NAROČNINA NA MESEC Preieman v aoravi aH do ooštl M din. Dostavljen na dom 16 din talina 30 din. POSTNI CFKOVN! 5ACUN- 11.406 Cena din 1‘— Leto XV. Štev. 29 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE 25-67 in 28-67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Ljubljana Frančiškan. 6. tel 46—91 Poslovalnica Celje Prešernova 3 telefon 280 Maribor, sreda S. februarja 194! POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Cirene in Apolonija Ang'eške čete so včeraj osvojile v Libiji mesto Cirene ter obkolile obmorsko mesto Apolonijo — V Eritreji so Angleži napredovati pred mesto Kerene — V Abesiniji se nadaljufejo operacije za prehod h Gondarju — Uspeh italijanske mornarice v Rdečem morju NAPREDOVANJE V CIRENAJKI KAHIRA, 5. febr. Up. V minili noči je kapitulirala Cirena, ki je 160 km oddaljena od Bengliasija. Padec Cirene je sledil po hudem napadu britskih čet nilske armade, ki so ustvarile zdaj močan jeklen obroč okrog italijanske zračne baze Apolonije. Cirena je oddaljena 72 km od Derne, leži 621 m visoko na planoti in 'ma nekaj nad 900 prebivalcev. V bližini sp razvaline starega mesta Kvrene. Wa-vetlova vojska predira zdaj dalje od Cirene ter se ob obali vedno bolj bliža Benghašiju. Italijansko cesarstvo, pravi dalje poročilo, doživlja v Italiji vedno večji zlom, ker so ga britske čete napadle na petih frontah. Britski bombniki šo na v šefi afriških bojiščih zelo aktivni. SODELOVANJE LETALSTVA .. KAHIRA, f. febr. Ass. Pres.. Močan hapad britskih zračnjli si| jc pomggal avstralskim četam čistiti teren dalje ob obali v Sjneri k IJengliasiju. Na stotine *oji eksplozivnega materiala je bilo vr* ženili (ia prostore od Derne do Benglia-s!ia, a prav ifiko močno so bile bombar- dirane naprave v Tripolisu. BOJI V ERITREJI IN ABESINIJI KHARTUM, 5, febr. Reuter. Angleške imperialne čete nadaljujejo napredovanje na eritrejski fronti proti mestu Kerene, od katerega so oddaljene le še nekaj kilometrov. Prav tako napredujejo tudi čete iz zavzetega Barentuja na jugovzhod. Italijanske čete, ki so se skušale napredovanju postaviti v bran, so bile pregnane. V severnozahodni Abesiniji se nadaljuje napredovanje proti Gondarju. Južnoavstralske čete čistijo zavzeti teren. Zavzele so v južni Abesiniji El Gumo in Goi-ai. Pri tem so imeli Italijani več mrtvih in ranjenih, ujetih pa je bilo troie častnikov in 50 vojakov. ITALIJANSKO POROČILO IZ AFRIKE RIM, 5. febr. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo iz Afrike: Severna Afrika: Živahno letalsko delovanje z obeh strani. Vzhodna Afrika: Na severnem bojišču so naše čete zavzele novo črto vzhodno od Agordata in Barentuja, na kateri so v celoti odbile napad tankov ter mešanih angleških in indijskih oddelkov, ki so potem opustili napad in pustili na bojišču orožje. Dobili smo tudi več ujetnikov. Na južnem bojišču so oddelki dubatov napadli sovražnikove čete ter jih prisilili na umik s tem, da so povzročili občutne izgube. Letalstvo še naprej živahno sodeluje v borbah. Sovražnik je izvedel polete na več krajih v Eritreji in nad Mogadisei-jem. Bilo je nekaj škode in veliko število žrtev med domačini. Zbito je bilo eno angleško letalo, dve naši letali pa se nista vrnili domov. Preteklo noč so naše torpedovke križarile po Rdečem morju in zapazile sovražnikov konvoj y močnem spremstvu križark in rušilcev. Naše enote so izvedle odločen napad in izstrelile 9 torpedov, od katerih je 7 zadelo ladje. Navzlic hudemu sovražnikovemu odgovoru se je našim enotam posrečilo znajti se in se nepoškodovanim vrniti domov, RIM, 5. febr. Ass. Press. Glavni stan italijanske vojske potrjuje, da so italijanske čete skušale ustaviti angleško pre- Grki na gorovju Trebeifna Iz Aten peročaio, da so grške čete zavzele gorovie Trebešino, ki leži severnovzhodno od Tepe|&pjja( s čimer je nastala pri Tepeleniju globoka vreča posrečilo. Sedaj so italijanske postojanke pri Tepeleniju globoko v vreči in v naf-večji nevarnosti, da bodo popolnoma ob-ko,:" . Italijanom ni na razpolago za umik nobena varna pot več. ITALIJANSKO POROČILO RIM, 5. febr. Stefani. Vrhovno poveljstvo italijanske vojska v Albaniji je iz- GRŠKA URADNA POROČILA ' ATgffe, 5. febr." At. Ag. Uradno- poročilo "grškega vpfnega poveljstva pravi, da so grške čete po uspešnih bojih zavzele važne sovražne postojanke. Ujetih je yečjg ^tevilo sovražnikov, zaplenjena večja količiha sovražnega orožja, streliva in \Mjenjskiii potrebščin. V notranjosti GrCije ni bilo dogoetkov letalske vojne. London, 5."* febr. Reuter. Grško propagandno ministrstvo je preko atenskega r?dia sporočilo, da so grške čete zasedle love položaje na bojišču, ki jih je bil sovražnik močno utrdil. V grške roke je Padlo večje število ujetnikov in vojnega Materiala. ZAVZpTJp TREBEŠINE ATENE, 5. febr. Ass. Press. Uradno Poročilo vi Aten piavi. da so Grki zavzeli Serovje Trebeširta po ftpžjft bpjih. Ja S°r$k; hrbet st; yiečf: nci^'.kq 17 km v Kralj Boris, ki je demisijo vlade Fiiova dt»‘iinj severnpzahpdnp od Kiisure, ter je zavrnil, je odstop Bagrjanova sprejel in v£ina postojanka kpntmlp cestnih imenoval začasno za vršilca poslov po- iz p&nre in le^lenijfl. k Beratu iiedelskega rpinistra ministrskega predam k nasprotnikovih čet s pprtročja imfl senika Fiiova samega.' Filqv je tp spre-Tepelen.jeijj jp s zasedla Trpbešhie RQ incmbo sporočil sobranju včeraj na seji dalo včeraj sledeče vojno poročilo: Gr-ško bojišče: Delovanje topništva in pa-trol, katere ovirajo težke vremenske razmere. ALARM NA MALTI LA VALETTA, 5. febr. Reuter. Včeraj je bil dan znak za alarm, toda letal ni bilo nad otok. Bagrjanov izločen iz vlade SOFIJA, 5. febr. ZPV. Bolgarska vladna kriza, ki jo je izzval izpad poljedelskega ministra Bagrjanova proti trgovinskemu ministru Zasorovu, ki pa je imel dosti širše ozadje in je hotel zadeti cc-okupno vlado Fiiova in izsiliti spremembo vodstva iti kurza, Se je ‘Včeraj zaključila z odstopom Bagrjanova samega. **Skih četah ?cIq ogrožen BOJI NA NAJTEŽJEM TERENU / JENE, 5. febr. AP. Uspehi, ki so jih rki dosegli v zadnjih dneh, niso toliko genskega’ pomena, kakor obče Sirate-0ke2? za celotni nadaljnji potek vojnih J1 ' j- Italijani so imeli pri Kl;surl in Tepelen* dr: rkQ«, nnrj-iiinie napredovanje proti Be-^ in Valoni. Te ppstojanke so bile ^ra J.jj -£n najteži u terenov za vojne opera-ianl ^ .^ron alnim napadom se te nosto-!e . , dale ziiv/eH. gato pa sp Tepe- ter 0ržj, firH* 8l) ^il! Pri' -rU'n^ ()b!ti tjiavne utrdbe otei ,?pc,cn:in in z naflj-gripv^tveni pa nD0f,rpziti If^Hiane ter i5h kpnč-To ^ ’>P '!< MpiHfH '? «irsJb Se jim jc v zadnjih dneh popolnoma ju središče največjih ut-dh svpje obrambne črte, ki naj bi bratrlo S tem aktom je »zločen iz bolgarske vlade eksponent skrajnega desničarskega krila bolgarske politike, ki si je ves zadnji čas prizadevala, da bi speljala Bolgarijo z dosedanje nevtralne poti in jo vpletla v nevarne pustolovščine. Bagr-iattov, 1-a je še pred nekaj dnevi pričakoval. da bo sam dobil v svoje roke krmilo, je moral sedaj zapustiti še dftsp-danje mesto v bolgarski vladi. SOFIJA. 5. febr. UP. Poljedelski minister m zagovornik priključka Bolgarije k silam osi, Ivan S. Bagrjanov,je potopil. Bagrjanov je bil največji nasprotnik politike ministrskega predsednika dr. Fiiova. Pred nekaj tedni je bil določen za Filovega naslednika v predsedništvu vlade. Willk e se vrača v Ameriko DUBLIN. 5. febr, Reuter Wendell Will-kje je prispej včeraj ob 12. uri z letalpm v Dublin in je popoldne konferiral z irskim predsednikom De Valero. LONDON. 5. jebr. Up. Včeraj je W°n-de|| Wil|kie z letalom ohiskal Irsko. Bil je nad tri ure v posvetovanju z de Valero. Nato se je vrnil v London, kjer je bil na čajanki gost kralja in kraljice. LONDON. 5 febr Ass Press. Wen-dell Wi!lkie je na obisku predsednika Irske, de Valera govoril tudi glede baz. ki bi jih naj odstopila Irska 4ngliji. De Valera je bil z odgovorom zelo kratek. WH(Jtje se je vrnil v London 1» dejal: »Df?hi! kcin informacije, ki sem jih po 1e Valero ni hotel dati nobenih pojasnil. LONDON, 5. febr. Reuter. Sinoči je VVeudell Willkie večerjal v znani londonski restavraciji v družbi uglednih Londončanov. LONDON. 5. febr. Reuter. Preko Lis-boe je \Vcndell Willkie davi z letalom odletel v Ameriko. trebOval.« Glede vsebine posvetovanj z sibirski železnici. JAPONSKI DOBAVE NFMČIJI ČEZ SSSR TOKIO. 5. febr Reuter, (zvedelo se je, da bo japonska pričela v kratkem trgovska pogajanja s SSSR. Pri teh pogajanjih bodo razpravljali tudi o transportu japonskega blaga za Nemčijo po dirajije v Eritrejo iz Sudana, da so se pa morale zaradi premoči sovražnika umakniti. NAPAD V RDEČEM MORJU RIM, 5. febr. UP. Italijansko vojift poročilo ugotavlja, da so italijanske torpedovke napadle neki angleški konvoj v Rdečem morju in je sedem torpedov uničilo sovražne ladje. V Eritreji so se morale italijanske čete umakniti pred močnimi britskimi motorfziranimi kolonami in indijskimi četami na nove položaje. Vendar je preceni ujetnikov padlo v Italijanske roke. V Albaniji so bile zaradi slabih vremenskih prilik le patruljne akcije. RIM, 5. febr. Stefani. Listi objavljajo rezultate vojaških akcij sil osi proti Veliki Britaniji na vseh frontah. Doslej je bilo potopljenih 10 milijonov Ion angleškega brodovja. Ameriške ladjedelnice, ki naj izpolnijo to praznino, se še gradijo. Prva posledica Hitlerjevega govora v Berlinu je, da so morali Angleži izpre-menit-i svoj ton pisanja, pravi »Messagg-e-ro«. LORD LLOYD tajnik angleških kolonij iu vodla lordske hiše je opolnoči umrl. Znan je bil kot dober politik in kritik. V Egiptu je bil 1925. visoki komisar ter je tudi uspešno vodil anglo-egiptska pogajanja. HULL O DANSKIH LADJAH WASHINGTON. 5. febr. DNB. Zunanji minister Muli je novinarjem dejal, da so se glede izročitve danskih ladij angleškemu trgovinskemu prometu vodila že mesece pogajanja, ni pa moglo priti do kompromisa. Zdaj so ovire odstranjene, ni pa rečene, da bodo ladje zaplenjene. Vprašanje tonaže je zaseben problem. Hull je tudi demantiral, da nameravajo račune sil osi v USA blokirati. IZKRCANJE JAPONCEV V KVAN-TUNGU TOKIO. 5. febr. Reuter. Japonska pehota se je s pomočjo mornarice izkrcala na ahali zahodnega Kvantunga, pokrajini, ki leži sevemovzhodno od Hongkonga. O tem ie bilo izdano v Kantonu uradno poročilo. NIFMOLLER KATOLIČAN BERLIN. 5. febr ZPV. V Berlinu se ''.utrjuje, da je protestantski pastor Nie-mftller. ki je igral vidno vlogo v svoji cerkvi, prestopil v rimskokatoliško cerkev. m ho i6 Največji nemške napad na Angiiio v zadrtem tednu dni — Prav tako sš;'ev:t£ napadi angleških ieiaf na Nemajo in na invazijske baze «b Kanaiu VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 5. feb r. DNB. Nemško vrhovno vojno vodstvo je izdalo včeraj sledeče uradno poročilo: Med operacijami v čezmorskih vodah ;e neha vojna ladja potopila za 29.000 ton sovražnikovega trgovskega brodovja. Neka podmornica sporoča, da je potopila dve angleški oboroženi trgovski ladji s skupnimi 11.000 tonami. Bojna letala so včeraj izvedla uspešne napade na važne vojaške objek-tc v.toljoiici Londona in v jugovzhodni Angliji. Pri Madstownu so bombe težkega kalibra padle na neko tovarno, Nemška letala so uničila na raznih letališčih lope, zaklonišča in večje število angleških letal. V bližini Ramsgateja je neko bojno letalo vrglo bombe na tritisočton-sko^ trgovsko ladjo in jo potopilo. Miniranje angleških pristanišč se nadaljuje. Nemške letalske sile so izvedle preteklo noč uspešne napade na letališča in razne vojaške objekte v vzhodni Angliji. So- vražnik ni letel nad nemškim ozemljem. Tri nemška ietala se niso vrnila domov. ANGLEŠKO POROČILO LONDON. 