Prave katastrofe bi bile, če bi se v bližini vodnih zajetij zgodilo kaj takega — na primer zlitje bencina ali kaj podobnega. Vendar pa nam uspeva zavarovati navadno le ožji varstveni pas, širšega se kljub opozorilom največkrat ne da zavarovati. Naj navedem kot primer neprimerne lokacije v širšem zavarovalnem pasu bodoči hipodrom pod le-škim klancem, ki bo kot kaže urejen nad nižje ležečim vodnim črpališčem za radovljiški vodovod.« Nasploh se včasih obnašamo s prostorom, kjer živimo danes in jutri, in kjer bodo pojutrišnjem naši zanamci, površno, tudi neodgovorno. Res. da se mogoče posledice onesnaženja, ki ga nujno povzroča večji ali manjši zimski športni center, s katerimi smo zadnje čase vse bogatejši, ne pokažejo že jutri, lahko pa se bodo kdaj kasneje. Ponekod so ti objekti bili postavljeni na nakopm površini izvirne vode Vemo pa, da tam ni povsem urejena kanalizacija in torej So možnost i /a onesnažitev talne lil podtalne vode. Da ne gOVO- rimo tudi o tekočih gorivih, ki so za nVlov;iiii<. /.ijJlHkib športnih centrov •pMmM* jloil«,llik.r *a "goriv a pa niso vedno na primernih mestih ali primerno zavarovana. »Posledice takšnega onesnaževanja narave se kažejo včasih hitreje, včasih počasneje, kar je odvisno od sestave terena in tudi od obsega onesnaženosti tal. Med manjše objekte, ki pa lahko prav tako onesnažijo nižje ležeča večja ali manjša vodna zajetja, so tudi vikendi, ki na Gorenjskem rastejo legalno ali pa ilegalno kot gobe po dežju, običajno pa nimajo urejene kanalizacije.« Kako bi potem lahko ocenili preskrbo z vodo v gorenjski regiji in kakšna je ta voda? »Dobro vodo imamo, saj redne analize kažejo, da je voda neprimerna za pitje le ob večjih nalivih ali pa včasih pri dotrajanih vodovodnih objektih. Neprimerna za pitje je tudi tam, kjer je možno onesnaženje vode že pri samem izviru. Na Gorenjskem pijejo klorirano vodo iz preventivnih razlogov le v Žireh in pa Lo-čani iz vodovoda Hotavlje — Šk. Loka. V srednjeročnem planu so v loški občini že predvideni novi viri vode, ki bodo zadostni tja do leta 2000. V jeseniški občini bo kot kaže še letos dograjen vodovod za Podkoren, ki je bil dolga leta slabo oskrbovan z vodo. Naslednje leto pa načrtujejo nov vodovod za Rateče. Če potem pogledamo malo niže po Gorenjski, je kot se sicer čudno sliši, ob obilici vode v Bohinju tamkajšnje vodovodno omrežje dotrajano in vpije po obnovi. Nekaj boljše bo že letos za Nemški rovt, saj bo voda pritekla po novem vodovodu. V tržiški občini se je močno povečala potrošnja vode, tako da bo treba zamenjati cevi za širše. Dokaj slabo preskrbo s pitno vodo pa imajo na primer v Gozdu, saj so visoko v hribu vezani le na kapnice, ne posebno bolje pa ni na Veternem, v Vadičah in še kje.« Se bi lahko naštevali kraje, kjer postaja preskrba z vodo vsak dan večji problem, ker jo več porabimo, Več na novo gradimo, se moderniziramo. Povsod, kjer rastejo nova stanovanjska naselja, kjer se povečujejo turistične zmogljivosti, morajo načrtovati obnove vodovodov in nova zajetja; le-teh ne bo zmanjkalo hitreje pa ob veliki porabi m morebitni suši zmanjka vode v vodovodnih ceveh tam, kjer zmanjkuje de narja za te vrste investicije. Povsod, kjer so pripravljali srednjeročne programe gradenj vodovodov, so se srečali z zelo velikimi številkami. Težko bi bilo tudi napovedovati, kdaj bo dobra pitna voda pritekla prav v vse, tudi najbolj odmaknjene zaselke. Ponekje pa ne čakajo, da bo skupnost zmogla denarja tudi za najbolj oddaljene hiše: tako kot posamezni kmetje v Poljanski dolini, ki po dva ali trije skupaj gradijo »voj v<, lovod, ker brez njega enostavno ne morejo sodobneie gospodariti, I.. Meneingei Drago Arsovski je v Posočju vse od zadnjega potresnega sunka. novanjskih hiš, različnih velikosti. Na staro Podbelo spominja le še ena sama velika hiša ob vstopu v vas, z značilno primorsko arhitekturo, še delno porušena. Prebivalci Podbele so bili tedaj še v zasilnih bivališčih ob robu novega naselja in težko pričakovali obljubljeni 29. november, ko naj bi se preselili v nove domove. Vendar niso bili nestrpni, kajti ne- ,---\ 420 montažnih hiš Po zadnjem potresnem sunku je bilo v vaseh na Primorskem lažje poškodovanih 2367 hiš, 966 jih je bilo težje poškodovanih in 982 uničenih. Do 29. novembra letos so strokovno obnovili 454 hiš, 276 pa jih bo kmalu dokončanih. Pri obnovi je sodelovalo 49 gradbenih organizacij iz Slovenije s skupno 1200 delavci, dela pa je nadzorovalo 33 gradbenih inženirjev in tehnikov. Graditelji v Posočju in prebivalci sami pa so obnovili skupaj 555 hiš. Vseh montažnih hiš, ki so Že pod streho do 29. novembra, je nad 300, za vselitev pripravljenih pa 120. Med njimi sta dve stanovanjski montažni hiši blejskega Lipa bili takoj vseljeni, največ pa je v Posočju gradila škofjeloška Jelovica, ki se je namenila postaviti skupaj 164 hiš, od tega pa so že pokrili več kot 100 montažnih hiš. V Posočju je tudi večnamenskih montažnih objektov, v katerih nameravajo prezimiti vsi tisti prebivalci Posočja, ki so se odločili za klasično gradnjo. Te objekte bodo pozneje uporabljali kot objekte