9. Štev. Požtnlna plačana v gotovini. * \J Ljubljani, SOfc>C>ta 28. februarja 1925. Posamezna Stevilka i^OJDin V. r OIASILO NARODNO - SOČI JAUSTIČNE STRANKE. IJ UnNtetttv« ia »pravniMv«: Grum* M. 7, Im. — r Telefon tftov. W ■———=■ » Izhaja vsako soboto. Slesotna naročnin«: m tnzemstvo 6 Din, za Inozemstvo * Din. inierdit sc računajo po velikosti. C«.m so wr»«i»TT . v oglasnem delu. «*===■■ Naša kriza. Da se nahaja naša država v stalni krizi, o tem menda ne dvomi danes niti najgorečnejši pristaš sedanje vladne politike. In čeprav se sedanja vlada 1'or-meluo ne nahaja v krizi, dasi je z dru-gimi besedami dobila pri zadnjih volitvah formeluo večino poslanskih mandatov, je vendar vsakomur jasno, da je pri tako majhni razliki med mandati vladne formelne večine in mandati opozicije resno, trajno ustvarjajoče delo izključeno. Da pa za formelno večino vladnih mandatov ne stoji tudi večina naroda, to je razvidno iz števila kroglic, oddanih proti njej, ki presega za stoti-soče število, ki je bilo oddano za njo. In lahko mimo trdimo, da se nahaja naša država še vedno v oni krizi, ki se je pričela s sprejetjem Vidovdanske ustave in da se z njo vred nahaja v resnici v krizi tudi današnja vlada. Vladne krize, ki nastopajo v parlamentarnih državah, morejo imeti raznolike povode. Ali izhajajo iz neposrednih nezaupnic, ki jih izrekajo parlamenti vladam radi neuspešnega delovanja ali pa tudi iz osebnih momentov, kadar se ministrska skupina razde r e vsled posameznih osebnosti. Naša trajna državnti in z njo vred dejanstvena vladna kriza ne očituje niti prvih uiti drugih razlogov. Gre za resnejše vzroke, kakor je nezaupnica parlamenta ali pa osebna nesporazumljenja med posameznimi člani vlade. Vzroki so držav-no-politične narave in ker so ti vzroki stalni in neizpremenjeni že od sprejetja Vidovdanske ustave, moramo imenovati to krizo eno najopasnejših, kar jih mora zadeti mlado državno tvorbo. Poglejmo, v čem tiči politični temelj sedanje državne krize. Nositelj dosedanje ustavne, notranje in gospodarsko-socijalne politike v naši državi je bila skoro izključno demokratska, po njenem razkolu samostojna demokratska stranka. Svojemu političnemu delovanju je postavila vrhovno načelo narodnega in kulturnega edinstva, katero smatra za temelj močnega državnega razvoja jugoslovanskega naroda. Izhaja pri tem iz bojazni, da bi se v državi ne razvila v še večji meri dosedanje narodne, ali če hočete, plemenske razlike, kakršne oči-tujejo posamezni deli našega državnega prebivalstva. V tem oziru se je postavila odločno po robu političnim tendencam, ki so se pojavile na Hrvatskem. V Sloveniji pa je zagovarjala in zagovarja tako upravno in kulturno politiko, ki naj izbriše čimpreje samostalno veljavo slovenskega jezika in kulture. To svojo politiko je bila demokratska stranka uspela voditi tako daleč, da je izglasovala Vidovdansko ustavo, s. katero je menila ugonobiti razlike med posameznimi deli državnega prebivalstva. Demokratska stranka in njeni sledniki in pomagači pa je bila pri celi svoji politiki pozabila in še vedno pozablja na osnovne sile, ki morejo izvesti edin-stvo naroda in kulture. Zmota obstoja v tem, da smatra narodno-plemenske razlike in kulturne diference za take socijalne formacije, ki se dado odpraviti potom enostavnih dekretov in ustavnih določil, potom političnega nasilja in oblastvene razdelitve. Ona je pozabila na osnovno funkcijo, ki jo ima v socijalnem življenju soglasje, mirni sporazum in bratska skupnost. Ustavna, dekretalna določila so onemoglo sredstvo tam, kjer se določeu državni narod politično in duševno tako razcepi, da nastopa kot vodilna črta javnega mnenja mržnja in sovraštvo proti vladnim ukrepom, proti državnemu aparatu, proti državi sami. Edino tedaj, če bi uspeli zagovorniki in poborniki ideje popolnega kulturnega — ne samo političnega — narodnega