5 febr. UP. Valovi nemških bombnikov so sinoči in zgodi); zjutraj napadli Anglijo in Wales. Zaradi močne aktivnosti protiletalskih baterij so se letala morala umakniti. Nekateri topovi so bili montirani tudi na Smučeh. Ta napad je bil največji v zadnjem tednu. Namenjen je bil vsem krajem južno od Škotske. škede ni biio posebne, razen neka) požarov in ljudskih žrtev. NAPAD NA LONDON NE\V YORK. 5. febr. DNB. Včeraj zgodaj zvečer je nemško letalstvo izvedlo napade na angleško prestolnico. Kakor poroča Associated Press, je bilo vrženih na neko predmestje več zažigahtih bomb. V New York so dospela tudi poročila o zračnih napadih na Liverpool, na Wales, južnozahodno in vzhodno Anglijo. VELIK NAPAD NA BREST LONDON. 5. febr. Reuter. Uradno poročilo javlja, da sta kila v napadih in bo., jih nad južnovzhodno Anglijo sestreljena dva sovražna bombnika. Britski bombniki so v ponedeljek ponoči napadli nemške pedmorniške baze v Brestu ter z ■/.a-žigalnimi bombami povzročili mnogo škode, Uničili so doke in mnogo v liski zasidranih podmornic. Napad na Brest je bil že 34. po zasedbi Francije. V noči na sredo so angleška letala spet uspešno napadla neke druge baze v severnozahodnl Franciji NAPAD NA PORURJE LONDON, 5. febr. Reuter. Angleški bombniki so ponoči napadli Porurje in druga mesta v zahodni Nemčiji. Bombardirali so pomorske in letalske baze v okupiranih krajih ob Kanalu. Napad je bil največ ji v zadnjih 14 dneh ter je obsega* velika področja. Anglija priznala Abesinito 5,0 pomiritvi v *on,us,iii £ a*' BUKAREŠTA. 5. febr. DNB. Naseii LONDON, 5. febr. ZPV. V parlamentu je bilo včeraj zastavljeno zunanjemu ministru E d e ti u vprašanje, kakšno stališče zavzema uradna Anglija nasproti vprašanju obnovitve svobodne Abesinije. Na to vprašanje je zunanji minister odgovoril, da nima Anglija nasproti Abe-siniji nobenih teritorialnih ali drugih zahtev in priznava popolno obnovitev njene samostojnosti pod žezlom cesarja Ilai-!e Selasie. Anglija iskreno pozdravlja to obnovitev abesinske države. Cesar Hailc Selasie je že razpravljal o teh vprašanjih /- angleško vlado in izjavil, da bi v primeru obnovitve abesinskega cesarstva potrebovalo to cesarstvo zunanjo politično, gospodarsko in ostalo potrebno po- moč za obnovitev. Angleška vlada je ta predlog abesinskega cesarja sprejela in obljubila, da bo v okviru danih možnosti nudila Abesiniji tako pomoč. Okvir in obseg te pomoči pa bo določen po končani vojni na podlagi posebnega dogovora. Dokler bo trajala vojna za osvoboditev Abesinije, bo angleška vojska nudila Abesiniji vso mogočo pomoč in bo tudi zasedla pokrajine, ki bodo potrebne1 za vojne operacije skupaj z abesinskimi četami. V ta namen bo vzela te pokrajine pod svoje vojaško vodstvo in nadzorstvo. Kdaj se bodo te čete umaknile ’ iz Abesinije. bo določil sporazum med! Abesinijo in Anglijo. Francija na razpotju VICHY, 5. lebr. UP. Francoski mornariški minister Darlan se je vrnil sinoči iz Par.za, kjer je vodil pogajanja za vstop Lavala v vlado. Kakor poročajo, Darlan pri tem ni uspel. Laval je baje izjavil, da zeli izpremebo vlade Nemčija. V zvezi s lem želi Hitler, da bi Francija odstopila Nemčiji pomorsko bazo Bizerto v Tunisu in vojno mornarico. Za maršala Petaina j je prinesel Darlan posebno pismo od La-! vala. VICHY, 5. febr. Reuter. Laval sc ne bo i vrnil v vichyjsko vlado tako dolgo, dokler | mu ne bo znan položaj, ki ga bo zavzel v rekonstruirani vladi. Zaradi tega tudi ni hotel iti že sinoči z Darlanom v Vichy, javlja dopisnik »New York Timesov« iz Vichyja. BUKAREŠTA, 5. febr. DNB. Na seji vlade je Antonescu izjavil, da ni bil nihče streljan zaradi napada vojske, ki se je branila šele potem, ko je bila od upornikov napadena. Z aretiranci se postopa človeško, sojeno jim pa bo strogo, a pravično. Korporacije in profesionalne organizacije, ki jih je ustanovil že kralj Karol, a so bile kasneje razpuščene, bodo obnovljene. BUKAREŠTA, 5. febr. DNB. število areitiranih upornikov je naraslo na 6278. Sedišče v Bukarešti je izreklo nadaljnjih 43 obsodb nad uporniki. Vsi zdravniki in veterinarji se morajo prijaviti oblastem, da bodo na razpolago za primer mobilizacije. Kdor se ne bo odzval, bo izgubil pravico do prakse. Italijani o Cvetkovičev! vSadi RIM, 5. febr. Stefani. Italijanski listi obširno pišejo o dveletnem vladanju kabineta Cvetkoviča, ki se* mu je posrečilo doseči sporazum /..dne 26. avgusta 1939. S tem je zagotovljeno prisrčno sodelovanje tmed Hrvati in Srbi in prisrčnost od-nošajev v vseh narodnih strukturah. Ko je rešil vsa notranja vprašanja, se je Cvetkovič lahko posvetil zunanjim vprašanjem. Prežet z visokim patriotizmom in voljo, da ohrani mir in prijateljske odno-šaje s sosedi, se lahko zanaša, da bo v tem programu imel iskreno solidarnost Italije, Fašistična Italija, naglasa »Mes-saggero«, ki z živo simpatijo spremlja delo predsednika Cvetkoviča, se raduje ob drugi obletnici njegove vlade doseženih rezultatov, ki so zagotovilo novih uspehov. Preprečen prevrat na Kubi HAVANA, 5. febr. DNB. Predsednik Kube Batista je po radiu dejal, da sta šefa vojske in- mornarice pripravljala upor. Sam je odšel v generalni štab in izdal na vojsko poziv. Vsi krivci so bili aretirani. Do odpora je prišlo zato, ker se je šef vojne mornarice upiral, da bi bil v gotovem pogledu podrejen civilnim oblastvom. Uporniki so grozili, da bodo ^ topovi streljali na predsedništvo vlade. Batista se skuša sporazumeti s šefom mornarice Gonzalesom. Qonzales je bil odpuščen in interniran. Na Batistijevo zahtevo, naj se odstrani policijski šef, je kubanske suhozemne vojske sam vzel v roke poveljstvu policije, brez odobrenja predsednika Batiste. Prišlo pa je do sporazuma, po katerem so dobili uporniki dovoljenje za odhod s Kube. MIAMI, 5. febr. UP. S »Clipperjem« so dospeli v Miami bivši šef kubanske vojske, polkovnik jose E. Pedriza, bivši policijski šef Kube, polkovnik Garcia, dalje kapetan Owen Pari Pedragas in major Juan Serra, policijski bivši tajnik. Vsi so bili zapleteni svojčas v zaroto in so zdaj dobili dovoljenje predsednika Kube, Ba-tistija, da zapuste otok, Ne ve se še, kaj je z usodo polkovnika Angela Gonzalesa, ki mu vlada ni hotela dali dovoljenja za odhod v tujino. SOŽALJE KNEZA NAMESTNIKA BEOGRAD, 5. febr. AA. Knez namestnik Pavle je poslal bolgarskemu kralju Borisu brzojavne izraze sožalja ob smrti bolgarskega poslanika v Beogradu, dr. Stojlova, ki je bi! marljiv delavec za ju-gosiovanko-bolgarsko zbližanje. HIMMLER NA NORVEŠKEM OSLO, 5. febr. DNB. Vodja SS čet Himmler in komisar Norveške, Terboven, sta z letalom odletela iz TrOndhjema v Narvik. Na večerji v Trondhjeniu je bilo izmenjanih več zdravic. Himmler je v svojem govoru poudaril rasne vezi med Norvežani in Nemci. Sedanje politične zveze ustvarjajo osnovo za bodočo veli-kogermaasko dobo. Nemčija ima ?e eno fronto BERLIN, 5. febr. DNB. Nemški tisk od govarja angleškim trditvam, da mora Nemčija zaradi britskih uspehov v Afriki voditi vojno na dveh frontah. Nemčija ni prisiljena, raztrošati svoje sile, kakor jih Anglija. Anglija mora vzdrževati svojo umetno zgradbo, ki Sloni na stebrih po raznih krajih sveta. Nemčija pa ima danes le eno samo fronto proti Angliji. To, kar pravijo Angleži, da je vojna dveh front, je dejansko le vojna dveh velesil proti Velik; Britaniji. NOVI KITAJSKI PlIOTI ŠANGHAJ, 5. febr. Reuter. Letalstvo maršala čangkajška se je pomnožilo za 150 kitajskih pilotov, ki so sc izvežbali v sovjetski Rusiji. MENZIES V PALESTINI LONDON, 5. febr. Reuter. Predsednik avstralske vlade, Menzies, je inspidratl avstralske čete, ki so stacionirane v Pa-| lest in i. JUŽNE DRŽAVE ZA POMOČ WASttINGTON, 5. febr. DNB. Predsednik zunanjepolitičnega odbora v senatu Georges je izjavil, da so guvernerji osmih južnih držav poslali brzojavna sporočila, da njih države pristajajo na pomoč Veliki Britaniji. PASIVNA OBRAMBA V ŠPANIJI MADRID, 5. febr. Havas. Izdan je ukaz o organizaciji pasivne obrambe, ki ji bo načeloval general. Posameznim mestom in okrožjem bodo načelovali provincijski šefi, ki bodo odgovorni guvernerju. Mariborska vremenska napoved: Pretežno oblačno vreme. Ponekod še nekoliko snega. Včeraj je bila najvišja temperatura —0.6, danes najnižja —2.2, opoldne —2.0. Višina snega danes zjutraj ob 7 je bila 70 cm, to je letošnjo zimo največja višina. Količina raztopljenih padavin 44.9 milimetrov. Borza. C u r i ti, 5. febr. Devi z e : Beograd 10, Pariz 7.90, London 16.08, Newyork 4.31, Milan 2112%. Berlin 172.5(1, Sofija 4.25, Budimpešta 85. Bukarešta 2.12%. €i e m: o s n o Na večerji pred našim nočnim pole-nemškimi črtami. Na večerji pred poletom nam je polkovnik Francois pripovedoval. da je bil prvi francoski častnik, ki je bombardiral nemško mesto. »Ukazali so mi, da bombardiram letališče, toda ni-[sem hotel prej nazaj, dokler nisem bombardiral tudi mesta.« Bil je znana osebnost v letalskih krogih in Nemci so ga omenjali v radiu. Pripovedoval mi je, da dobro pozna Belgijce in da jim ni zaupal. Pred vojno je bil v francoskem letalskem glavnem štabu ter so ga poslali kot člana delegacije v Belgijo. Toda koristi s te poti ni prinesel, kajti belgijskim letaicem je bilo prepovedano povedati Francozom celo, kje so njihova letališča, jezil se je tudi na francoske politike, ki v zadnjih 10. letih niso sprevideli nevarnosti ter zgradili dovolj letal. Med letalci je bil tudi Gaston Pavle v s k i, ki je bil nekoč šef kabineta Paula Reynauda, ko je bil ta še finančni minister. Zaradi njega je prišlo do spora z Daladierom in ministrskim predsednikom, nakar je Pavlevski odšel med letalce. V kratkem času si je pridobil najvišje vojno odlikovanje, vojni križec, po vojni pa je računal, da mu bo Reynaud preskrbel visok uradniški položaj. Prva želja se mu je izpolnila, toda za drugo so ga prehiteli dogodki. Od začetka nemškega vkorakanja v Francijo je bilo že izgubljenih 25% francoskih pilotov. Letalci so mi pripovedovali, kako so že nekajkrat morali skočiti iz gorečega letala. Opolnoči smo bili pripravljeni za polet. Tedaj so se vračali bombniki s prvega poleta. S polkovnikom jFrangoisom sva sedela pod krili njegovega letala ter gledala, kako so pritrjevali bombe. Dva moža sta nosila 50 kg težko bombo do letala, štirje pa so bili potrebni, da so jo pritrdili. Med tem so veliki petrolejski tanki polnili letala z bencinom. Nočni polet nad boiišče Ob četrt na eno ponoči smo bili pripravljeni. Pritrdili so mi padalo in povedali, da moram šteti do deset preden odskočim. Ameriškega novinarja so tudi pregovorili, da je šel z nami. S polkovnikom sva zlezla v sedem let staro letalo znamke »Ainiot«, ki leti komaj še 200 km na uro. Pripovedoval mi je, da ne morejo uporabljati teh letal zaradi počasnosti pri dnevnih poletih ter jih imajo zaradi tega za nočne polete. Spet s$m se čudil francoskemu smislu varčevanja... Usedel sem se na sedišče drugega pi' lota. še trije so zlezli za menoj v letalo. Navigator in metalec bomb sta bila pr£!* menoj, polkovnik je bil nad menoj, v ozadju letala pa sta bila telegrafist in strelec s strojnico. Kmalu smo bili v zraku. Počasi smo se bližali. Marnei. Čez eno’ uro poleta smo videli goreči St. Quentin in dalje na severu goreči Cambrai, kjer sem imel v teoriji rezervirano sobo v hotelu i" svoj kovček z oblekami pri vratarju. Na levo je bil velik požar. Dejali so, da gorl Arniens. Na obzorju se je videlo i°P°v' sko streljanje. Mogoče je bil to začetek velike francoske protiofenzive, ki je bila nocoj na programu. Navigator je dejal, da smo nad nemškimi črtami. Telegrafist 1C pripomnil, da nas je zasledoval nemški lovec, vendar smo mu ušli. Kako smo in" ušli, sem se čudil, ker sem videl, s kakšno majhno brzino letimo. Navigator m* je dejal, da se pripravlja na bombardiranje. Postal je nervozen. Stalno ie gledal na zemljevid in sc j:o gunujasti cevi v a Til s .lotom. Nenadoma Je spu^ bombe. Opazil nisem ničesar. Vpras.. me jc, če sem videl, kako so padle bon' be na cestno križišče. Nisem rim mogci pritrdilno odgovoriti. Opazil sem. tla ^ potreben dolg trening za nočnega P-in izvidnika. Nemci so prišli »a !