krajevnih skupnosti. V vasi Sedlo pred Breginjem je škofjeloška Jelovica zgradila 29 monta'' objektov. nehno so spremljali delo gradbenih delavcev in zato vedeli, kako zelo je oviralo gradnjo nestalno in deževno vreme. Veseli so bili tudi tega, da so vse hiše podkletene, vse solidno zgrajene, primerno komunalno opremljene. Najbolj pa seveda zadovoljni ob tem, da je bila solidarnostna pomoč ponuđena takoj in da so bile obljube povsem izpolnjene, da se namreč Posočje obnovi in zgradi do mrzle zime. BREGINJSKO NASELJE V novem naselju Breginja je škofjeloška Jelovica že izročila ključe prebivalcem dveh montažnih hiš, medtem ko se bodo ostali vselili ali pa so se deloma že prav v teh dneh. Škofjeloška Jelovica je na pobočje ob starem, porušenem Breginju postavila 79 podkletenih stanovanjskih hiš, medtem ko jih je v vaseh Sedlo zgradila 29, v vasi Volčje 15, v vasi Stanovišče 21, v Kamnu 6, v Logjeh 5 in v Homcu 5. Prav Breginj je izrazit primer človeške solidarnosti, pomoči, humanosti, kajti po zadnjem potresnem sunku ni od starega Breginja ostalo razen cerkve ničesar več, medtem ko je izredno hitro zraslo novo naselje največje v Posočju, tako hitro, da tega niti optimisti niso pričakovali. Gradbeniki so zares izpolnili svojo obljubo, še posebno škofjeloška Jelovica, ki je ob sodelovanju drugih članic sestavljene organizacije gorenjskega gozdnega in lesnega gospodarstva v tako kratkem času zgradila toliko novih stanovanjskih hiš. »Zdaj ima Jelovica šest gradbišč v Breginju in v okoliških vaseh«, pravi Drago Arsovski iz škofjeloške Jelovice«, »precej delavcev Jelovice nas je tukaj že od samega začetka, sam sem prišel 30. septembra in od tedaj delam tukaj. Delavci delajo hitro, največ težav je povzročalo in še vedno povzroča le slabo vreme. Prehrana je urejena, tudi drugi pogoji za bivanje delavcev.« »Na poklicni lesni šoli v Škofji Loki smo se odločili, da naši učenci pomagajo delavcem Jelovice pri gradnji hiš,« pravi pedagog Janez Gaber, »do zdaj je bilo v Breginju šest izmen in vsaka je delala tukaj najmanj po štirinajst dni. Učegcj so pomag^i-monterjem, se pri tem precej na- Janez Gaber, pedagog & r %. klicne lesne šole vodi v ^°zjLl ju skupine učencev lesne $° učili, vsekakor pa po svoje P1^ spevali k hitrejši obnovi P°.8°jp ja. Bili so izredno delavni pridni.« ^ Med učenci poklicne šole sta v ■ tudi Marjan Kokalj iz Hriba Pj Kresnicah ter Igor Eržen iz S°v pj nja, mlada fanta, ki sta v del° ^ obleki in v visokih škronjih gaZzl blato ob deževju in bila vedno P , pravljena pomagati monterje ^, »Ničesar naju ni oviralo, da .j, pomagala. Tu se mora delat1 hitro graditi, tukaj nihče ni in ne postopa naokoli.« . e. Tisti, ki so poznali stari » ginjski kot s slikovitimi pri^j' £ skimi hišami, ga zdaj ne bi ^ prepoznali — morda le še t!* vasice, ki jih niso do kraja P°J\j,. šili, le obnovili, medtem ko ne^e terih vasi enostavno ni več. . so Potoki ali Borjana nad *°e. belo ostali — s temeljitimi 8P ^e membami in obnovitvami ~" ... vedno nekdanji Potoki in B°r' j na, stare Podbele ali BreginJ* več. ka Naša humanost in vsestranf solidarnost je prizadetim UuA.Q. ponudila nove, tople in varnejii» move, naša pomoč je zgra0* nova naselja in resnično opr* la svoj veliki izpit. F oto: F. Perdan splošno gradbeno podjetje JESENICE NA GORE N J S K E M opravlja visoke, nizke, industrijske, športne in turistične gradnje. Interesenti za vse vrste gradenj se lahko informirajo pri podjetju, ki jim kvalitetno in po zmernih cenah zagotavlja uresničitev gradnje od idejnega projekta do konca gradnje. Slovenske ielezarne > ^ TOVARNA VERIG «* P- o- LESCE ■PJPJJJJJJJJlHHHHHHBHi vam nudi iz širokega proizvodnega programa vse vrste verig in vijačnega blaga Čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za dan republike. Od 1. 1. 1976 dalje bomo poslovali združeni v novo delovno organizacijo s sedežem v Kranju. tU**' rno SLOVENSKE ŽELEZARNE tovarna vijakov plamen krOPa s p. o. ALPETOUR Skofja Loka Sestavljena organizacija združenega dela s svojimi delovnimi organizacijami A A A ***************** ****** Obrtno podjetje Cerklje Solidno izvajamo gradbena in Mizarska dela čestita občanom in poslovnim prijateljem za dan republike Planinka GOSTINSKO PODJETJE KAMNIK Ko pridete v Kamnik, obiščite našo Restavracijo, hotel in kavarno Veroniko — solidno vas bomo postregli. Cenjenim gostom in ostalim čestitamo za praznik republike 4-stezno avtomatsko kegljišče odprto vsak dan do 23. ure Za praznik republike čestitamo vsem poslovnim prijateljem in bralcem Glasa ¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥ Žito Ljubljana TOZD Triglav Lesce TOZD Gorenjka — tovarna čokolade Lesce TOZD Pekarna Kranj čestitajo vsem prebivalcem Gorenjske za dan republike in se priporočajo s svojimi izdelki. tovarna Pil triglav tržič Proizvajamo: vse vrste pil, jeklena sidra z notranjimi navoji za montažo z vsemi vibracijskimi, električnimi vrtalnimi stroji Vsem delovnim ljudem čestitamo ob dnevu repu blike, 29. novembru ¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥ Industrija volnenih izdelkov Zapuže