“e ’ da postavijo svetilke na p«>Ijil< ter. < prevarajo pilota, da misli, da n nekim m-astom, Toda te posadke so tako dobro poznale teren, da i mostu se lahko tudi koga pregazi ali pa pride na njem do prometne nesreče — ni bila nobena \lada še složnejša z narodom, kakor je zdaj. Noče narod iti za nikogar po kostanje v žerjavico. Se" vidim onega brkača, v dneh Duma-ilovljevega govora na bolgarski meji, ko so mu dali puško. Zasijale so mu oči, z obema rokama jo je stisnil in svečano dejal: „Zdaj te držim, ne izpustim te več!" S to trdno vero v mir in moč, naslonjeni na prijatelje, je treba, da hladnokrvno pričakamo vse obrate situacije. (Brodska „Bijcč“). Romunsko »železno gardo« je postavljal za vzor našim ljudem Ljotič. češ. da bo samo ona dala narodu nov red. Po vsem tem »novem redu«, ki ga povzročila in ustvarila »železna garda« v Romuniji, mislimo, da smo pri us obvarovani pred ljotičevščino in njeaurn presvetlimi vzori, kajt zgledi vlečejo, pa t.,d' odbijajo«, piše »Slovenija«. Italija se bori hrabro na kopnem, v zraku in na morju ter zadaje sovražniku hude udarce. Prepričani smo, da epizode v Afriki ne bodo vplivale na izid sedanje vojne. Skupaj z Italijo bomo dosegli končno zmago, piše nemški list »Das Reich«. Tudi znamenje časa. Japonska je morala zaradi sedanjega stanja v svetu uvesti strogo racioniranje riža. Nobene vojne z USA si ne želi japonski admiral Nomura, novi poslanik v Wa-shingtonu. Zanj je največjega pomena naloga, doseči spet normalne odnošaje med Japonsko in Zedinjenimi državami. Na zakon iz 1. 1776 se sklicuje Roosevelt, ko predlaga, naj bi vlada dobila pooblastila, da lahko rekvirira vse tuje patente za oboroževalno industrijo. O tajni pogodbi med transjordanskim emirom in Anglijo pišejo sirijski listi. Emir Abdallah je baje dobil 500.000 zlatih funtov sterlingov, za katere bo postavil britski vzhodni vojski 50.000 dobro iz-vežbanih vojščakov. Na vsakega moža odpade 10 zlatih fiintov. 5000 mož je emir postavil že v decembru. Ameriško blago, ki gre v Sovjetsko Rusijo je nadomestek za one predmete, ki jih je prej Rusija kupovala v Veliki Britaniji, pišejo ameriški listi in zatrjujejo, da ni res, da bi Rusi ameriško blago izročali dalje Nemcem. Naraščajoči pomen Sredozemlja V dopisu iz Rima poroča »Pester Lloyd«, da postaja Sredozemlje v tej vojni vedno pomembnejše. Posebno še, ker je z njim povezan tudi francoski problem. Vlade v Vichyju ne napadajo le pariški krogi, nego tudi rimski tisk, v katerem se odločno poudarja, da Francija še vedno misli na novi Versailles, da čaka na tihem na uspehe Anglije in da se ne bo pokorila prej, dokler ne bo videla Anglije premagane. Zakaj se pa od premirja dalje gradijo utrdbe na francoski meji proti Italiji in zakaj utrjujejo Francozi mejo Tunisa proti Libiji? se vprašujejo v Rimu. Berlinski krogi zagotavljajo zaveznike, da bo skoro poostrena podmorniška vojna proti Veliki Britaniji. Ritnski tisk poudarja še to, da papež zapušča Vatikan in obiskuje italijanske ranjene vojake ter ujetnike drugih narodnosti, s čimer je prelomil staro tradicijo o vatikanskem jetniku. Eden o Abesiniji Zunanji minister Eden je v angleškem parlamentu naglasil, da bi vlada Velike Britanije priznala obnovo Abesi-nije in že zdaj v polni meri priznava pravice cesarja Haile Selasija do abesinske- I ga prestola. Angleška vlada je mnenja, da mora biti zaprošena pomoč po Sela-siju predmet mednarodnih sporazumov. Ob tej priliki tudi izjavlja vlada, da nima nobenih ozemeljskih teženj v Abesiniji Vojaške operacije v Abesiniji pa bodo /.ahtevale. da nudi Anglija svoje vojaško vodstvo in nadzorstvo. Vsi ti ukrepi bodo izvedeni sporazumno z abesinskim cesarjem in se bodo končali, ko bo položaj to dopustil. IU.s§$iLai?& Razs.ava čianov kluba „Ne©dwrs^ h" v Celfu ‘ V nedeljo ob 11 uri je bila odprla v pel,ju likovna razstava štirih članov klu-*,a ..Neodvisnih", in sicer razstavljajo v »»ali dvorani Celjskega doma svoja dela ‘Manc Kregar (17 del, večinoma olja 111 nekaj gvašev), M a k s i m S e d e j (i 1 'J|“l, tudr olja in gvaši), Zdenko Kalin plastik, mavec in bron) in Karel P 111 j-i h (tudi šesl plastik-' K vilo otvoritvi se je zbralo zelo lepo šle-t ljubiteljev umetnosti, katere je pozdravil prof. tir. Franjo Sijanec, imenoma j zastopnika mestne občine, mag. ravna-. v Jo,- Josipa Pogačniku, okrajnega podim-! i o• i',ia ‘*1’- •fošipu Otrina, gimn. ravna- ( .', .ia branja Mravl jaku, predsednika Celj- j o','Ka kulturnega ledna prof. dr. Pavla 1 ' 1 niška ni zastopnike liska. Nato je j*o-1 urnik očrtal funkcijo in naloge umetnosti ,- i ' > tud' l>ri vseh narodih i bila vsikdar izraz ' Tako is' ■ ,°.l novi i;;raz. sterilna, n Ulin.i ... i ° |Uavte- bi 11111 .V. I' ■sr.:::n; V'U'j;i; nei ■likii n m v vseh dobah, Ki notranjega razpo-.lo\ enska umetnost r ,.t melnosl, ki je po-,1 jenjska in neresnična. •an a in je prenehala a v borbenih delih slo-Mi:! moj .irov: izraz dno ' jelega doživetja in .glasnik najuapred-iodročju drilž.b, ne pre-t,a naroda Vprašanje . -i umetnosli pa je ■ I,- i i j.ie kvaliteto in inoj- li ičniil osebnosti, ki vlsiu) le v smislu zamela- sr p n, na ‘lisi, vanja epigonskili in preživelih oblik' (dr. l*r. Sijanee). Nalo je govornik očrtal delo in eilje kluba ,,Neodvi$nih“, katerega člane druži stremljenje po očiščenju naših umetnostnih razmer in približevanje zahodno evropskim kulturnim središčem. Njihov nastop je na čelu sodobnega borbenega umetnostnega gibanja v Sloveniji. Dr. Pijanec je nato podal še karakteristiko njih dela in stremljenj, predstavil posamezne razslavljalce in razglasil razstavo za odprlo. Nato je v imenu kluba in razstavljaleev predsednik prof. Stane Kregar izrekel zalivalo za udeležijo, se posebno zahvalil prof. dr. Sijancu in strokovnemu učilelju V. Homu, ki je poskrbel, da se je priredila la razstava. V nadaljnjih svojih izvajanjih je podčrtal važnost, naloge in pomen umetnosti za dviganje narodne samozavesti, ki mora mudi in se zavedati, leje in do kod sega njegov življenjski prostor. S tem je bila razstava odprta in navzočiii so si /. velikim zanimanjem ogledali dela ob tolmačenju samih avtorjev. Posebno zanimanje je vladalo za Kregarjevo ve dko kompozicijo ..Zena .. kozarci' in ..Mi ra na morski obali' a Iudi novejše velike delo ..Sonata in druge v barvi in kompoziciji zelo zanimive njegove slike Po zornosl so vzbujali dalje Sedejevi portre ti njegove družine in kompozicije, kakoi ..Cirkus , odlične „Kopalke' in „Perice . Razstavljena .plastika zelo poživlja razstavo, posebno velika dela, tako Kalinova ..Speča deklica1' in ,,Torzo“ ter Pulri-liova ,.Samota” in „Torao". Oba imata tildi nekaj odličnih portretov, n. pr. „Moj oče" Kalin, „Ueba“ — Putrih. Razstava nudi v celoti silno zanimiv prikaz sodobnega slikarskega stremljenja in pomeni tudi z ozirom na to, da se nam z njo v Celju predstavljajo prvič strnjeno njegovi najvidnejši in najmočnejši glasniki, kulturni dogodek velikega pomena. Priporočamo, da si naše. občinstvo razstavo ogleda in upamo, da bo nekaj odličnih del te razstave tudi ostalo v našem Celju. k Rimski koreografski ravnatelj .lugu* slovan. Kakor poročajo zagrebške Novosti1', je Aurelio Milloss, koreografski ravnatelj Kraljevske opere v Rimu, lianačan Zlatko Miloš, sin lekarnarja iz Uzdina pri Pelrovgradu. Miloš jo najprej študiral farmacijo, ker je oee hotel, da prevzame za njim lekarno, toda opustil je študij farmacije in se posvetil baletu. V kratkem času je dosegel izredne uspehe in sedanje visoko mesto v italijanski kraljevski operi v Rimu. , k lloffillrrjev znanstveni zbornik. Te dni je izšel ob priliki šestdesetletnice ravnatelja Arheološkega muzeja v Zagrebu, prof. dr. Viktorja lloffillerja, člana .lu-fioslavenske akademije znanosti in umeluo-sli. posebej mednarodni znanstveni zbornik v okviru ..Vjesuika hrvalskega arlie-• loškega društva'. Zbornik obsega 552 •a rani in (i7 tabel. Med sodelovalci so udi znani svetovni arheologi raznih narodov Od Slovmeev so zastopani s svojimi prispevki Hajko Ložar, Josip Mal. Viktor Skrabar in Irance Stele Ideološke vojne so na*daljše, ^ A r V OiijSIirclS&t@|S© Senatorja V Sder in Kosanovfč o se* darajih težkih dneh, poz^t vnoste sporazuma, par amentu in hrvats'4em saboru vesli 1 in pol milijarde prometa na vsak poslovni dan je imeia Jani Poštna hranilnica Poštna hranilnica je imela v lanskem letu 114.3 milijonov din čistega dobička, Jvi se je povečal za 35.6 milijonov, kosmati dobiček pa je bil 182.4 milijonov ter se je povečal za 31.4 milijonov. Presežek čistega dobička nad kosmatim je omogočilo zmanjšanje izdatkov, ki so se /.manjšali za 4.3 milijonov na 58.1 milijonov din Režijski stroški so narasli za 1.7 milijona din. Hranilne vloge so lani padle za 97 milijonov ter so znašale 926 milijonov din. Padajo že- od I. 1938. ko so dosegle najvišjo točko: 1285 milijonov din. Promet s čeki pa se je dvignil od 101 milijarde din na 134.8 milijard din. Čekovne vloge so narasle od 2023 milij. na 3344 milij. din. Zaradi zmanjšanja hranilnih vlog in samo naraščanja ček. vlog, za katere se ne plačujejo obresti, so se zmanjšali tudi izdatki. Število vlagateljev je* znašalo 574.000 ter se je dvignilo za 12.500. Odobreni krediti, ki jih je bilo 52, so znašali 1189 milijonov din, odplačanih pa je bilo 28 kreditov za 426 milijonov din. Stanje kreditov koncem leta je bilo 2089 milijonov. V gotovini in državnih bonih je bilo pri Nar. banki 911 milijonov din, rezervni in drugi skladi pa so znašali 277 milijonov din. Bilančna vsota se je dvignila od 3317 na 4634 milijonov din. PII je nakupila lani za 111 milijonov din drž. papirjev. Skupni promet se je dvignil na 455.087,103.066 ali povprečno vsak poslovni dan din 1.516,957.010. VSA NAKAZILA IN VSE DOPISE ZAIR ADI NAROČNINE NAJ DOPISNIKI POŠILJAJO UPRAVI »VEČERN1KA« TOČNO Z NASLOVOM PRAVEGA NAROČNIKA, NE PA Z NASLOVOM KOGA DRUGEGA, KER SICER LAHKO NASTANEJO PRI VPISOVANJU NETOČNOSTI IN PRI POŠILJANJU LISTA NELJUBE POMOTE. DeSež Hrvatske pri državnih fondih izdana je bila uredba o prenosu odgovarjajočega dela državnih fondov na banovino Hrvatsko, ki je bii predviden s točke 3, čl.'"'3 uredbe o banovini Hrvat-ski. L' -edba določa prenos fondov pravosodnega,, prosvetnega, kmetijskega, gradbenega, finančnega ministrstva ter ministrstev za trgovino in jjidnstrijo, za socialno politiko, za gozdove in rudnike in ministrstva za ' ljudsko telesno vzgojo. Prenos fondov se ne nanaša torej samo na resore, ki niso prešli v pristojnost banovine Hrvatske. Fondi so večinoma razdeljeni po odstotku 29. Z naknadnimi uredbami bo rešeno še vprašanje fondov, ki so ostali še sporni. Za podlago pri razdeljevanju fondov je vzeto stanje od 31. VIII. 1939. Nadzorstvo nad karteli :Jo slični uredbi za področje banovine Hrvatske, o kateri srno svoječasno že poročali, so izdana sedaj tud; navodila ministrstva trgovine in industrije o evidenci zalog, proizvodnje, prodaje in cen karteliranega blaga. Zaradi evidence so dolžna vsa kartelirana podjeeja dostavljati ministrstvu trgovine in industrije mesečna poročila o zalogi začetkom meseca, proizvedeno količino tekom meseca, brutto fakturno vrednost, dodatke prodajni ceni, odbitke od prodajne cene, neto fakturno vrednost, prodajno ceno po ceniku, povprečno brutto in netto ceno in podobno. Podatke je treba dostavljati posebej za vsak kartelirani proizvod. Obrazce za prijave predpiše trgovinsko ministrstvo, ki je izdalo tudi o prijavah natančnejša navodila. movino. Podružnica ..Ptilniku v Berlinu nato pošlje svoj predlog Devizni centrali (Devizenslelle) v Berlinu, ki dovoljuje pošiljanje denarja v Jugoslavijo. g Novi telefonski imenik je izšel za področje dravske banovine. Dobi se pri vsaki pošti, posamezen izvod po 13 din. g Lastniki starih kovancev se opozarjajo, da morajo zamenjati stare kovance po 0'50, 1 in 2 din najkasneje do všlevši IG. febr., srebrnike po 10 din pa do 28. febr. pri blagajnah Nar. banke ali pri državnih finančnih ustanovah. g Svobodni promet s petrolejem napovedujejo in sicer takoj, ko prispe prvi transport petroleja iz Romunije, ki ga sedaj ovira zamrznjena Donava. g Akcijski odbor Feniksovih zavarovan- ____ ______________ cev v Zagrebu sporoča vsem zavarovan- sir0jevodjine pazljivosti"' im |Drgforte noviee n Pogreba umrlega i;.i gorskega uoslani-ka na našem dvoru dr. Stoila Sloirova sj> se. udeležili zastopnik kralja, diplomatski zbor ,višji uradniki našega zunanjega ministrstva ter številni zastopniki jugosle-vansko-bolgarske lige. Na krsti je zbujat pozornost venec kneza namestnika. Truplo so prepeljali s posebnim vlakom v Sofija-n Velike zamude imajo parniki, ki P1'1 bajajo v naša pristanišča zaradi ..jugovi-ne“ .ki razsaja z vso silo. n Žrtev eksplozije mine. ki se je pripetila pri Budvi, M letna deklica Mila Man-novic je umrla v kotorski vojni bolnišnici. Njen oče je. kot smo že poročali, podlegel poškodbam že pred dnevi. n Novo kopališče na Bačvicah v SpliUl bodo zgradili še letos. Gradi se od leta 1938. n Ciganski ples so priredili novosadski cigani za svoje goste in za sebe. n Z dinamitom so zažgali dve hiši neznanci kmetu iz Planine pri Krupujn. n Zveza grafičnih delavcev Jugoslavije bo letos proslavila 20 letnico obstoja. n 120 letnico Strossmayerjevega rojstva so na Hrvatskem svečano proslavljati n Aparat zn avtomatično registriranje IZVOZ DRV, OGLJA IN OREHOVINE Kontingent za izvoz 500 vagonov orehovih panjev v klirinške države je izrabljen in novih dovoljenj ne bo, dokler ne bo izdan pravilnik o pogozditvi goličav in izvozil orehovega lesa in dovoljenje za izvoz 5000 vagonov na račun prve tranše. STANJE KLIRINGOV 31. JAN. 1941 Klirinški dolg v Nemčiji se je zmanjšal dokler od 61.75 na 58.88 milijona mark. Narasel cem, ki so položili svoje police pri njem, da naj z dopisnico zahtevajo polico nazaj, označijo pa naj tudi redno številko police, pod katero je bila polica prejela, nadalje naj navedejo višino zavarovanja in ločni naslov zavarovanca. Zavarovanci, ki so svoje zavarovalne police položili pri .lu-gosloVenski združeni banki, Zagreb, naj pošljejo potrdilo o prejemu. Police se bodo vračale izključno po pošli na povratni recepis in ni treba ponje hoditi osebno. Akcijski odbor feniksovih zavarovancev Zagreb, Djordjevieeva 5. ne bodo predpisani v soglasju s pravilnikom pogoji za vlaganje prošenj za izvoz orehovih panjev. — Tretjina kontingentov lesnega oglja za izvoz v Švico je v celoti izčrpana in se prošnje za izvoz oglja v Švico ne bodo več sprejemale na račun prve tranše. Izvoz se bo po drugi tranši začel v juniju in se bo reševanje prošenj, ki bi med tem časom prispele na ravnateljstvo za zunanjo trgovino, odložilo do maja tega leta. — Izvozniki drv, ki jih nameravajo izvažati v Švico v okviru in po določbah sporazuma s Švico od 3. dec. lanskega leta, naj do 15. febr. vključno pošljejo ravnateljstvu prošnje, da se jim izda izvozno pa je dolg v Italiji ter znaša 21.6 milij. din. Dolg češkomoravskemu protektoratu se je dvignil od 60.4 na 63.3 milij. Kč, nekoliko se je dvignil tudi dolg Slovaški od 29.7 na 30.1 milij. Ks. Dolg Madžarski je narasel od 80.6 na 86.6 milij. din, padel pa je klirinški dolg Turčiji od 8.4 na 8.1. g Svoje prihranke lahko izseljenci v Nemčiji pošiljajo domov preko ,,Pulni-ka" ,podružnice v Berlinu. To velja za presežke, ki so ostali v Nčmčiji izven vsote mesečnih GO mark, ki so jih lani lahko pošiljali domov. Tozadevne vloge morajo poslati preko svojih nemških delodajalcev ter navesti predvsem podatke o zaslužku in denarju, ki. so ga lani že poslali v do- NOVI KARTELI 31. decembra lansko leto je bilo 'zbrisanih pet kartelov, katerim so s lem dnem potekle pogodbe: Mednarodni karte! ocetne kisline, mednarodni kartel za suho destilacijo lesa, Kartel za težke železne konstrukcije ter še karte:a za nogavice in kisik. Na razid mednarodnih kartelov je vplivalo vojno stanje, na razid ostalih pa manjša konkurenca :z tujine. Pred nekaj dnevi pa so bili spet registrirani novi karteli. Tako je bil na pr. registriran Kartel emajliranih kadi >z železne pločevine. V njem so včlanjeni Osiječka livarna in tovarna strojev d. d., Vojvodinska livarna d. d. Novi Sad, Gusemaiie Sindikat G. m. b. H., Berlin. Domači proizvajalci, člani kartela, so se odrekli izvoza v tujino, kartel pa se solidarno trudi za izenačenje cen v naši državi. lokomotiva!'- višji svetnik je iznašel Branko Miletič, generalne direkcije drž. železnic. n Radijski pevec hoče postali 12 Mm Izet Nuhodžič. ki že nekoliko let s svojim lepim glasom in pesmijo zbuja pozornost v Beranih. Sedaj poje po gostilnah in ulicah. n Slekla mačka je obgrizla 27 oseb v Podujevcm. Žival so ubili, ljudi pa spravili v bolnišnico. n Tiholapci na Reki so bili obsojeni na več mesecev zapora in denarne kazni Vrednost iztiliotapljenih valut in zlata cenijo na 3 milijone lir. Radio Četrtek, ti. februarja Ljubljana: 12. .,1/. Mozartovega kralj -slva“ (pl); 13.02 Magistrov trio; 17.30Bo; 19.50 deset minut zabave; 20. pevsko druj štvo „Grafika‘‘, 20.15 Ro Beograd: španske pesmi poje ga. I!. Bojovič; 18. >_* plesna gl.; 20. zabavna yddaja; 22. revsl« koncert Anite Mezelove; 22.50 plesna gl Zagreb: ruske pesmi; 20.30 Lhotka, siiiij* iz baleta ..Hudič, na vasi". Praga: [■' plesni napevi; 10.45 veseli napevi; 18.2*1 lahka gl.; 20. Verdijev Rctpiiem. So* lija: 12.50, 17.30, 19.50 in 21.15 lahka i“ . plesna glasba; 20. simfonični koncert Ankara:'20. lahka gl.; 20.15 turška gl.; 23.4-j plesna glasba Anglija 18.15 in 19.20 solisti, in zabavna ter plesna glasba; 21T' pisan koncert; 23.15 plesna glasba. S5l“ romiinsler: 12.10 filmski šlagerji; 19.25 "-K. Mozartova „Carobna piščal". Francija: 10.15 zvočna igra ali solisti, 17. zabavna gl. - Nemške postaje: 13.45, 18.20 ii* 21.15 zabavna glasba; 23.15 lahka glasba VV. 1% BARTHELL: 40 ZENA V DŽUNGLI Eksoiienš roman iz INDIJE -Mahaima!« Val mnojdee je planil šumno bliže. Be-ata in Mawasa z njim. Ljudje so se spotikali - - opotekali — govorili... Drzen Mawasm skok je potegnil Beato v viš:-no... Tesno ob stopnicah, na katerih je stal mož, v varnem kotu oh strani, sta se zgrudili ženi na kolena. »Mahatma!« Težko dihajoč sta se naslonili aa zid. Pred njunimi očmi so se delali kolobarji. Hipoma je zamrl hrup, kakor da bi se brezštevilna množica pogreznila. Še je plaval zadnji krik po zraku - potem nič — samo neslišen šepet samo prisluškujoči, vroči obrazi — samo čakajoča napetost. Kajti mož na stopnicah je bil Mahat- m a. Prebujena od nenadne tihote je odprla Beata oči. Videla je pred seboj nepregledno, prisluškujočo, hrepenečo množico. Čisto spredaj na stopnicah, na katerih skrajnem robu je čepela ona —- tam e stal Mahatma. Beata je vedela, da je to Mahatma. Poznala je njegov obraz. Ko je bila prvikrat čula njegovo ime, < zazvenela v njej neka čudovita har- gnil za trenutek temen, častitljiv, z belimi lasmi iti belo brado obkrožen obraz. Zdel se ji je kakor sen — kakor igra fantazije. Zdaj je vedela: nisem ga sanjala — videla sem ga, kakor Charamana Blnito. Mahatma je dvignil roke. Dve beli, blagoslavljajoči človeka roki, polni ponižnosti. Pogled njegovih globokih, trpečih oči je plaval nad njimi, ki so ga iskali. In tedaj je zazvenel njegov glas. Ne glasno, ne tiho — vsakdo ga je slišal — kajti po vsakem stavku je premolknil, in najbližji so prenašali njegove besede šepetajoče v srca najdaljnejših romarjev — tako da se ni izgubil noben dih njegovih ust. »Bratje!... Svoboden sem!... Zo ret imam svoje delo... Svoje delo za vas! Ne jemljite mi mojega časa — ne jemlji- te mi vašega časa! Pojdite, prosim vas — vsakdo na svoje delo! — Zahvalite se z menoj svojemu bogu — potem mu služite in svobodi naše dežele, našega ljudstva... Očistite svoje najskri-tejše misli... Kajti vedite: Kar mislite, to morate delati, kar delate, morate nositi, kar nosite, to morate očistiti!... Mi monija. Iz valujočih oblakov' se ie dvi- nosimo hlapčevstvo, da bi se očistili za svobodo... Vsak posamezen od vas — in vsi skupaj kot celota... Iz misli, dejanja in očiščenja raste svoboda!« Zopet je dvignil blagoslavljajoče roke. Dobroten poslovilni pozdrav. Iti obrnil se je — in šel. Nihče ni sledil. Tako globoiko je kore-uinilo spoštovanje pred njim.. Nihče ni ničesar zahteval, nihče silil v hišo. KakoV eno samo telo je odvalovala množica nazaj. Beata je ostala polna globokega strmenja. Ni poslušala donenja in šumenja brezštevilnih nog. Nepremično je zrla na zaprta vrata seraila. Tudi ni videla, da so z osamljenega trga dvignili ranjene in mrtve. Enega so nesli čisto tik mimo nje... To je bil morilec Ali Sindh, čigar okrvavljen obraz je togo strmel proti nebu. Z ostalimi je stal sredi množice, pijan od sreče, da je blizu Mahatme. Končno je bil vzvišeni prost... Njegov pogled se ni umaknil z dobrohotnega obličja. Tedaj se je zdrznil. Pri Mahatmi — le nekaj segljajev' proč — je videl ženo umorjenega — Beato. V tem trenutku je našel oba, ki bi ga mogla osvoboditi njegove krivde. Grgrajoči krik se mu je utrgal — rinil se je naprej — ni sc oziral na nevoljo drugih — spotikal se je — opotekal — dvigal. Ni videl, kako so se vsi obrnDi, da bi prisluškovali Mahatmi... sleno je skočil kvišku ... se spotaknil... pade!. Tisoči in tisoči nog so ga pohodili do smrti. Tako se je spokoril morilec Ali Sindh. Mrtvega so ga nosili mirno ljudi, ki ii'1 je v življenju zaman iskal. * še vedno je sedela Beata na stopnicah seraila Khusru. i Iz vrta so dehtele cvetoče rože. ulicah so usihali tokovi ljudi in življenje je dobivalo spet običajni izraz. Tu je tolkel čevljar po podplatu, tam je izobešal trgovec svoje sadje. Mavvasa je molče čakala ob strani. Gospodarica premišljuje — in pred razmišljanjem je imelo dekle iz Davku velik strah. Beata je premišljevala... Prevzeta od krika ljudstva k svojemu voditelju, prevzeta od veličine Mahatme in njegov'g;i trpljenja: tako se je merila ob dogajanju sveta, in dogajanje sveta je merila ob polnosti svojega doživljanja. On je največji na teh tleh ■ si je mislila. On prenočuje v tej hiši med cevnimi in potrebnimi, ki si ne morejo pD' čati nobenih drugih ležišč. Beata je upirala oči na vrata zavetišča, kakor bi želela, da bi stopila iz^;l njih Mahatma — toda prihajali so san ’ tujoi in šli, ne da bi se ozirali po njej. On je največji na teh tleli, si je mis!’