Industrija volnenih izdelkov SUKNO Zapuže proizvaja vse vrste blaga za ženske iz 100 % čiste runske volne ter volnene odeje najboljših kvalitet. V prodajalnah v Zapužah in na Koroški cesti v Kranju vam nudimo najnovejše vzorce ženskega in moškega volnenega blaga ter volnene odeje vseh vrst in kvalitet. Ob tako bogati izbiri boste gotovo našli tudi nekaj zase. Vsem delovnim ljudem In poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike — 29. november mali oglasi . • mali oglasi prodam Prodam 10 mladih CVERGELJ. Zg. Bela 8, Preddvor 7565 Prodam ZELJE v glavah. Žeje 16, Duplje 7572 Prodam dobro ohranjeno 120-ba-tno klavirsko HARMONIKO znamke OTELLO, registrov 11 + 3. Berčič, Zg. Bitnje 143, Zabnica 7575 Prodam štiri komade dobro ohranjenih macesnovih OKEN z dvojno zaporo 80 X 100. Dvorje 25, Cerklje 7432 Prodam dva FOTELJA, MIZO, komplet POSTELJO z vložki, malo rabljeno. Stražiška 45, ali tel. 21-186 7418 Prodam dobro ohranjen OJAČEVALEC znamke TEXSON, jakosti 100 VV in 130 VV zvočno skrinjo. Zglasite se na tel. 064-60-801 7597 Prodam sobno rastlino AGAVO, ELEKTROMOTOR 3 K VV, zadnje steklo za VW in prednji pokrov. Telefon 42-034 7598 Prodam motorno ŽAGO STYHL 0,30. Sr. Bitnje 9 7599 Ugodno prodam malo rabljeno trajno žarečo PEČ, peč na olje, štedilnik GORENJE, kUppersbusch, štedilnik plinski 4 plošče GORENJE, pomivalno korito EMO Celje in malo rabljene plohe. Visoko 11, Šenčur 7600 Prodam peč na olje EMO 8, kmečko PEČ, 2 zimski GUMI 600 x 12, DNEVNO OMARO. Eržen, Okroglo št. 23 7601 Prodam barvni TELEVIZOR Iskra, ekran 66 za 10.000 din in RAČUNSKI STROJ 01ympija za 1.000 din. Kern Ivo, Cerklje 37 na Gorenjskem. Ogled vsak dan od 11. do 12. ure in od 16. do 18. ure. 7602 Prodam PRAŠIČA in KRAVO za zakol. Prebačevo 41 7604 Prodam globok rabljen OTROŠKI VOZIČEK. Tomažič, Kopališka 7, Skofja Loka 7605 Prodamo GUMI VOZ v zelo dobrem stanju, primeren za prevoz kot taksi. Turističnim društvom in ostalim je na vpogled vsako popoldne. Gasilsko društvo Gosteče, Skofja Loka 7606 Prodam še v garanciji TELEVIZOR PANORAMA. Frakelj, Draž-goše 56, Železniki 7607 Prodam PEČ na olje EMO 8, električni Štedilnik na 4 plošče in 2 deški obleki za 11 in 13 let. Stara Loka 74, Skofja Loka 7608 Prodam malo rabljen ŠTEDILNIK, štiri plin, dva elektrika. Osoj-nik, Kranj, Ulica Gorenjskega odreda 8, Planina 7609 Prodam PRAŠIČA za zakol. Gorica 17, Radovljica 7610 Prodam PRAŠIČE od 120 do 150 kg težke. Zgoša 42, Begunje 7612 Prodam ali zamenjam trajnožare-6o PEČ kUppersbusch za plinsko PEČ z bombo. Narobe, Cerklje 17 7613 Ugodno prodam ŠTEDILNIK na drva in električni ŠTEDILNIK. Ba-šelj Franc, Kidričeva 17, Kranj, telefon 21-635 7614 Prodam enofazni ELEKTROMOTOR 0,35. Vasca 11, Cerklje 7615 Prodam okroglo otroško STAJICO in SMUČARSKE ČEVLJE številka 37. Telefon 064-60-789 - 7616 Prodam otroško POSTELJICO z žimnico in 50-litrski HLADILNIK 1GNIS. Homan, Kidričeva 11, Skofja Loka 7617 Ugodno prodam KUHINJO GORENJE PEA, hrast in kombiniran ŠTEDILNIK »Artur Martin« zaradi selitve. Oboje je staro eno leto. Jamnik, Gorenja vas 36 nad Skofjo Loko 7618 Prodam eno leto star KOZOLEC — dvojnik 8x11 metrov, cementna kritina, primeren za preureditev v hišo ali vveekend. Naslov v oglasnem oddelku. 7619 Prodam AVTORADIO s kaseto francoske izvedbe. Blažič, Suška 40, Skofja Loka 7620 Prodam SENO in OTAVO. Podobnik, Hobovše 14, nad Skofjo Loko 7621 Prodam enofazno VODNO ČRPALKO in novo krušno PEČ. Logonder, Crngrob 2, Žabnica 7622 Prodam prenosni PISALNI STROJ in belo POROČNO OBLEKO. Telefon 064-60-817 7623 Prodam mlado KRAVO - dobro Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mošt-Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje '.judska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, M oš« Pijadeja 1. — Tekoči raćun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-34 1, uredništvo 21-835, novinarji 21-KH0, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 140 din, polletna 70 din, cena za 1 številko 2 dinarja. - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 121-1/72. • iiaitfftiisss mlekarico, ki bo v kratkem telila. Sp. Kokra 4 7625 Prodam dva PRAŠIČA po 200 kg težka za zakol. Zg. Brnik 60, Cerklje 7626 Prodam mesnato SVINJO za zakol, 190 kg težko. Pšata 20, Cerklje 7627 Prodam dva PRAŠIČA za zakol 150 do 240 kg težka. Zg. Brnik 7, Cerklje 7628 Prodam PRAŠIČA 160 kg težkega. Zalog 8, Cerklje 7629 Prodam PRAŠIČA, okrog 120 kg težkega. Nasovče 27, Komenda 7630 Prodam smrekove DESKE in PLOHE 25 in 50 mm ter drobni KROMPIR. Zg. Brnik 36, Cerklje 7631 Prodam 170 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Zalog 31, Cerklje 7632 Prodam PRAŠIČKE, šest tednov stare. Glinje 4, Cerklje 7633 Prodam PRAŠIČA za zakol. Močnik, Dvorje 42, Cerklje 7634 Prodam PLINSKO PEČ Superser in PEC na olje. Ogled vsak dan razen sobote in nedelje. Dvorje 37, Cerklje 7635 Prodam trajnožarečo PEČ kUppersbusch. Gregorič, Stražiška 9, K ranj 7636 Prodam PAPIGE. Marčun Franc, Strahinj 50, Naklo 7637 Prodam PEČ kUppersbusch. Gru-škovnjak Marjeta, Partizanska 3, Kranj 7638 Prodam kombiniran otroški VOZIČEK in električni ŠTEDILNIK. Snedic, Britof 63 7639 KRAVO montafonko, težko, prodam ali zamenjam za lažjo z mlekom. Močnik, Medvode pri elektrarni. 