|;l — in govori kakor ljubeči oče. Nobene besede prekletstva ni našel za lilapč stvo, ki so mu ga naložili — veseli’ se je- da je zopet našel svoje delo.. lUl ljubi ljudi... / ftfojg gg? Vzroki sladkorne bolezni v otroški dobi Infekcijske bolezni imajo pogosto za posledico sladkorno bolezen — V večini primerov zboSijo deklice 1) r. A. A. piše o S. Ste-ffenonijevi razpravi o »Vzrokih sladkornih bolezni v otroški dobi« v zadnjem »Zdravniškem vestniku« med drugim tudi to~le: Sladkorna bolezen ima pri otrocih svoje značilnosti v poteku, zdravljenju in v Prognozi, ki jo ločijo od sladkorne bolezni odraslih. Število primerov sladkorne bolezni raste vzporedno s starostjo, ■ioslin trdi, da je frekvenca sladkorne bolezni pri ljudeh starih nad 40 let 15-krat večja kakor pri ljudeh, ki so mlajši »d 40 let, in dosega svoj višek v šestem desetletju. Bolezen se pojavlja v otroški dobi in narašča pri otrocih vzporedno s starostjo. Pri otrocih se lahko pojavi sladkorna bolezen v vsaki dobi. Pri dojenčkih jo opažamo sicer v redkih primerih, v otroški dobi pa je najčešča med 6. in 8. letom in v 13. letu. Znanstveniki so si edini v tem, da obolijo v večini primerov za sladkorno boleznijo deklice. Ta pojav so prenese tudi v mladeniško dobo in v prva desetletja odrasle dobe. Tudi je splošno priznan vpliv dednosti sladkorne bolezni Pri otrocilu Zlasti je pogosta sladkorna bolezen pri otrocih iz konsangviničnih dobi življenja. Pri diabetičnih otrocih se pojavijo tudi prirojene iznakaženosti: na ušesih, pritlikavost, itd. Sladkorno bolni otroci se primeroma zelo zgodaj duševno razvijejo, rastejo jako hitro, medtem ko debelost nima pri otrocih za razliko od sladkorne bolezni pri starejših ljudeh nikakega vpliva. Pri drugih rasah je sladkorna bolezen mnogo manj pogosta kakor pri beli rasi. Znano je, da je mnogo manj diabetesa med Židi, pri čemer moramo vzeti za vzrok poleg rasne dispozicije tudi zako-; se ne med sorodniki in pa tendenco Židov nap rani debelosti. Kot vzroke sladkorne bolezni lahko opazujemo tudi različne infekcijske bolezni: influenco, davico, pljučnico, škrla-tinko, ošpice itd. Ni pa treba, da bi bila infekcija le postranski so v z rok, ki le sproži diabetes pri otroku. Sladkorna bolezen se pojavi pri otrocih tudi po cepljenju proti kozam. Tudi kronične afek-cije trebušnih organov imajo večkrat za posledico sladkorno obolenje. Prav tako lahko pojavi ta bolezen po tifusu. Tragična smrt hrvatskega književnika Iva Kozarčanina Plačujte naročenima za »Večernik1* brez j Mariborska in ljubljanska javnost se še spominja nadvse uspelega nastopa hrvat-skih književnikov v preteklem letu, na katerem je recitiral iz svojiii del tudi književnik in novinar Ivo Kozarčanh). Sedaj je prispela iz Zagreba žalostna vest o njegovi tragični smrti. Kozarčanin je izgubil življenje v noči na torek Oblasti so takoj odredile predpisano preiskavo, vendar pa je že vnaprej izključeno kakršno koli dejanje hrvatske pisatelje mlajše generacije. Doslej je objavil dva romana, dve knjigi novel, dve knjigi pesmi in celo vrsto kulturnih sestavkov v raznih književnih časopisih. Bil je tudi sotrudnik »Hrvatskega dnevnika«. Ob priliki pisateljeve tragične smrti so izobesili na uredništvu in upravi »’1r-vatskega dnevnika« ter na poslopjih Dru- štva hrvatskih književnikov in Novinar-političnega značaja j skega doma. Kozarčaninu so sneli ;jo-zakonov, pri katerih se bolezen pojav- j ali maščevanja. smrtno jnasko, pogreb pa bo oskrbelo Ih 'v' sledečih rodovih v vedno mlajši I Ivo Kozarčanin spada med najplodnejše Društvo hrvatskih književnikov. ti DOSLEJ SE JE e „Burmitoreva" posadka živa? JAVIL ŽE ČETRTI MORNAR IZ ITALIJANSKE SOMALIJE Poročali smo že, da še doslej ni'znana usoda našega trgovinskega parnika »Durmitor«. Ker pa so se doslej oglasili že štirje mornarji z »Durmitorja«, sklepajo, <5a se je posadka v celoti ali vsaj delno rešila. Zanimivo je, da so vsi poslali sporočila iz Italijanske Somalije. Neki mornar je celo pripisal, da naj nni pišejo starši na označeni naslov v Italijanski ^onialiji s pristavkom »s/sDurmitor«. Po tem bi se dalo sklepati, da je tudi parnik rešen in da je skupno s posadko v omenjeni italijanski koloniji v Afriki. Kakor poroča list »Mornar«, je naš parnik »Durmitor« zasidran v italijanski luki Kismaja v Somaliji. Italijanske oblasti so ga rekvirirale. Parnik ni poškodovan in je tudi njegova posadka živa ter zdrava. LfubPana Defovanfe liuhlianskega Sokola V ponedeljek zvečer je bil v Narodnem domu 73. občni zbor najstarejšega matičnega društva jugoslovanskega sokolstva Ljubljanskega Sokola. Zborovanje je vodil starosta L Jazbec, ki je uvodoma Pozdravil zastopnike župe in ostalih društev. Po bodrilnih besedah na prisotne jn pozivu k še večji delavnosti in čuječnosti pri delu za sokolstvo in domovino, je dal v debato posamezna poročila funkcionarjev, ki so bila objavljena v društvenem vestniku. Poročila so bila soglasno sprejeta. O veliki delavnosti društva v minuli poslovni dobi je napisal vzorno poročilo tajnik Fr. Ahčin, Kino S oga, Ljubljana, tel. 2730 izpopolnili pa so njegovo poročilo še referati načelništva, zdravniškega odseka, odseka za novi društveni dom ter poročilo o socialnem delu in o delovanju na-raščajskega lista »Sokolska mladina«, Pri tem je omeniti veliko število članstva, ki ga je vsega 1779, od tega je članov-959, članic 353, naraščaja 109, naraščajmo 108, moške dece 140 in ženske dece 110. Pri volitvah so ponovno izvolili staro upravo z Jazbecem na čelti. Pri slučajnostih je bilo sprejetih nekaj predlogov, občni zbor pa se j,e zaključil s so-'' T - naprej.. .«- kolsko himno »Le I Cefie c Ljudsko vseučilišče. Drevi ob 20. lio predaval v ciklusu zdravstvenih predavanj zdravnik dr. Marijan Bregant iz Celja o lemi .,Vojne, rane in poškodbi1, julri pa primarij dr. Pehani iz Celja o lemi ..Splav in njega nevarnosti". c Smučarski zlet v Celje. Z ozirom na razna povpraševanju o izvedbi I. zleta slov. smučarjev v Celje sporočamo vsem, da se bo zlet vršil. V noči od ponedeljka in v lorek je zapadlo v Celju in okolici na, staro podlago 25 eni novega snega. Danes je pričela v Delavski zbornici poslovali zletna pisarna kjer se dobijo vsa pojasnila. c Pod tovorili avlo je skočila v samomorilnem namenu na Kralja Petra eesli, 28 letna A. G. Zadnji trenutek so jo rešili, da je odnesla samo nekaj prask. c Na daljši dopust je odšel dosedanji/ predstojnik mestne policije g. Anton Uršič. Nadomesluje ga g. Kukovič, komisar pri upravi policije v Ljubljani c Podmladek Rdečega križa na drž. dvo-razredni trgovski šoli v Celju je z nabiralno akcijo za zimsko pomoč nabral 13 tisoč 180 din in uporabil la znesek za obdarile' siromašnih učencev in učenk. e i>lale oglase oddajte v upravi ,.VečeruL ka' v Celju, Prešernova :i. Tam se sprejemajo litdi novi naročniki c šahovski klub Gaberje je igral v Šoštanju prijateljsko lekmo s šah. klubom Sošlanj. Zmagal je s a1/, poti. \lU. Redni klubov turnir se prične jutri. Prijave se sprejemajo v klubovi pisarni. c Pogreb v šumadiji ponesrečenega Ijana Jožeta Sparhakla bo jutri ob na mestnem pokopališču v Celju. predvaja od 5.—7. februarja film ^ifez arene (K1D GALAHAD) Hitu, v katerem se prikazuje velemestna morala, ki ustvarja nove zakone in nove ljudi.., film, ki nam predstavlja usodo onih malih poštenih pa tudi zlili ljudi, ki tekom enega dneva izgubljajo milijone ui postavljajo svoje življenje na koeko. !V glavni vlogi: BETTE DAVIS, EDW. G. ROBINSON, WAYNE MORRIS. Predstave dnevno ob t6., 19. in 21. uri. ' -m-T -1T -- m- , i h iirrnimi ■ r ni iiiiiii ■ i i n i ■■ibimiimi ■fim—mnnii ‘>~Sas" sprejemu _uprava „Večerni-1 slikana,Jcar je izvršil mariborski akadem- Ce- 10. o V hraslniški steklarni je plamen hudo opekel 10 letnemu delavcu Branku Medvedu obraz in vral. Prepeljali so ga v bolnišnico. opominov! Opominjanje naročnikov za redno plačevanje naročnine povzroča razmeroma jako mnogo dela in stroškov. Odločiti smo se. da tolike težave in izdatke rad: nerednosti nekaterih naročnikov na vsa!-; način odpravimo. Zato opozarjamo ceni. naročnike, da bomo v bodoče vsak opomin nerednim plačnikom naročnine zaračunali po din 1(1.— ter ta znesek prišteli zaostali naročnini. V današnjih časih ni drugače mogoče, že celo ne dnevnik:!, ki je — brez pretiravanja — ra zmerom.' uajcenejši list na svetu. Naročnino je treba praviloma plačevati vnaprej, najkasneje pa do 8. v mesecu za tekoči mesec. Točno plačevanje naročnine ni samo v interesu lista, 'marveč ie tudi v prid naročnikom samim, ker je točno plačevanje naročnine pogoj za veljavnost zavarovanja za primere smrtne nezgode za din 10.000.-—. za kateri znesek so samo redni plačniki naročnine za »VEČERN1K< zavarovani s posebno polico; Zato prosimo iti pozivamo cenj. naročnike: Plačujte naročnino za »VEČER\Iiv< brez opominov! Uprava »VEČERNIKA . Maribor, Kopališka 6. aMBoai o iz državne službe. Premeščena ji- učiteljica Marija Špan iz Velenja na Vransko. Za pristava je postavljen politično uprav ni pripravnik Henrik ("'.amernik v Dolnji. Lendavi' o Učiteljstvo ljutomerskega okraj\i bo zborovalo v soboto 8. februarja v šrtli v Ljutomeru. o Elektrifikacijo vasi Studenec pri Sevnici bodo izvedli še leios. V teku so pogajanja za nakup kostanjevih drogov, kr jih potrebujejo pri eleklrifikaeijskih delih. o Pasja steklina se je pojavila tudi v Čatežu in Artičah v brežiškem okraju. Stekli psi so ugriznili več ljudi. Strogi varnostni ukrepi bodo poskrbeli. da se nevarnost odpravi. Muf 1 p V ..Ljudski univerzi" bo predaval v petek 7. I. m., ob 20. g. docent tir. Tone Trstenjak o lemi .,Človek in vojna* p lični uspehi na ptujski gimnaziji. Tudi na ptujski šgimnaziji uspehi v prvi polovici policija niso preveč zadovoljivi. Vzrok temu je iskati predvsem v neurejenih razmerah .ki zelo ovirajo študij. Gimnazija šteje -187 dijakov in dijakinj, od katerih je izdelalo 277 (50.88 odslA padlo pa 209 : 12.92 odst.), odpustili so jih 0. neocenjen je ostal 1. p Potrošnja alkoholnih pijač. Xa področju finančne kontrole, v Ptuju so lani popili po gosiilnab 2910.90 lil vina Iv I. 1939 : 2930.91 hi); 1570.1«» hi piva (S77 hi : •70.37 hi žganja (81.48 lil . Trgovci so prodali". v zaprtih steklenicah 5.02 hi vina in 35.28 h! žganja Veletrgovci z vinom na debelo so prodali vina 5552.33 lil in žganja 183.8 Ghl. Na področju mesta so Jela 1910 popili 2100 lil vina(v I. 1939 2050 lil): 958 lil piva (748 lil); 19 hi žganja .20 lit: in 21 iil likerja in ruma 12 lil). Oslalo področji' ptujskega okraja pa zavzemala večidel finančni kontroli v Leskovcu v Ital in na Plujski gori. ]> Zvočni kino Ptuj predvaja danes in julri ..Odpadnik". Podvigi indijanskega poglavarja s tisoči Indijancev. Predstava v četrtek bo v korist zimske pomoči. Tuja podmornica lovila italijansko Sado Blizu Budve je neznana podmornica lo- j pedo je zgrešil cilj. Nato je kapitan ita-vila italijansko motorno ladjo< »Asteria«, i lijanske ladje zapovedal vožnjo s polno Frančiškanska ulica (i b«" v Ljubljani.’ •Vlefon 10-9 i. a Ljubljansko gledališče. V dr i,Olheilo". Red I!. V uperi ški lled sreda, (iosluje tenorist Jo- ne kraljica -s'p Gostil a Konceri z Verdijevim Hiupnemom v Vrisl zimske pomoči bodo ponovili kot ■judbski konceri pri znižanih cenah v m:-tli'l.jo 0. i. m. dopoldne v Unionski dvorani >a Kin® KiXO DNION. Tel. 22-21. Dank« Pišta. o tv j .j| j] j vt,|ctilni v gl. vi. Javor Pal. KINO SLOGA.. Tel. 27-30. Vil« areno. r 'inieva G. Uobinsoii, Belle Davis. KINO MATKA. Tel. 22-11, čarovnik Iz. cerkveni slikar g. Franjo Horvat i m i da-1 st-, ki je naslikal tudi 32 novih fresk ..Sabska I (skupin). Navzoči hrvatski konservatorji l>ra-, Gl Ijic .i sli lelmikolor-iilm iz kraljestva Jidv Garland, brank Morgan. PONOVLJENA CERKEV V ŠTRIGOVI Nedavno jc bila v Štriftovi blagoslovi-lLv prenovljene župne cerkve. Svečano-V: '• - , o o :v.i! tudi zagrebški nadškof 11 r Me p i u a c. Cerkev je nanovo prc- in umetniki so se zelo pohvalno izrazili nad umetniškim delom našega domačega umetnika, ki je znan širom naše domovine. ki je bila natovorjena s tovornimi avtomobili. Ladja je plula tik naše obale, blizu Petrovca pa jo je dohitela tuja podmornica, ki je izstrelila nanjo torpedo, j Švignil je mimo ladje. Tudi drugi tor-1 paro proti obali, kjer je nasedel na morske čeri. »Asteria« pa se ni močno poškodovala, ker jc kmalu nadaljevala plovbo in se ustavila v Baru. PET MORNARJEV SE JE REŠILO s potopljenega italijanskega vlačilca »Urša«, ki ga je torpedirala pri Lastovu neka tuja podmornica. V rešilnem čolnu so rešeni mornarji dolgo blodili po morju in sc jim je končno le posrečilo priti do Vele Luke, vega tovariša. Mornarje so spravili v splitsko bolnišnico. Delovanje šolske "kuhinfe na trboveSIsks meščanski šoli Že leta 1935, je bila po prizadevanju ravnatelja g. Osterca Antona ustanovljena na meščanski šoli v Trbovljah šolska kuhinja. S pomočjo banske uprave, upravnega odbora meščanske šole, Vincencijeve konference in TPD usta-kjer so pokopali svojega mrt- novljena kuhinja, je bila namenjena predvsem oni mladini, ki ob celodnevnem pouku ni mogla zaradi oddaljenosti k obedu. S časi. ki prihajajo, pa zadobiva ta ustanova vse širši pomen in je zato potrebna posebnega razumevanja in podpore širše javnosti. Medtem ko je doslej kuhinja opravljala le vlogo menze za o Svojevrsten rekord valci vasi Lončarovei, duš Ti so dobili lani 22(i dišče. Tako je bil vsak odrasel vsaj dvakrat na sodniji so dosegli prebije]1 je komaj 2351 pozivov na so-prebivalec j hrastniške, bevske m druge oddaljene učence, ki so za kosilo plačevali pra\ skromne zneske, razdeljuje letos 40 revnejšim učencem brezplačna kosila. Za ostale pa znaša cena kosilu 3 din, kar ie spričo obilnosti hrane, saj obsega kosijo 2 do 3 jedi s kruhom, prav zmerna cena, Kuhinjo vodi letos absolventka Krekove gospodinjske šole Kosem Vida. Kuhinja jc letos uvedla tudi mlečno akcijo. 95 učencev prejema dnevno v glavnem odmoru po 2 dl mleka oroti plačilu 70 par za obrok. m Zanimivosti Francozi znajo potrpeti in čakati Kaj je v Franciji doživel in slišal švicarski časnikar V švicarskem dnevniku »Basler Nachrich-ten« je neki švicarski časnikar, ki je s posebnim dovoljenjem prepotoval vso sedanjo Francijo, objavljal daljše pismo o vtisih, doživetjih in razgovorih v Franciji. Med drugim pravi: ZAPORNICA PRED LYONOM »Pri neki avtomobilski zapornici pri Lyonu so me spet ustavili, kakor povsod prej, kajti nnorvvt ca enrlo t mAonn /T 1 /> i / —---- i— ------ i'' j j ' j Francozi so sedaj močno previdni s tujci. a n dvoje, ampak reže v dušo vsakega posameznika in boli kakor živa rana na živem telesu. Da so Nemci v deželi, da, to se da razumeti, to je pač vojna usoda. Da pa je dežela tako razdeljena, ne, tega ni mogoče razumeti, tem mani, ker Nemci v uniformah in v civiiu stalno prebivajo in se gibajo tudi v nezasedenem delu. Demarkacijska linija je raztrgala poslovne vezi in družine. »Moja žena je v Pel-fortu, v prepovedani zoni. Moj sii: prebiva v Parizu. Moj najmlajši otrok je pri meni in noč za nočjo kliče po mamici. Alors.. vous com-prenez? (Torej razumete?)«, mi je razlagal mož, ki s stoterimi drugimi spi v mestni tržnici na navadn« slamnjači, ali pa s sinčkom sedi na rijej m nemo bulji v tla. Ta »Alors. . vous cor.ipienez« sem slišal ne stokrat, ampak tisočkrat. V njem so žalostne in resnično doživete povesti naših dni. »KAJ MISLITE O ANGLEŽIH?« »Kaj mislite o Angležih?« — »No, Kar pač vsakdo mislil«. To je zares s«op odgovor. Sicer pa ni težko reči, kaj »vsakdo« misli! — »Toda oni vam razbijajo obalna mesta.« — »Saj drugače ne morejo, to je pač usodnost. V letih 1914 do 1918 smo morali mi delati prav isto v Belgiji.« — »Pa uničili so vam vaše ladje in zaprli dovoz.« — -»Da,« odgovori mož in se pri prvih besedah smehlja, »da so Vojna ladja v Sredozemskem moru Mračen član »Gendarmerie National« je zahteval moje listine. Obračal jih je in spet obračal, pridržal v svoji roki in bil očividno v zadregi. Na obrazu sem mu bral misel: »Tujec, torej skrajno sumljiva pojava. Tujce zbiramo v koncentracijskih taboriščih. Toda ta je Švicar in vse njegove listine so v najlepšem redu. Celo posebne listine. Mimo tega pa je treba upoštevati, da sedi v avtu, ki ima pariško značko. In kako se je temu Švicarju vendar posrečilo dobiti bencin, kajti v okolici Lyona ga niti na karte ne dobiš!« — Zadeva pri zapornici se je jela zapletati. V meni pa ni bilo niti malo volje, da bi nekaj ur preždel na policijski stražnici ter čakal na milost. Pogumno sem potegnil iz žepa vojo zadnjo in odločilno listino: časnikarsko legitimacijo s podpisom pariškega prefekta. Možaku je nek ’;’:o zastala sapa: »Oprostite, razumeli me boste, pri nas je nadzorstvo izredno strogo.« In razumel sem ga, ter pognal motor. »NE SMEMO BITI PESIMISTIČNI!.: V trgovini je pač kot je v tisočerih in tisočerih trgovinah, človek vstopi in ce zin v takorekoč praznem prostoru. Na policah, omarah in v predalih je kaj malo blaga. F o-dajalci in prodajalke postajajo po trgovinah kor voščene lutke. — Stvar je pravkar pošla, a je naročena! — mi pravijo z narejenim nasmeškom. — To se pravi, da ga ne bo več?! — »Ah, tako pesimistični pa le ne smemo biti,« me tolažijo brez posebne vneme. Če pa hočete priti stvari do jedra, je treba reči: »Da, ta blokada, saj še traja. To vam ni šala niti pravljica!« Vsi mi pripovedujejo o blokadi, a mislijo v resnici nekaj povsem drugega. RAZOČARANI REPORTERJI Nemški reporterji, ki potujejo križem Francije, so nad Francozi silno razočarani. Vsepovsod zastavljajo nešteta vorašanja, na katera pa ne dobijo odgovor« ali pa silno banalne odgovore. Radi tega se jim zdi, da gre slava inteligence in univerzalnosti nekdanjih Galcev močno h koncu. Toda motijo se. Iz raztrganih stavkov in Iz molka Francozov ne znajo b «u, jih ne znaj ) p -slušalk Zakaj med gostim in krasnim besedičenjem propadlega re žima in med govorico naroda je namreč prevelika razlika. DEMARKACIJSKA LINIJA Sicer pa je v Franciji stvar, o kateri premišljujejo in pri kateri se v mislih mudijo nenehoma prav vsi Francozi: demarkacijska linija med zasedenim in nezasedenim delom države. Ta linija ne reže samo dežele na lislllliils!#-: Zgodba o madžarskem izgubljenem s"nu poškodovali ladje, ki so jih Nemci vzeli z naših rek, da bi se na njih peljali v Anglijo, to je vendar nekaj neizbežnega. Da so lam zaprli dovoz, to je tudi povsem razumljiv). 1 o-da ko ne bomo imeli ničesar več in .:.o bodo Anglež prepričani, da nam Nemci ne bedo edvzeli, potem bodo gotovo kaj oustili skozi« MARŠAL IŠČE MOŽA, KI BO REšli. FRANCIJO :>Da videl sem maršala. Takole je stai, biizu mene kot zdajle vi. In gotovo pi, bil oo-nosnejši kot ste vi. Sicer pa niti ne vem, to končani svetovni vojni, je neka madžarska mati v Budimpešti poslala ' svojega sina k peku po kruh. Dečko je 1 sicer odšel iz hiše', a se ni več vrnil. V glavi so mu vrtele same pustolovščine. Srečno je utekel čez.madžarske meje ter prišel po neštetih pripetljajih v Ameriko, kjer je, našel delo v nekem hotelu. Fant je bil bistre glave ter je naglo napredoval, dokler ni napravil prav čedne kariere. Ves ta čas pa njegovi starši na Madžarskem niso slišali o njem niti besede. Pred dvema tednoma je bila, kot že leta in leta, zbrana preostala družina v Budimpešti pri večerji. Nenadoma nekdo potrka. Vrata se'odprejo in v izbo vstopi, kot bi se zadnjih dvajset let sploh nič ne bilo zgodilo, izgubljeni sin naravnost proti materi ter ji izroči hlebec kru- AL DO SOSEDNJEGA PEKA 1 ha, rekoč: »Mama, tukaj je kruh, po katerega si me poslala!« Mati je bila vsa iz sebe ter so se ji udrle solze po licih, očeta pa svidenje v prvi mah ni kaj prida ganilo. Najprej je naredil izgubljenemu fantu primemo očetovsko pridigo, šele nato se je razveselil ter ga objel. »ZELENO BOGASTVO« Neki ameriški botanik je izračunal, da ima odrasla bukev, ki rneri v premeru 75 cm, okoli 120.000 listov. Vendar pa se ta številka lahko skrije pred iglavci, ki imajo do 25 milijonov zelenih igel. X Italijanski radio je ta teden uvedel v svoj redni program vsakodnevno »romunsko uro« v svrho poglobitve italijan-sko-romunskega kulturnega sodelovanja. Uro je otvoril italijanski prosvetni minister Pavolini. I — Kakšno vreme je zunaj? — Kako naj ti povem, ko pa leži*taka megla! T. JOHNSON: Posledica nasil Letalo v snegu . Med Londonom In Birminghamom vozi vsak dan brzi vlak. Karič Masterlield, „deklc z nalepšimi očmi na svctu“ kot so jo imenovali v londonskih krogih, je enkrat na teden potovala s lem vlakom na obisk k svoji sesiri, ki je bila poročena v Birminghamu. Tako je bila na poli pred tremi tedni. Ko je vlak odrinil s postajer je zadnji hip skočil na slopnice mlad mož in stopil naravnost v oddelek, kjer je samotno sedela Karia. Prvih dvajset minul je bilo vse v najlepšem redu. Iznenada pa je neznanec drzno pogledal v Karijine lepe oči in ji ponudil cigareto, kar pa je odklonila. —- O, mylady, ali ne kadile? Ali vam smem ponudili bonbone? — Hvala. Od tujcev ne sprejmem ničesar ! — Modro življenjsko načelo. In neznanec si je zadovoljno prižgal cigareto. — Saj res ne morete vedeli, s kom sedite v vlaku? Znani so mi slučaji, ko so neznanci ponudili zastrupljene bonbone, da bi potem mogli mirno opravili svoj roparski posel Midva se na priliko peljeva še celo uro, ne da bi se vlak medlem kaj ustavil. Karič je krčevito sliskala časopis pred oči. V oslalcm pa vendar ne veslo, kaj je moja namera. Znabiti vas hočem ubili? Pri teh besedah je neznanec segel v žep. Dekle je skočilo pokonci, pa sc je znašla pred naperjeno revolversko cevjo. Zasilna zavora je daleč, skoraj tri korake. Že pri prvem koraku utegnete bili mrtva Co pu ostanete mirna in razsodna, se vam ne bo prav nič zgodilo . . Ne... ne. Le že hočete moj nakit ... Neznanec zamahne z roko: —- Vaš nakit? Ne, nekaj drugega bi rad, mis Masterlield. V Cityju namreč kroži govorica, da ste doslej hladno odbila vse prosilce in ženine. — Kako si dovoljujete?... Joz? O, še kaj drugega. Zahtevam, da sc ta hip z menoj zaročile. — Smešno. To je vendar pravo nasilje,, napad na mojo osebno svobodno voljoi. Kaj takega lahko vedno zanikam. • Seveda, -- se je neznanec zasmejal. Toda nikar ne pozabite na škandal, ki bi s lem utegnil nastati. Tole mi boste takoj podpisati. Stavil sem namreč s svojimi prijatelji, da se ob tem in tem času vrnem v London, razume se, z vami. Vse pa se dogaja radi maščevanja mojih prijateljev: Lamborna, Chestertona 111 Mans-iielda. Ali me sedaj razumete? In verjemite mi, da bi se tudi uboja ne ustrašil... — Ali bi sc zares drznili? — Da! Moj alibi je tako vešče pripravljen, da bi mi nikoli ne mogli dokazati, da sem sjiloh bil v vlaku... Karie je stresla ledena groza. Prav. Podpisala bom. S lem bom izpričala, da je bilo vse storjeno z mojo vednostjo, kajne? In Karie z naglo kretnjo jiodpišc svoje ime. — Toda že na prihodnji postaji bom mogla povedati... Lahko, — se je smehljal. —• Toda vsi bodo verjeli meni, ko jim bom dokazal, da sva se nekaj malega sporekla, kol je pač običaj med zaročenci... Mellon je drugi dan zaman iskal v časopisju izjavo, da Karie razdira zaroko. Ko se je pravkar s lem ukvarjal v mislih, 11111 prijavijo Karie. Sprejel jo je v knji/-, nici. Cim se je sluga odstranil, je Karič j>olegmlu samokres. —■ Kako ste smešna, draga moja s® jo zasmejal. —• Pozabila ste, da jev bilo moje orožje prazno, dočim jc vašo.