7640 2IVILA KRANJ Prodajalna GLOBUS Priporočamo vam nakup rib poleno vk in s veži h šampinjon o v Prodam nov MIZARSKI KOMBINIRANI STROJ. Rakovec Stane, Zg. Besnita 106 7641 ŠIVALNI STROJ SINGER po-grezljiv, ugodno prodam. Zbilje 47, telefon 061-71-380 7642 Prodam star papirnati DENAR. Ponudbe pod »Kolekcija« 7643 Prodam šest tednov starega TELETA za zakol. Brezje 47 7644 Zaradi selitve prodam novo kuhinjsko pohištvo, dnevno sobo, PRALNI STROJ, TELEVIZOR. Ogled popoldan, telefon dopoldne 77-418 Kregar, Prešernova 9, Bled 7645 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Kokrica, C. na Brdo 53 7646 Prodam PRAŠIČA za zakol, 150 kg težkega. Pšenična polica 7, Cerklje 7647 Prodam KORENJE za krmo. Gasilska 27, Šenčur 7648 Prodam visoko mlečno KRAVO po izbiri in dva BIKCA, težka okrog 2(K) kg. Sp. Brnik 60, Cerklje 7649 Prodam kombinirano PEČ za kopalnico in dve trajnožareči PEČI EMO 5. Šenčur, Mlakarjeva 44 7650 Prodam KRAVO simentalko po teletu ali tik pred telitvijo. Predoslje št. 1 7651 Prodam KONJA, 450 kg težkega. Rozman Martin, Višelnica 6, Zgornje Gorje 7652 Prodam nove železne SANI (po-smajke). Poljšica 6, Zg. Gorje 7653 Prodam PRAŠIČA za zakol. Hra-le 31, Lesce 7654 Prodam popolnoma nov ženski PLAŠČ št. 38, cena 600 din. Naslov v oglasnem oddelku. 7655 Prodan, sladki MOŠT. Olševek 7 7656 Prodam KRAVO, dobro mlekarico. lahko tudi po izbiri. Zore, Zg. Pirniče 116, Medvode 7657 Prodam 2 leti rabljeno trajnožarečo PEČ kUppersbusch. Zoreč Ludvik, H rastje 39 7658 Prodam čistokrvno nemško PSIČ-KO, stan> 2 leti, ravno pred paritvijo. Zg. Besnica 98. Ogled popoldne 7659 Prodam delovnega VOLA. Šolar Jože, Poljšica 20 7660 Prodam več PRAŠIČEV, težkih po 100 kg. Olševek 2, Preddvor 7661 Prodam KRAVO pred telitvijo ali po izbiri. Sp. Duplje 71 7662 I uKhi' prodam PEČ na olje EMO S i >rulovka 27, K ran i 7663 Prodaiam domače Štajersko BELO in RDEČE VINO << vičeki Fink.. MMmm-mmmmmmm* r tr m t Prodam dobro ohranjeno DNEVNO SOBO. UI. Vide Šinkovčeve 9, Kranj 7665 Prodam PRAŠIČA za zakol. H rastje 54 7666 Poceni prodam rabljeni TELEVIZOR DIPLOMAT. Informacije na telefon Kranj 21-879 vsak dan v večernih urah. 7667 Prodam 10 mesecev starega nemškega VOLČJAKA. Informacije po telefonu 70-180. Blatnik, Posavec 16 7668 Nujno prodam barvni TELEVIZOR SPECTRA COLOR, rabljen dva meseca, avto radio BECKER EVROPA. Telefon 21-616 7669 Prodam otroški VOZIČEK in KOŠEK z ioeiiem. Tenetiše 49 7670 Prodam KONJA. Tatinec, 3 pri Kokrici 7671 Prodam VREČE za krompir, cena 2-3 din, motorno ŽAGO STIHL 0,70 in enoosno KIPER PRIKOLICO, kipa na vse strani. Rozman, Poljšica 3, Podnart 7672 Poceni prodam komplet BOBNOV TROWA. Jenko Ivo, Zgornji Brnik 85, Cerklje 7673 Prodam termoakumulacijsko PEČ 5 K VV po ugodni ceni, znamke AEG. Podjed Miha, Bavdkova 46, Straži-šče, Kranj 7674 Prodam PRAŠIČA za zakol in šest tednov starega TELIČKA. Rupa 11, Kranj 7675 Prodam traktor AGRIA, 18 KM. Voglje 65, Šenčur 7676 Prodam dve KRAVI, eno s teletom. Sp. Laze 2, Zg. Gorje 7677 Prodam črno-beli TV SPREJEMNIK RR Niš. Bohinc Franc, Šorli-jeva 8, Kranj, telefon 21-693 7678 Prodam KRAVO z drugim teletom. Dragočajna 12, Smlednik. 7679 Prodam dva KURNIKA za prevoz prašičev ali telet. Bašelj 22 7680 Prodam KRAVO s tretjim teletom, dobro mlekarico. Zabnica 1 7681 Prodam OJAČEVALEC 2x50W — stereo, pomivalno MIZO, dva korita in odcejalnik, 10-litrski BOJLER - viseči. Zg. Bitnje 34 7682 Prodam TRAKTOR PASQUALI 18 KM, star tri leta. Šlibar Jože, Zg. Dobrava 13, Kamna gorica 7683 Prodam ELEMENTE za kuhinjo, TELEVIZOR, HLADILNIK, PRALNI STROJ, tudi na kredit. Srednje Bitnje 20 7684 Prodam v najboljšem stanju dia-tonično HARMONIKO s tri in pol toni. Gorenjesavska 57, Kranj (pri smučarski skakalnici) 7685 Prodam večje število čeških ZNAČK (po 8 din ali 10KČS). Informacije po telefonu 25-320 7686 Prodam kuhinjsko MIZO, štiri STOLE, dva FOTELJA. Poljanec Francka, Oldhamska 1, Kranj 7688 Prodam KRAVO za zakol in PRAŠIČA, 140 kg težkega. Šlibar, Kovor 66, Tržič 7689 Prodam TELEVIZOR GRAND in drobni KROMPIR po 1 din kg. Dostavim tudi na dom. Milje 24 pri Visokem, Šenčur 7690 Prodam kombinirano PEČ za kopalnico. Košir, Trstenik 50 7691 Prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO, 380-litrsko, še v garanciji, za 4000 din. Hraše 9, Lesce 7692 Ugodno rpodam dobro ohranjeno SPALNICO. Telefon 42-043. Naslov v oglasnem oddelku. 7693 Prodam PISKE, stare 6 mesecev, ki že nesejo. Prodaja v soboto popoldan. Fujan, H raše 5, Smlednik 7694 Poceni prodam SPALNICO. Cesta na Brdo 30, Kokrica (kulturni dom) 7695 Prodam OVCO z jagnjetom in TELIČKA. Visoče 5, Ogled v nedeljo. 