-* Sicer pa mi povejte, s čim naj vam postrežem, draga moja? — Draga, od kdaj. Kolika drznost! • ‘ je planila Karie. — Zdajle boste nemudoma odšli z menoj, da se, poročiva, t 0-letn odrineva za dva ledna. Seveda, »a poročno potovanje, — mu je ironično dejala Karie. V vašem iznakaženem značaju je le še ostala trohica genllc-menslva, saj veste, da nikoli ne boste imeli pravice do lega prisilnega zakona-Cez dober mesec pa se bova ločila... — Vi se torej hočete zares z menoj poročiti? - Da. Ločitev jc namreč manj neugodna zadeva kot pa razdrta zaroka. Sicer p: to sami veste. Krivico boste vzeli na svoje rame. , Vest o poroki se je drugi dan razlelc*^ po Londonu kot nabila bomba. Zadeva ,F bila tem bolj zagonetna, ker nista hoten lady in Iorcl Mellon pred otjhodom na Pu ročno potovanje nikogar sprejeli. Mimo Pariza, Rima, Dunaja in Berlin* je prišel mladi par slednjič v Hamburg-Zadnji večer, prodno sla se vkrcala n. ladjo, sla šla v opero. Po operi v bat* kjer sla plesala. Pila sta sekt 111 neprestano plesala. Razpoloženje mlade Jady P* je postajalo čedalje slabše. , — Draga moja, danes ste videli n e Ion’! žalostna? jo jc vprašal Mellon. — lv‘- naj bi storil ža vas? ,. o ■ Vi? — de ona nejevoljno. In oci J žalijo solze ' — To... da... prav to. Vi sle prri1 vzela najin dogovor. Se nikoli v življenj, nisem srečala tako hladnega človeka Nenadoma je Mellon obje) Karie -u dvorane in jo poljubil. Vedel sem. Vse sem vedel, draga rie. In vprav lo sem bolel loda •sl)j’i?,‘j sem hoj ponos, pa sem radi tega c-1" da skopni kol pomladni sneg Mar-b or Dar naj bo izraz dobrega, plemenitega srca .Kaj je dobrota? Kdaj lahko rečemo o človeku, da jo dober? Mnoge ljudi smatramo za dobre, četudi prav za prav ne zaslužijo povsem tega pridevka. Za dobrega smatramo navadno človeka, ki Vestno izpolnjuje svoje dolžnosti ter se mu ne more v tem pogledu ničesar očitati, ki skrbi ljubeznivo za svojce, ki tudi berača ne bdpodi brez daru od hiše in "i prispeva svoj delež morda tudi kot elan v kakem dobrodelnem društvu. In vendar pozna kritični svet še neko drugo dobroto, ki bolj osrečuje in zadovolji. Prava dobrota se krije s srčno na-°brazbo in z onimi duševnimi zmožnostmi, ki omogočijo darovalcu, da daruje tako, da obdarovanec radostno sprejme dar, čeprav je morda majhen, ker čuti da mu ga je poklonilo ono »lepo srce. M se z veselimi veseli in z žalostnimi žalosti«. Kdor ima sočutno srce za bol svojega bližnjega, bo lahko našel pravi tiačin, kako naj izkazuje dobrote. Predvsem pa naj se odreče vsaki nečimrnosti: dar naj bo izraz dobrega, plemenitega srca, ne računajoč na zahvalo ali Protiuslugo. Med dobrotniki in podpor-mki siromakov je res tudi mnogo takih, m si ne žele, da bi se njihova imena za-radi izkazanih dobrot obešala na veliki zvon, ker dajejo iz plemenitosti, tako da ne ve levica, kaj je poklonila desnica. Toda v izpodbudo drugim morajo tudi oni mnogokrat pristati na to, da se njihova imena objavljajo, da se tako omajejo tudi oni, ki soJbo!j »trdi«. Plemenit človek tudi ne izkazuje dobrot po svojem duševnem razpoloženju: danes, ko je dobre volje, dobi prosilec, ki morda daru niti vreden ni, velik dar, dočim odrine jutri ob slabem razpoloženju bolj vrednemu in potrebnemu manjšo podporo. Prava dobrota se pokaže, ako darujemo kolikor mogoče brez mnogih besedi in da prosilca tudi odbijemo prijazno in milo, ako to že moramo storiti, ne pa surovo in osorno. Cesto pa je prijazna in tolažilna beseda bolj umestna in zaželena kot naj- lepše darilo, saj mnogi hrepene po pravilnem razumevanju njihovega položaja in sočustvovanja. Pregovor sicer pravi, da se ob dobrih besedah nihče ne zredi, toda tudi vsi pregovori nimajo v vseli življenjskih prilikah enake veljave. Kjer se deli prava dobrota v tej ali oni obliki, osreči obdarovanega vedno, in kar je še več vredno, tudi darovatelj sam občuti nekako notranje zadovoljstvo. Le taka darila morejo cesto potolažiti tudi največjo bol ter vliti balzama na ranjeno srce bližnjega, kakor pravi pesnik Jos. Turkuš: Dobrotnost vzorna nebeška jc hči, ki grenko usodo človeštva sladi! A. K. Pobrežani dobilo „male harmonikarje" Mali harmonikarji Podmladka Rdečega križa v Studencih so gostovali na Pobrežju v dvorani Riedlovc gostilne, kjer so priredili koncert, ko j ega čisli dobiček jc bil namenjen pobreškim gasilcem. Pobrežani so dvorano do kraja napolnili ter niso Sledili s priznanjem mladim umetnikom, ki so izvajali obširen spored naše narodne glasbe. Mali harmonikarji, ki so vsi med 3. in 14. letom starosti, so pod vodstvom svojega dirigenta Jožeta Matjašiča dosegli s pobreškim gostovanjem nov lep uspeh. Nastop studenških Podmladkarjcv RK je zbudil na Pobrežju živahno zanimanje; studenški gasilci so sc zaradi tega odločili, ustanoviti v okviru svoje čete odsek malih harmonikarjev, ki bi naj začel eimpreje delovati. V la namen naj se javijo gasilski četi vsi, ki hi radi v tem odseku sodelovali. Meseca februarja t. 1. se bodo vršili v območju mestne občine mariborske Požarno-policijski pregledi podstrešij, Meti in stopnišč. Ob tej priliki se bo tudi ugotavljalo, če je zadoščeno predpisom Pravilnika o zaščiti pred napadi iz zraka, Predvsem točki 3. IV. dela, B., tehnične Mužbe, ki določa preventivne mere za zaščito pred požari, povzročenimi z za-Z1'£»lnimi bombami. Med te preventivne Piere spada izpraznitev podstrešij, stopic itd. vse nepotrebne in za požar ne- PROF. TARAS POLJANEC bo nastopil kot solist na gosli na simfoničnem koncertu Glasbene Matice drevi varne navtase m oprema za ^™iob 2(| y ve,ih dv()ranl SokoIskega do. ognjišč, povzročenih predvsem od zazi-jma> Sviral _ MendelsSOhnov violinski Komisiiski pregled hiš v mestu navlake in oprema za gašenje galnili bomb. Istočasno se bodo pregledala tudi izvršena zaklonišča. Da bo delo požarno-policijskih komisij hitro napredovalo in olajšano, prosi mestno poglavarstvo mariborsko vse hišne lastnike oz. njihove zastopnike, da sami takoj pregledajo vse svoje objekte, odstranijo eventualne nedostatke in tako preprečijo toliko nepotrebne pisarije in neprijetnih kazenskih postopanj. Mendelssohnov Občni zbor Strelske družine v Studencih M nedeljo je bil v .,Evropi ' v Studencih občni zbor tamkajšnje Strelske družine, ki jo je vodil predsednik k- inž. Levi. Po pozdravu navzočega delegata g. dr. Vauhnika je predsednik izčrpno poročal o uspešnem delovanju *cga narodnoobrambnega društva. Tu- di poročili tajnika g. Davidoviča in blagajnika g. Pegana sta pokazali intenzivno ddlo studenške strelske dru-Mbc. Za nadzorni odbor je poročal 8- Drago Cižck, nakar so bile volitve. Novi odbor sestavljajo gg.: inž. Levi Josip, predsednik; inž. Vitomir Simič, podpredsednik; Marjan Vovk. tajnik: blagajnik Friderik Mandl, gospodar Josip Klcr, odborniki Arančič Vojislav, inž. Aleksander Kibaljčie, Rruno j Gobec, nadzorni odbor Josip Frelih, j Ivan Golčar in Davidovi«: Bogdan. Za častnega člana studenške strelske družine je bil izvoljen g. inž. Raja Djot-- ^ ___ dicvič. Lepo uspelo zborovanje jc za-! " ' ~ , ._____ ki inči I snodbudni covor g. dr Vauhni-1 koncert v e-mohi za gosi, s spremlja- njem orkestra. Razen tega so na spo- ljučil spodbudni govor g ka, ki jc poudarjal lepe besede strelcev v štiriletnem delovanju. Sokolski smučarji na Pohorju Sokolsko društvo Maribor 1. priredi 9. febr. 1941 smučarska tekmovanje pri Sokolski planinski koči na Pohorju, dalji in moški naraščaj tekmuje v smuških likih, članice in ženski naraščaj pa v \eku na 2 km. Prijave sprejema društvo •to 7. febr., ustmene pa tudi 8. febr. do pri Sokolski koči. Tekmovanja sc prično točno ob 10. s startom pri Ruški 111 ciljem pri Sokolski koči. Zbor za članstvo Sokola 1. je v soboto ob 14.30 pred etnim telovadiščem, kdor pa ne bi mo-*jel že ta dan oditi na Pohorje, naj pride v nedeljo točno ob 5.30 na koroški kolodvor ZAKAJ ZAPOSTAVLJATE RE MEKINJSKE ULICE? -adnje rini je /upadel tako visok ‘S1,eg, da j,, ,|0|,()(j jv |>eriferijskih ulic niesto zelo otežkočen, zgodaj zjutraj PJ skoraj nemogoč. Mesina občina OI’je p<» žri v mestnih ulicah sneg s plugom /-godnjih jutranjih urah. dočim •o ulic na periferiji mesta že nekaj rini UySponmi. Ker stanuje v teh ulicah VU.P del uslužbencev iz uradov, trgo-111 drl. v meslu in morajo bili mnogi zgodaj v službi, so prisiljeni, gazili celem snegu in lako izpostavljali ''°je zdravje. V meslu je v lem Sledu ze. Po ravjc \ mestu ,je v tem po->nnogo bolje, ker skrbijo hišni h,>sesiuiki že v zuorhiiih urah za či- ščenje pločnikov, medlem ko Lega na zunanjih ulicah vsaj v veliki večini ju. Vsi prizadeti prosijo mestno občino, da naj sc usmili tudi teh ulic. m Postavljen jc za pristava 8. skupine v Cclinju dosedanji politično upravni pripravnik pri policiji v Mariboru Ciril Verstovšek. m Mestna davčna uprava v Mariboru opozarja zavezance dopolnilne prenosne takse ,‘da je rok za vlaganje prijav za odmero dopolnilne prenosne takse podaljšan do 15. februarja 1911. m Ljudska univerza v Mariboru. V petek, 7. I. m., ho predaval znani kmetski fotograf g. Ljudevit Griesbach iz Zagreba o temi: Od Šibenika do Ulcinja. Predavanje bo pojasnjevalo okoli 200 prekrasnih slik v naravnih, barvah. Občinstvo se. bo lahko dodobra seznanilo s presenetljivim napredkom barvne fotografije , kajti prekrasne serije fotografij, ki jih je izdelal g Griesbach, jc strokovna kritika zelo laskavo ocenila CIT UTE „MALE OGLASE" m Na Ljudski univerzi, v Studencih bo imel 0. febr. humoristično predavanje o „Pomenu smeha in spanja Božo Podkrajšek, urednik „Tolega lista”. Dohodki mariborske carinarnice so se zvišali v primeri z. decembrskimi v lanskem I lu za 541 .(MR) din ter gredo predvsem na račun zvišanega ažija. Znašali so 11,(./U.02.V50 din. od česar odpade na uvoz K K171.120" 23 din, ostalo pa na izvoz. Na depozitih- je bilo vplačanih 121 tisoč 336 din . m .Slrossmajorjeve proslave so bile včeraj po mariborskih šolah s primernimi deklamacijami, pevskimi točkami in spominskimi ' govon, v katerih se je podčrtaval pomen Strossmaveria za naš narodni in kulturni razvoj. Pouku sicer ni bilo. m januarju redu še skladbe K. M. von Webra, F. Schuberta, A. Borodina in K. Baranoviča. Koncert bo dirigiral kapelnik vojaške godbe kap. Jos. Jiranek. Ker bo koncert prenašala tudi ljubljanska radijska postaja, se naproša občinstvo, da pravočasno zasede Svoja mesta. vrnili nekateri preskrbovalne-za enkrat še dovoljno m Borza drla v Gregorčičevi ulici išče po enega ključavničarja, varilca in strugarja. m Združenje krojaških mojstrov v Mariboru poziva člane davčne obveznike in pavšalisie .da nemudoma vlože prijave za leto 1940. Formularje, dobe v tajništvu, Slomškov trg M. m Krušne nakaznice so Mariborčani, ki so izjaviti mu uradu, da imajo zalogo moke doma. m Neznani vlomilec jc vlomil v noči na 1. februar v pisarno delavnice inž. Karla Ungcrja na Pobreški cesti. Vrata v delavnico je odprl s ponarejenim ključem, \ pisarniška vrata pa jc s pomočjo pile in noža napravil odprtino, skozi katero sc je splazil. S ključi v odprtem predalu mizni-cc je odprl 2 omari ter jih prebrskal. Denarja ni bilo, drugega pa bržkone ni iskal, ker ne pogrešajo ničesar. Vlomilec je. odšel ]x> isti poti. po kateri je vlomil. Obrtniški plei 8. februarja 1941 v Sokolski dvorani — Vojaška godba m Združenju pekarskih mojstrov opozarja občinstvo, da se ne dobi nobena vrsta kruha, oziroma peciva brez živilskih nakaznic razen luksuznega peciva. Torej velja lo tudi za koruzni kruh. in Izprijena mladina. Dva dečka sla sc vtihotapila v stanovanje hišne posestnice Katarine Olorepčeve v Kneza Koclja ulici, ki jih je zalolila bas v trenutku, ko sta prišla iz odprle sobe. Eden izmed njih je. zaprosil kruhu, na vprašanje, kaj sla v sobi iskala, pa sla oba pobegnila na ulico kjer sta se kmalu izgubila. Posestnica je kmalu odkrila, da sta ji mlada nepridiprava izmaknila iz nezaklenjenega predala 550 din gotovine. A m Od doma sla pobegnila 12 letna dvojčka Pavel in Peter P. Predvčeranjim ob 13. sla odšla kakor po navadi v šolo, kjer se pa nista javila, tudi domov jih ni bilo. Oblečena sta v sive plašče ter nosita sive športne kape. Ker sla poprej e študirala zemljevide in govorila o pol-o-vanju, je mogoče, da sta se napotila iz mesta Maribora. m Okoli 1000 sezonskih delavcev iz Prekmurja se jc po lako zvanem božičnem odmoru vrnilo v Nemčijo, kjer bodo zaposleni v industriji. * Inserali za vse časopise pri Hinko SAX. Grajski Irg. * Družabni večer priredijo oficirji mariborskega garnizona 6. t. m. v hotelu „Orel“. Žačelek ob 20'30. Obleka povoljna. * -KOLO”. Sobolu 22. februarja zabavni večer ,,Kola” v Narodnem doiiiu. * POŽAR! Nepričakovano izbruhne po-žar> ki jc že marsikaterega posestnika upro-pastil .Vsled tega je nujno potrebno zavarovanje stanovanj, trgovin, obrtnih obratov, tovarn, zalog blaga itd. proti požaru. Zavarovalna dcln. dr. „DUNAV“ v Zagrebu, podružnica v Ljubljani, prevzame vsa la zavarovanja ter sc lahko zanesete na hitro in _ kulantuo likvidacijo v primeru škbde. Pri rastoči draginji je priporočljivo, da se povišajo že obstoječa zavarovanja. Obrnite se z zaupanjem na naše glavno zastopstvo v Mariboru, Aleksandrova c. 12, tel. 23-86. * Vsi časopisi, domači ter inozemski pri Hinko SAX, Grajski trg. * Podporno društvo žel. uslužb. in upokojencev v Ljubljani sklicuje za jutri 6. februarja ,ob pol 17. uri popoldne v lokal društva „ Vzajemnost” v Mariboru, Sodna ulica 32 širšo sejo. Člani in delegati vabljeni! * Slaribor. Sestanek v četrtek, dne 6. februarja, ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma. * Zadružni sestanek. „Naš Dom” priredi svoj informativni zadružni sestanek v nedeljo, dne 9. februarja 19-11 v Mariboru pri Povodniku v Jurčičevi ulici, ob 14710 (pol 3.) uri. Vabljeni so vsi ! ’' ‘ ' ’ .. oni, ki imajo ka- kršno koli zanimanje do zadruge in ki bi si hoteli na zadružni podlagi ustanoviti svoj lasten dom. na dolgoletno odplačevanje. Odbor. * 26-3.9 je telefonska številka uprave in uredništva humorističnega tednika .,Toli listA * Pisarniške potrebščine, tiskovine Hinko SAX, Grajski trg. * PUTNIKOV IZLET V BUDIMPEŠTO od 22.