7696 Prodam rabljen električni ŠTEDILNIK, PRALNI STROJ, dvodelno OMARO, OMARO z vitrino -javor, otroško POSTELJICO in JOGI. Ogled od 16. ure dalje. Zanova 32 pritličje, Kranj 7697 Prodam OVCO z jagnjetom. Zg. Bitnje 168, poleg gasilskega doma. 7698 Prodam dva otroška KOLESA za starost od 5 do 8 let. Stružnikova 12, Šenčur 7699 Prodam novo kUppersbusch PEČ po znižani ceni. Pire Martin, Vreč-kova 11, planina 7700 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO, težkega PRAŠIČA za zakol in suhe bukove DRVA. Poženik 34, Cerklje 7701 Prodam PRAŠIČA za zakol. Luže 12, Šenčur 7702 Prodam do 40 kg težke PRAŠIČKE. Glinje 7, Cerklje 7703 Prodam ZIDAKE BH 4 in nekaj suhih PLOHOV ter REMELNE za streho. Kropa 78 7704 Prodam KRAVO, ki bo petič telila. Pestotnik, Kokra 66 7705 Prodam KRAVO ali TELICO. Jama 3, Kranj 7706 Poceni prodam rabljeno DNEVNO SOBO, kombiniran ŠTEDILNIK (2 + 2) in novo nerabljeno termoakumulacijsko PEČ 4 K VV. Telefon dopoldne 22-763 7707 Prodam mesnatega PRAŠIČA, 130 kg težkega in polovico mlade KRAVE. Zalog 17, Cerklje 7708 Prodam kromirano levo dvojno KORITO z odcejalnikom, RIBE* PRALNI STROJ s centrifuga EXPANZIJSKO POSODO za centralno kurjavo, električni ŠTEDILNIK TOBI rabljen, ŠTEDILNIK TOBI na trda goriva — nerabljen Naslov v oglasnem oddelku ali telefon 23-613, Kranj 777» Prodam otroško ZIBELKO. Šorlj jeva 29, stanovanje 20, tel. 23-153» Kranj 7779 Prodam po 100 kg težke PRAŠIČE. Nasovče 15, Komenda 7780 Ugodno prodam kUppersbusch ŠTEDILNIK. Sp. Besnica 134 7781 Ugodno prodam velik FIKUS: Čenčič Štefan, Na skali 4, Kranj 7782 kupim Kupim ZAZIDLJIVO PARCEL^ v okolici Kranja ali Škofje Lok«' Rajgelj Franc, Sp. Bitnje 17 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega ata Mihaela Arha Bohinčevega ata iz Žirovnice se iskreno zahvaljujemo medicinskemu osebju internega oddelka bolnice Jesenice, posebna zahvala pa velja doktor Mencingerju, ki mu je nudil dolgoletno pomoč. Prav tako se zahvaljujemo duhovniku z Breznice za obred in tolažbo v bolezni in vsem tistim, ki so v težkih trenutkih pomagali, izrazili sožalje, darovali vence, cvetje in kakorkoli počastili njegov spomin. Še enkrat se zahvaljujemo sosedom, posebno Pogorevovim in Strahovim, prijateljem in znancem in vsem tistim, ki so ga spremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Francka, sin in hčerke z družinami. Žirovnica, 23. novembra 1976 ZAHVALA Po dolgi in hudi bolezni sporočamo, da nas je za vedno zapustila teta in sestra Angela Vidmar iz Šenčurja po domače Kobasarjeva Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, posebno pa nad vse dobrim sosedom. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani in nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo dr. Stenšakovi, ki ji je nudila pomoč v njeni bolezni in gospodu župniku za pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: Kati, nečak Janez z družino, sestre in bratje. Šenčur, 18. novembra 1976 ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi mojega dragega moža Janeza Valanta se iskreno zahvaljujem vsem prijateljem, znancem, sodelavcem in sorodnikom, ki ste mi v teh težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena zahvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti ter njegov prerani grob zasuli s cvetjem. Posebno zahvalo sem dolžna izreči zdravnikom ZD Bled, družini Kunšič z Bohinjske Bele, vsem bližnjim sosedom, zlasti pa še Društvu upokojencev Bled, ki je prevzelo vso skrb za organizacijo pogreba; tov. Viktorju Pogačarju za poslovilni govor in pevcem iz Zasipa za ganljive žalostinke. Iskrena hvala tudi g. župniku za pogrebni obred. Vsem skupaj in vsakemu posebej naj velja moja iskrena zahvala! Žalujoča žena Bled, 22. novembra 1976 ZAHVALA Umrl nam je laš mož,oče, ded in praded t Nace Šumi Pokopali smo ga v sredo. 24. novembra 1976, v krogu družine in mnogih prijateljev. Zahvaljujemo se vsem njegovim sodelavcem in družbenopolitičnim organizacijam za lepo slovo. Posebej hvala zdravnikom in zdravstvenemu osebju v Kranju, na Golniku in v Ljubljani, zlasti dr. Mešičevi, prof. Ples- ničarju in dr. I'dir ju za vso skrb in nego. Žalujoči: /ena Albina, sin Nate, hčere Albina, Ivana in Marjanca z družinami in drugo sorodstvo. Kranj, Ljubljana. 25. novembra 1976 » Kupim mladega dolgodlakega PSA barve. Telefon 75-810. Maistro-\ulica 20, Radovljica 7747 h. ŠTEDILNIK kUppersbusch ku-gV Prodam PEČ na olje GIBO. «vnik Antonija, Ljubljanska cesta ^Kranj, Labore 7748 ni e imate ČEVLJARSKI ŠIVAL-. STROJ CILINDER naprodaj, fr°8im, da mi sporočite. Vodnik, posije 58, Kranj 7749 p Kupim KOZLA do 3 leta starosti. ri*ša J. Selca nad Sk. Loko 7750 vozila Ugodno prodam avto AMI 8, let-n,k december 1971. Marn, Cerklje 5 7579 .Prodam ZASTAVO 750, letnik iS,75. Drolc, Sorlijeva 3, K ran j 7582 , ^obro ohranjen avto SIMCO prodam tudi na kredit. Srednje °lf nje 20 7709 ^Ugodno prodam MOPED TO-CROSŠ JUNIOR, prirejen za JfKrnovanje in usnjene HLAČE ter ČELADO. Lom 24, Tržič 7710 Prodam FIAT 850, special. Spod-nle Duplje 71 7711 .HENAULT8, letnik 1970, pro-Telefon 22-513 7712 Prodam PONY EXPRESS in raz-Se dele za zastavo 750. Kranj, ^ledniška 112 7713 Zelo ugodno prodam NSU 1000 ^registriran, v celoti ali po delih. »Ped vsak dan popoldan. Lesce, ^Pska 57, telefon 74-130 7714 w98ebni avto R 12, letnik 1971, regi-JJttan do maja 1977, prodam. Oce-j*. Vrečkova 11, Kranj, III. nad-8lropje. 7715 k Prodam skoraj nove PLAŠČE in J^ATISČA za fičota. Dragočajna 3, 8|jjednik 7716 Prodam PRIKOLICO za osebni kVto, nosilnost do 500 kg. Ahčin njj>di, Cesta na Klanec 61 7717 -Prodam FIAT 850 SPORT COUPE CAMPAGNOLO z mercedesovim Rotorjem. Zalaznik, Studeno 21, ^jezniki 7718 a »Prodam dobro ohranjen avto fiMI 8, letnik 1972. Hotavlja 52, Po-Jane nad Skofjo Loko 7719 h.Prodam ZASTAVO 750 LUX, let-J* 1975. Rant Vencelj, Skofja Loka, Hafnerjevo naselje 5 7720 prodam avto VW 1200, letnik Pintar, Dolenja vas 44, Selca a5 Sk»fJo Loko 7721 r Prodam FIAT 125, letnik 1970. formacije telefon 064-61-043 od 17 ^re dalje 7722 s Prodam 4 GUME - ježevke I «P X 12. Stara Loka 36, Skofja ^°*a, telefon 064-61-620 7723 Kupim VVV 1200 J, letnik 1976. am lahko tudi z devizami. Pi- *KuPim malo rabljen VW 1200. Paznik Rudi, Breznica 15, Skofja l<*a 7724 l97iUpim avto VW mlaJ8i letnik, od rtuii daUe. Naslov v oglasnem od-aeTlku- 7725 Q Ugodno prodam FIAT 850 COUPE. gled vsak dan od 16. ure dalje. uregor VVendling,, Planina 37, Kranj a 7726 Prodam ZASTAVO 101, letnik j^Ptember 1972. Ogled v soboto. ranJ, Rupa 30 d, Sire Stanislav v 7727 fiat Upim dobro ohranJen STROJ za 1 750. Naslov v oglasnem oddelku. - "7'728 ,aProdam ŠKODO, letnik 1969. Bi-Cveto, Naklo 224 7729 h?e,ne ponudbe s ceno poslati na *81ov: Mudrovčič Nikola, Kropa 95 Ax 7730 n« L1 8' letnik 1972' Prodam> delno ton, Tavčarjeva 3 b, Jesenice 7731 (vodarn avto ZASTAVO 1300. -gled v soboto in nedeljo, 27. in ^-11. 1976. Cesta na Klanec 45 a p 7732 hn2dam karamboliran avto ŠKO-£ S 100 L, letnik 1970. Ogled mo-h n °d 15. ure dalje. Naslov v oglas- 21 °ddelku 7733 Kri* 130°, letnik 197L Prodam, fnl! nar Jože» Preddvor 90, tele-u £45-084, od 15. ure dalje. 7734 j^upim ZASTAVO 750, letnik 1970 vnaprej, dobro ohranjen. Naslov VJlasnem oddelku. 7735 Ur °,ceni Prodam ZASTAVO 750, rj£n« 1968 in 1962. Velesovo 29, erklje 7736 i prodam dve GUMI za zastavo ICl- Markun Anton, C. JLA 54, •vtanj 7737 Prodam ZASTAVO 750. Britof 56 7738 ..Ugodno prodam FIAT 1300. Na-v oglasnem oddelku 7739 .MERCEDES 200D, ugodno pro-Hlebčar, Trboje 94 7740 to Prodam VVV 1200, letnik 1960. aslov v oglasnem oddelku. 7741 rodam osebni avto SIMCA 1000 Šmid, Golniška 53, Kokrica 7742 i„ Prodam KOLO PONY EXPRESS SITHANSISTOR REXATAN. Rib- 09l,Bled. 7743 VBV°dam NSU 1200 C, letnik 1970. ^artt, Sorlijeva 4, tel. 24-972 7744 V Prodam vw PASSAT, letnik no-^rnber 1974, po ugodni ceni. Tele-H 24-891, Krani 7745 Ugodno prodam AMI 8 v odličnem stanju, letnik 1973, registriran do novembra 1977. Ogled od 15. do 16. ure. Dare Novak, UI. 1. avgusta 1, Kranj 7746 Prodam NSU 1000, lahko tudi po delih. Zg. Besnica 70 7783 stanovanja Dvosobno STANOVANJE v Kranju (60 kv. m), zamenjam za KMEČKO HISO, dostopno z avtom na Gorenjskem ali okolici Ljubljane. Ponudbe pod šifro »Sončna lega« 7751 Zakonca z otrokom iščeta SOBO in KUHINJO v Kranju. Možnost predplačila. Varujeva lahko predšolskega otroka. Ponudbe pod »Solidna« 7752 Oddam SOBO dvema dekletoma, prednost imajo študentke. Naslov v oglasnem oddelku. 7753 Ogrevano in opremljeno SOBO s souporabo kopalnice v Kranju oddamo solidnemu, samskemu intelektualcu ali intelektualki. Pokličite telefon 064-42-135 od 19. do 20. ure. 7754 Mlada zakonca brez otrok iščeta v Kranju GARSONJERO ali eno-sobno STANOVANJE. Ponudbe pod »Nujno« 7755 V centru mesta zamenjam preurejeno suho najemniško STANOVANJE — kuhinja, dve sobi in kopalnica — 44 kv. m, za enako s centralno kurjavo — Vodovodni stolp — Šorlijevo naselje. Cenjene ponudbe pod »Ugodno« 7756 Oddam SOBO zakoncema brez otrok. Ponudbe pod »December« 7757 Eni ali dvema starejšima osebama ali študentoma nudim večjo SOBO s souporabo kopalnice v Kranju. Po dogovoru tudi oskrba. Ponudbe pod »Center« 7758 Prodam takoj vseljivo STANOVANJE v Tržiču. Naslov v oglasnem oddelku. 7759 Opremljeno SOBO oddam za vikend. Ponudbe pod »Gorenjska« 7760 posesti Vzamem v najem PROSTOR za obrt ob cesti v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 7761 Za eno leto oddam GARAŽO (naselje Vodovodni stolp). Pogoj predplačilo. Rehberher, Mandeljčeva 8, Kranj 7762 GARAŽO prodam zaradi preselitve — Cesta Staneta Žagarja. Ponudbe pod »Garaža« 7784 zaposlitve K sodelovanju vabimo ORGLARJA z lastno opremo (komerciala, pop ročk). Zagotovljen tudi silvestrski angažma. Jurjevčič Jože, Bistrica 8 a, Tržič, telefon 50-160 7763 Iščemo prijetno gospo za VARSTVO enoletne deklice na našem domu. Bešlagič, Kocjanova 3, Kranj, Stražišče 7764 obvestila GRADITELJI: Preskrbim vam vse vrste zidne opeke, sinter keramične ploščice, talne in fasadne, strešnik Novoteks. Ogledate si lahko stropne in stenske obloge — mini lesene rolete in klasične po merah. Dostava na dom po konkurenčnih cenah. Vse informacije vam daje zastopnik Ljubljanskih opekarn, Andrej SMOLEJ, Kranj, Oprešniko-va 15, (na Klancu) telefon 25-579 7788 ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije, obnova starih lesenih rolet in zamenjava elementov pri roletah, naročite SPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 75-610 ali pišite, pridem na dom. 6859 Previjam in popravljam ELEKTROMOTORJE, vrtalne, brusilne stroje in motorje od pralnih strojev. Cena za previtje motorja pralnega stroja je 450 din. Pridem iskat na dom! Sporočite na naslov: Bremec Miro, Mlaka 36, 61218 Komenda 7546 EKSPRES ČIŠČENJE itisona, tapisoma, preprog, foteljev, kavčev. Pridem na dom. Gogala, Kidričeva 38, tel. 22-059 v popoldanskem času. 7547 POPRAVLJAM vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na telefon št. 064-60-001 7772 BAGAT TEČAJ KROJENJA obvešča, da bo vpis v nov začetni in nadaljevalni tečaj 1.12.1976, ob 8. uri ali 3. 