—26. februarju. Zahtevajte prospekte! pri petemu k diplom optiku Darujte za zimsko pomoč! PITAJTE „MALE OGLASE” * Prvič v Mariboru nastopala g. Analolj Žukovskij prvi plesalec in šef baleta beograjskega Narod, gledališča in gospa Janja Vasiljeva primabalerina istega gledališča na Ruskem večeru v soboto 15. febr. v Narodnem domu. m Nočno lekarniško službo bosta vršili od I. do vključno 7. februarja lekarna pri sv. Antonu, Frankopanova 18, tel. 27-01 ter lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova cesta!, tel. 21-79. Narodno gledalliie Sreda, 5. febr,: zaprlo. (Simfonični koncert Glasbene Matice v Sokolski dvorani za red A.) Četrtek, 0. febr., ob 20.: Plesni večer Moharjev« in Pilata. Red B. Drugi plesni večer v gledališču bo uprizorila dvojica ljubljanskega opernega baleta. ga. Mohorjeva in g. Pitalo. To pot pride na vrsto red B. Spored je isti kakor zadnjič, z dodatkom Slrilofove humoristično točke „En par iz prejšnjega stoletja''. fino * Grajski kino. Danes znameniti ruski zgodovinski velefilm .,Stjcnka Razin" izborna igra, krasno petje o Volgi. - KINO ESPLANADE. Izredno lep odličen francoski velefilm ,,Nemoral”. Gaby Sisvian. Paul Cambo, rraneoise Rosay. * KINO UNION. Od danes do četrtka ,,Roža velemesta”. Tyrone Povver, A lice Faye in znani Al Jolson. miti* aptasi v „yeietkiltu'*! KANC STROJI jo 20 besed (o din. vsa fjtseda 1 din pudulinia JABOLK Skladišče SLUŽBO IŠČE io 20 besed 12 din. vsaka nadalinia beseda 1 din za srednjo postavo poceni na prpdai &xi krojaču Viktor Kos, Pod mostom, Maribor- Spomnite se CMDI DENAR JE HOTEL PONAREJATI Bivši posestnik, sedaj nezaposjeni delavec .Mernik Franc,'ki je zrečki rojak stanuje v Slu v. Bistrici, v svojih podvigih nima sreče. Pred leti je bil ob posestvo, ko mu je zgorela hiša, sedaj pa so ga zalotili ob ponarejevanju denarja. Vse si je že lepo pripravil doma v svojem stanovanju; treba je bilo le še nekaj klišejev za končno izdelovanje petstotakov, katere k-nameraval izdelovati. Pa so mu načrte še pravočasno prekrižali orožniki, ki so.za zadevo-izvedeli prav tedaj, ko je osumljeni iskal za svoje delo »družabnika«, k: "'■‘i hi mu v nadaljnjem prizadevanju do končnega cilja svetoval in pomagal. — Orožniki so napravili preiskavo, in i]e zaman. Našli so na njegovem domu skritq (n kliŠpie, prav dobrq izdelane, toda 'bili so samo enostranski ter je bilo treba drugo stran še izgotoviti. Najdenih je bilo tudi več plošč z negativi petstodinarskih bankqycev. Orožniki so seveda vse te lepi priprave zaplenili ter celo zadevo izročili okrajnemu sodišpit v Sl. Bistrici. ' m Hadvioijsfcf; drobni- novice. Poročila st;i se v Radvanju »de. yilnia Kolarjeva ter «. l-ranjo Kodrič. — Zg. Radvanjčani v v tako zvanem ’,Rožnem dolu""'si zelo žele, da I)i končno prišli do svoje električne razsvetljave, o kateri se je doslej že dovplj razpravljalo. — .Med 'Radvanjčani sc je pričelo obravnavati vprašanje glpde ustanovitve poštnega urada n- Radvanju. — Radvanjska' občina prjdn.o kida sneg s svojih cest. tako da je kljub velikim množinam zapadlega snega zagotovjjen nemoten avtobusni promet na občinskem področju. Se po starih tovarniških cenah so dospele' STRUŽNICE (Prazisions-Drehibanke), 200x 1000—15000 tuni z nprlon-prestavami in vdelanimi elek tromotorji ter vrtalni stroj, ki vrta do 30 mm, z vdelanim elektromotorjem Ludvik I|er-šjč, Ljubljana, Cesta 29 oktobra 13 Telefon štev 37-54 22539-14 do 20 besed s;aiicjo tak ‘oglas nainesto reklamo nisnicne priložiti v znamkah. Za do 20 besed 20 dia. vsaki nadaijnto beseda 2 din * GOSTILNIČARJI! Priporočamo ' Vam oglaševanje v gornji ruhrjki, ki je kazalo KjSakcftm izletniku za st; b ot n e -11 «1 tujske popoldne- plača za Sl ARL.JSA ZENSKA išče^ službo’ postrež|iice k boljši družini. Pismene por nudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod »K. ti« 2253-1-3 u" i>fesc<4 15 ; di|i. vsaka nadaljnja belila 1 ijin Išepuio za.Zagriib k Boljši Itiši MLADO KUHARICO z dolgoletnimi , spričevali,’ za v^sa hi|na dfla, 10. februarja. Ppnijdhe poslalj na »Publici’-ti's«. Zageeti,. j,bd »S80Š9«. 22538-2 IZOBRAŽENO REKLE kMuifj veselje do ’ ;gostHne, išče ipesto natakarice s 15-februarjem. Naslov v cgl odj-" »Večernika. 22533-3 VA3EfM£l*iKt) io 28 besed 1 din. vs^ks nadaliniji jigseda t din . OBRTNIKI Alj Rntfphujefe vajeuca-ko? %jl)0 enkratni mali oglas Vatfr bo" prjnesel zaželeni uspeli. „ 4 , POSTREŽNICA ki bi bila u služben a od ‘fei. ure zjutraj do 12. ure, se sprejme takoj. Vprašati Kopališka 22, pritličje desno-______________________22537-2 NATAKARICA mlada, simpatična, 'išče mu-'■Jp taktu .kttljieni . iok*l»-. Ponudbe Prosim na Mila Kovačič, Cvetlična ul. 27-11, desno. 22536-2 JA do 25 letna, poštena, čedna, ki zna nekoliko kuhati,' se sprejme k mali družini 'v Split. Informacije Cvetlična ul. 23-111 dopoldne. 225~32-2 HVA DOBRA POMOČNIKA za furnirana dela sprejme Ploji! (S drug. Smetanova ul. I' 225,’>>:2 ALI IŠČETE Oddajte v tej oglas za din ne bo- izostal- ;Spreime Se UČENKA za trgovino 'z mešanim blagom. Ni|§lqy v ogl. odd. »Ve-Čcrnika«.*'' : 22529-4 STANOVANJE iŠČfc •j« ifl.ies«! I5 'VečerpT-kov« mali oglas.. 13 TRGOVCI! Cvplliepj uiert- vosek in la. orehma jedrca kupite najceneje v‘Medarni, Ljubljana Zidovska ulica’ 15. 22541-13 FOHiSTVG-OPREMA 20 besed 15 dir* vsaka nadallnin beseda 1 dir MIZARJI, ROKODELCI! Z oglaševanjem Vaših izdelkov v tej rubriki, sj boste pridobili stalne odjemalce. 17 ' ' . . Pradam kompletno SPALNICO 12 komadov, novo, za tričetrtinsko ceno. Naslov v oglasnem oddelku Večernica« 22504-17 ŽENSKI KOTIČEK to 20 besed 15 din vsaka nadalinia besedo ' d|n TfHiOVCI OBRTNIKI! v se žene berejo male oglase. Zato oglašujte v tej rubriki, ki je namenjena samo našim ženam- is MODRČKI s ciniki, rokavice, uoeavlce-damsko perilo tiaicetteie ori » Keiiš-u Stolna I 11406-18 FRIZERJI! Mesec februar je 'čas plesnih prireditev. Opomnite vse eenj dame na Vaš frizerski salon. Uspeli ne ho izostal. 18 LESNA INDUSTRIJA POZOR! Trostranski skobeini stroj za izdelovanje ladijskega poda je dospel iz. Nemčije še pp ugodnj cpni. Ludvik llcršič-Ljubljana, Cesta 29 oktobra 13. Tel e “on 37-54 22540-14 ŽENITBE - DOPISI do 20 besed 20 din vsaka nadaljnja beseda 2 din ŽENINI. NEVESTE! Tudi Vi sc pošlužite »Večer-nikovih« dopisov. Najaktualnejša rubrika Nešteto zahval in priznani- 19 »RESNA« Oprostite, v nedeljo bil zadržan, prosim določite sestanek na stari naslov P. J. 22535-19 GLASBILA lo 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda T din MOGOČE IMATE tudi Vi »Stradivarijeve go-sli«? Ali potrebujeta niogdee nov radio-aparat? Oddajte v tej rubriki oglas jn p.opjačau bo z uspehom 20 POUK do 20 besed lf^din^vsa^a' liathrniiia beseda 1 din MATERE! Vaš sinko je- prejel t>b uol-letju slabo oceno. Poiščite mu inštruktorja potom »Več.« malih oglasov! 2t d 20 besed 15 din. vstifca nadalinia beseda'V diff POMANJKANJE BENCINA... Sedaj je čas, da ugodno prodate ali kupite avto ozir. mo torno kolo. Oglas v »Večer-niku« Vam jamči uspeh. 22 OPEL-OLYMPIA limuzina, v odličnem stanju, z dobrimi gumi. Taksa z^ leto 1941 plačana, je ža z dobrimi gumami. Taksa za 18.500 din naprodaj. Jugo-getierator, Aleksandrova 51. 22521-22 ASTROLOŠKA SPECIAHST-ka M me. FELICITAS daie na podlagi točnih rojstnih podatk»v zanesljive nasvete ob torkih in petkih. Sodna »1 2fi-llt 22249-18 KROJAČI, ŠIVILJE Ali potrebijjete nov 'šivalni št jo j ? Z ogTascm v »Večer-iiikn • ga. boste uušji. 14 PISALNI STROJ moderen, za 2.400 din na prodaj. Naslov v ogl. odd. »Večernika«'. 22519-14 ■■rr-.r vczjia v platno din 50, in polusnje din 65 Knjigarna, in papirnica Tiskovne družbe Maribor, Cankarjeva ulica | Telefon štev. 25-45 do. 20 besed 15 din. vsaka beseda 1 din POSESTNIKI KMETOVALCI KROMPIR JABOLKA, SENO in ostale pridelke vnovčite najbolje potom »Več.« malih oglaisov. 23 2—3000 kg pol gnilih, za prešanje oz. za prede'ayo prodam. Ogloda se lahko vsak dan od 11-12. ure v Kopitarjevi 6. Maribor- JABOLKA kg 2, 3 iii 4 din. Koražija- Aleksandrova OPOZORILA dc 20 besed 20 din. vsaka iiacjajjnja beseda 2 dlri NAZNANILO. Preselil sem svojo krojaško detavjuco iz Aleksandrove c. v Juičieevp ul- 4-1. Vspm drž. nariieščeiičem 10 odst. po r.ust Kroiaški salon Jakob Erbus. 21798—25 IZJAVA Podpisani izjavljam, da nisem več plačnik za event. dolgove Siranko Romane- Siranko Štefan, tneli- drž. žel., Fran-kopanova 17- 22531-25 urnz io 20 besed 15 din vsaka nadaljnja beseda 1 din AKO STE IZGUBILI ROKAVICO? Ne morete nositi samo ene rokavice. Oddajte mali oglas v »Večernik« in pošten najditelj se bo zglasil. 27 VEVERICE. DIHURJE. LISICE kune. zajce m vse ostale vrste diviačin kitpuiem naivišiih dnevnih cena«. Sprejemam v stroienie in bar vanie. Peter Semko. ™ar*‘ bor- Aleksandtova cesia *“■ 20/74-28 do 20 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 1 d(n KPDAK-RETINA (foto aparat) nov, z vsem priborom- za 1600 din nar/ro-daj- Naslov’ v ogl odd. »Večernika«. 22520-28 Dobro ohranjena LOVSKA PUŠKA kal. 14, se proda. Kralj. Mat: teševa ul 31, Studenci-Mari-bqr- 22526-28 ŠPORTNA OBLEKA nrilijante, zastav-iialne' listke išče nujno za nakap M. IliseriRv sir Maribor Oosposka Nogavice trajne po >HlmeIa< kopeli Krom-šfevilke in črke za izložbe Zagreb, Masarykova 13 Prospekti na zahtevo >n8MELA« proprofule preči Opu nje petelj (zank) Din 3Q‘ — NIMELA SAH0PR0DAJA C E L J El poštni predal 2 IJobi se v dtgseiija^ m trgovinah Vsakovrstne papirja m cunj kupuje in plačuje po najvišjih dnevnih cenah B. ŽELEZNIK trgovina vseh vrst surovin Udi Pobiežie. Cankaiicva 15 Nakupovalnica Kopališka ul. le^efon 27-43 Večja tovarna v Mariboru sprejme sposobnega, izurjenega Mm? v manufakturni branži. Vstop takoj. Ponudbe pod »Stalna služba« na upravo lista MALE OGLASE za scjbotno-nedeljslfo štpvilkp ..Večernika" čimprej v tednu, najkasneje do petlo^J. zvečer, ker so do teda oddani mali ogjas n rez posebne pristojbine in zato cenejši, kakor v soboto do ‘J ure dopoldan oddam. »VEČERNIK « Oglasni oddelek. • A • za signiranie zabojev, vreč, sodov kož. kamenia itd ' kovip £atva štampiljke ? gumija 'D »Sofra« fireiinnli^j Manbor. ® l «ie!on ^5-l< Izdaja m orcjiin MiOLV llHiMKAK v Mariboru liska Mariborsko tiskamo d d. predstavnik STANKO DE1E1.A * Mariboru - Oglasi po ccniku - liokopis se ae vračajo — Uredništvo io uprava: Maribor. Kopališka ulica U — leleioo urcdtiišivu šlev 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev II <09.