12. 1976 ob 15. uri. Delavski dom, vhod 6, Kranj 7787 Hotel ^CREirm KRANJ vas vabi v dancing bar vsak dan razen nedelje od 22. do 3. ure zjutraj na ples v restavraciji hotela ob sobotah ob 20. uri Igra orkester QUINTON s POLJSKE m ŽIVILA Kranj Cenjene potrošnike obveščamo, da bo v prazničnih dneh v vseh prodajalnah z živili naslednji delovni čas: — sobota, 27.1 1.1 976, do 1 7. ure — torek, 30. 1 1. 1 976, od 8. do 1 1. ure Priporočamo se za nakup Veletrgovina Živila Kranj TOZD Maloprodaja jih bom prijavil na sodišče. Plevel Franc, Velesovska 34, Šenčur 7776 Izgovorjene besede zoper čast gospe Dijak Ane, Sp. Laze 2, so neresnične in jih preklicujem. Frjan Jože, Sp. Laze 4, Zg. Gorje. 7777 izgubljeno PSIČKA PTIČARKA se je izgubila 18.11. pred Globusom. Najditelja prosim, da sporoči na telefon št. 061-310-011. Avsec Marko, Pola-kova 17, Ljubljana 7773 ženi t ve OSAMLJEN fant 29 let, 173, ljubitelj planin, želi spoznati resno dekle, preprosto, za skupno sodelovanje. Ponudbe pošljite pod šifro »Hrepenenje« 7774 58-letni vdovec, posestnik, brez obveznosti želim spoznati Žensko okoli 50 let za skupno življenje. Ponudbe pod šifro »Gorenje« 7775 775 V HOTELU KAZINA na JEZERSKEM igra v soboto ansambel PLANIKA, v nedeljo in ponedeljek pa ansambel JEVŠEK. 7767 V dvorani na LANCOVEM bo v soboto velika VESELICA. Igra ansambel JEVSEK. 7768 Vsako nedeljo PLES v POLJANAH. V nedeljo igra ansambel KORALI. 7769 Ansambel MANUAL vas obvešča, da igra v soboto, 27.11., ob 20. uri v hotelu CREINA, v nedeljo, 28. 11., ob 18. uri pa v SORI. Na obeh plesih bo nastopil kot gost IVO MOJZER. 7770 GASILSKO DRUŠTVO VISOKO v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami priredi v soboto, 27. novembra 1976 PROSLAVO ZA DAN REPUBLIKE, ob 19. uri kulturni program, ob 20. uri ZABAVA. Igral bo priljubljeni ansambel KORALI. 7771 Nesreča pri delu V ponedeljek, 22. novembra, nekaj čez 13. uro se je na gradbišču nove tovarne Gorenjskih oblačil na Jesenicah pripetila težja nesreča pri delu. Delavci SGP Sava z Jesenic so kopali jaške za novo halo. V neposredni bližini jaška je stal delovni stroj bager, s katerim je delal strojnik — bagerist Dušan Zalokar iz Podhoma. Kopal je jamo za greznico in nakladal na tovornjak izkopani material. Stroj je bil ves čas v pogonu, le ko je tovornjak odpeljal, je nakladalna lopata obmirovala, in sicer tako, da je bila približno 30 cm odmaknjena od zida. Med tem, ko je lopata mirovala, je zidar Jakob Si-mončič šel proti garderobni baraki ob zidu mimo lopate bagerja. Mimo je šel v trenutku, ko je bagerist ponovno začel delati. Zato je delovna lopata močno stisnila Simončiča v zid in ga hudo ranila. Odpeljali so ga v jeseniško bolnišnico, kjer so ugotovili hude notranje poškodbe. L. B. Vlom na Ledinah! Ledine — Predstavniki Planinskega društva Kranj so pred dnevi ugotovili, da je neznanec med 10. in 20. novembrom vlomil v novozgrajeno planinsko postojanko na Ledinah nad Jezerskim. Pri tem je poškodoval okensko polkno. Če planinci tega ne bi pravočasno opazili, bi bila še nedograjena postojanka poškodovana. Vanjo bi veter brez težav nanosil sneg in poškodoval notranjost. Vlomi v planinske postojanke niso redki. Pogosto jih je težko razvoz-ljati. Pri odkrivanju storilcev takšnih dejanj bi morali sodelovati vsi. Če pa kdo želi obiskati Ledine in si zagotoviti za vsak primer zavetišče, mu je na voljo ključ v pisarni Planinskega društva Kranj. Lahko se tudi zgodi, da je kdo primoran iskati zatočišče v sili. V takih primerih naj zasilni vhod pri odhodu zaščiti in o tem obvesti Planinsko društvo K ran j. -jk POPRAVEK Pri objavi zahvale za pokojno ANTONIJO HABJAN, objavljeno v Glasu, 19.11.1976, se Era vil no glasi: PIKCOVE MA-1E in posebna zahvala dr. RESKU. Za neljubo napako se opravičujemo. Uredništvo prireditve OO ZSMS BEGUNJE vabi vsako soboto na PLES ob 20. uri. Igra ansambel ALLEGRO. 7785 PLES ob DNEVU REPUBLIKE v soboto in nedeljo ob 20. uri v hotelu TRANSTURIST, v ponedeljek, ob 17. uri v dvorani v VODICAH. Zabava vas VIA TURISTI. 7786 ZZB NOV Gorenja vas prireja v nedeljo, 28. nov. ob 18. uri v domu TVD Partizan v Gorenji vasi v Poljanski dolini veselico. Za ples bo igral ansambel Ivana Ruparja s Puštalskimi fanti iz Škofje Loke. Vabljeni! Hotel Transturist prireja v nedeljo, 28. novembra ob 20. uri družabni večer s plesom Igra ansambel TURISTI. Rezervacije po tel. 61-261 Obenem vas vabimo na PLESE vsak petek in soboto. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta Albina Režuna se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali cvetje, vence in nam pomagali. Posebna zahvala dr. Janezu Pustavrhu, družbenopolitičnim organizacijam krajevne skupnosti Vodovodni stolp, Francu Skumavcu in Stanetu Toplaku za poslovilne besede, društvu upokojencev Kranj in pevcem, godbenikom, Iskri Elektromehaniki Kranj — TOZD TEA in ATC, delovni skupnosti Skupščine občine Kranj. Hvala tudi društvu invalidov Kranj, družinama Pešič in Kovic ter vsem drugim prijateljem in znancem. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: žena Vika, hčerki Sonja in Nataša z družinama, bratje, sestre in ostalo sorodstvo Kranj, Rogatec, Celje, Beograd, Frankenthal, 22. novembra 1976 Opozarjam vse voznike traktorjev, ki vozijo čez njivo do gramozne jame, da to v bodoče ne delajo, ker l l I. I I I t 1 '* * "B T* •* •» HOTEL POSTA JESENICE prireja PLES V SOBOTO, 27., NEDELJO, 28., in PONEDELJEK, 29. novembra. Igra AMARO. Vabljeni! 7765 Prijetno boste SiLVESTROVALI v domu PARTIZANA LJUBNO. Zabaval vas bo narodno zabavni ansambel MURKA s pevci. Rezervacije dobite vsak dan v domu Part-tizana Ljubno od 18. do 20. ure. « m » m » ■» •« m xt m m * ■* 17V' ZAHVALA Ob boleči izgubi našega brata in strica Leopolda Jagodica se iskreno zahvaljujemo ZB Besnica in predsedniku za govor, vaščanom Rakovice in Gorenje Save za vence in cvetje, pevcem in godbi, bivšim sodelavcem in vsem ostalim, ki so ga spremili na zadnji poti. v Vsem, ki ste počastili njegov spomin, prisrčna hvala. Žalujoči: oče, sestra, brata in ostalo sorodstvo. Kranj, 23. novembra 1976 čestitajo vsem kolektivom območju občine Skofja Loka za dan republike. in občanom na Skupščina občine Skofja Loka Občinski sindikalni svet Skofja Loka Občinska konferenca ZKS Skofja Loka Občinska konferenca SZDL Skofja Loka Zveza združenj borcev NOV Skofja Loka Občinska konferenca ZSMS Skofja Loka Združenje vojaških vojnih starešin Skofja Loka Samoupravne interesne skupnosti občine Skofja Loka — 29. november *********** universal jesenice Trgovsko podjetje na veliko in malo Jesenice Cesta maršala Tita 1 Vsem delovnim ljudem, občanom, kupcem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike — 29. november ter jim želimo veliko delovnih uspehov pri nadaljnem delu. *********************************************** lpina metalka prodajalna Kamnik,. Ulica Borisa Kidriča 35 a prodajalna Kamnik vam nudi: kompletni instalacijski material, gradbeni material, orodje in stroje, gospodinjske potrebščine, vse vrste profilnega železa in pločevin, stavbno pohištvo. Vsem cenjenim strankam in občano^ čestitamo za praznik republike. Zahvaljujemo se za dosedanje zaupanj in se priporočamo. Prešernovo gledališče Kraflj čestita vsem cenjenim abonentot*1 in obiskovalcem za dan republik 'S H, EMIČNA TOVARNA PODNART Specializirana tovarna kemikalij za galvanotehniko, fosfatiranje in barvanje kovin. K Mi hi Kolektiv tovarne vsem delovnim IJU(%« r in poslovnim prijateljem čestita za d& m republike < Izbrali ste najboljše gorenjske športnike za leto 1976 3 Plavalca Borut Petrič, Barbara Stemberger in kolesarji Save *Q>hj — Za našimi bralci, delavci gorenjskih ^vnih telesno kulturnih organizacij, športnimi ®vinarji slovenskih časnikov, radia in televizije S naših redakcijskih kolegov je enaindvajseti že ^cionalni izbor za najboljšega športnika, rJOoljšo športnico in najboljšo ekipo na Gorenj-Na osnovi vseh teh anketiranih smo tokrat dobili trikratni »naj« za leto 1976. ^ TRIKRATNI »NAJ« !N«mL 8mo torej trikratni Nič presenetljivega se ni dlo*.0.' 8aJ ste se za najboljše *4vai ^zme^ najboljših. Ena-• et' zmagovalec naše an-enj8,In najboljši športnik Go-ki Ae la letošnje leto je evrop-r»vl dinski prvak na 1500 m '°tutn*an kranjskega Triglava H» i etric» ki Je Dil 8e z dvema •Htoi a kolajnama na 200 m ^Jboii 400 m kravi obenem še Dpt, lJ*i udeleženec šestega ev-tva_e8a mladinskega prven- C >lu- '^at m° *an* uveHta*° triglavanko Rebeko Po- '^bk ^S*08 ta naslov osvojila »H *a , Stemberger. Štember-CvaK.a )e mladinska balkanska |a *inJa na 200 m prsno, osvo-HJJ~a Je tudi drugo mesto na Vmešano. etJi6 uvrstitvi so tokrat že »Hjgi . aapored na najvišji go-te g 1 8topnički kolesarji kranj- '^»lo Ve* • e vemo« ^a 80 njihovi Hftv.Vftici med najboljšimi v So *e ne že najboljši, in da &pre v svojih vrstah kar štiri lli^Jr^tante in udeleženca R iger v M°ntrealu Boli na ppreta, so upravičeno lah-^ Gorenjskem na prvem me- 1**5** 8e bo kdo našel, ki bo Kla m izborom presenečen, li ^*** nagem mišljenju je letoš-vičeno pokazal, da so na P^ani mestu, res najboljši BORUT PETRIČ Jami sta kostnih dva dni veselih trenutkov. Tu pa na " dn" Severu> v Oslu, smo namreč ^ m čakali na evropsko mladin- cu r\l "nt"' u« cvii VkValn° zlato. Št »'"u /,iaio. oe ne petnajst- Sr unJčan Borut Petrič' 28- de" K' ,a bo star petnajst let, se je, a 400 m kravi in 200 m drugimi mladimi evropskimi K;« r'iw OrUguui miauiuii evropfSKiiiu *bji "jpjBoval za največ. Obakrat pa \vHjmt le za las ob ta laskavi i lt»V ■ 8 400 m kravi ga je premamite Jan Fftbio Bracaglia s časom pa je bil drugi s jrHi h sodobno je bilo tudi na \