edinstva potegniti za sabo narod, kateremu so poizkušali vsiliti svoje strankarske nazore o državni ureditvi, o narodnem in kulturnem edinstvu, bi se moglo govoriti, da so bili in da so dejansko državotvorni, da so. gradili in da grede v bodočnost. Toda njihova notranja politika, njih upravna korupcija, njihova gospodarska in socijalna politika pa je zašla na taka pota, da je danes odločna večina hrvat-skega in slovenskega, pa tudi srbskega naroda proti njeni politiki. To so jasno pokazale številke zadnjih volitev. Rezultati se ne bodo spremenili niti v bodoče. Verjetno je, da se l>odo za one, ki hočejo vladati za vsako ceno in za vsako ceno prodreti s svojimi idejami, še poslabšali. Ce bi pa prišlo do volitev, pri katerih bi bila moč v rokah ouhi, ki so danes v opoziciji, pri katerih bi bilo vsakršno nasilje proti sedanjim opozicijonalnim volilcem izključeno, potem bi današnja opozicija nedvomno ne odnesla samo formelne večine, temveč bi postala njena dejanstve-na premoč v narodu tako silna, da bi bila možnost pozitivnega dela politikom sporazuma za dalj časa zagotovjena in bi bilo upravičeno upanje, da država že enkrat premaga latentno krizo, v kateri se nahaja skoro od svojega poroda sem. Kot vedno, stojimo mi tudi sedaj na strani onih, ki hočejo, da zavlada narodna volja kot vrhovno načelo našega parlamentarnega, vladnega in državnega življenja. Brez upoštevanja tega načela ni mogoče stvoriti enotne Jugoslavije, niti narodno enotne, še manj pa kulturne. Močna država, narodno edin-stvo in skupni kulturni tip jugoslovanstva je ustvarljiv samo s pristankom naroda samega, to se pravi njegove eminentne večine. Šele kadar se bodo sporazumeli o osnovnih pravcih naše državne politike Srbi, Hrvati in Slovenci, šele tedaj bodo postavljeni trajni temelji našemu skupnemu državnemu, narodnemu in kulturnemu življenju, tedaj šele se bo ta trojna skupnost začela udejstvovati, ker bo temeljila na javnem soglasju vseh delov prizadetega državnega naroda. Dokler pa ne pride do tega, je trajna državna kriza neizogibna. F. B. Politični potpourrl. šele bolnik ve ceniti zdravje, šele doba samovolje rodi v zatiranih hrepenenje po dobrinah zakona. Zakoni so dobri ati slabi, napredni ali nazadnjaški. 'Slabi zakoni -so veliko zlo, ker delijo krivične slo-bošfine. • Še večje zlo pa je brezzakonitost. 'Medtem, ko določa zakon točno dopustne meje kritike in dela, jih ne vidimo v dobi samovolje nikjer. Tako dobo preživljamo danes v Jugoslaviji. Quius regio, illius ju-dicio. Drugače postopajo politični satrapi s svojimi nasprotniki v Zagrebu, drugače v Beogradu, drugače na Sušaku, drugače v južni Srbiji, drugače v Šumadiji i. dr. Čimdalje bolj pa se uveljavljajo običaji tudi pri nas v Sloveniji, kjer smo bili do nedavno tega še precej za vetrom. * Imamo zakone, dobre in slabe, napredne in nazadnjaške. Toda po teh zakonih sodijo danes le še neodvisna sodišča, ako se jim da prilika. Ker pa sodijo sodniki po svoji vesti in ne ui>oštevajo migljajev od zgoraj, zato se pravdoreki sodnije v mnogih slučajih prezira, zato stremijo gotovi krogi za tem, da bi zlomili odpor sodišč z ukinje-njem sodnikove neodvisnosti. Gorje državi, ako uspe nakana! »Težko, bratje, je življenje,« ali pa lahko, kakor se ga vzame, celo gotovini uradnikom tudi v Sloveniji. Takih, ki plezajo po ramah svojih tovarišev navzgor, sicer ne manjka nikjer. Zlasti pa jim cvete pšenica pri nas. Slovenija ima dobrih upravnih Drugače seveda je negotovo dobro in dolgo življenje v državni službi. Jugoslavija se čudno giblje. Premika se kakor rak-sedmorak nazaj, v stran od demokracije in naukov liberalizma. Zato pri nas ne velja več Krekovo geslo: »Najsposobnejši naprej!« temveč >plosknlci v ospredje!« Ne zna pa vsakdo dobro ploskati. Pravijo, da so za tako delo sposobni zlasti ljudje z velikimi rokami in malo dušo. Ako nimaš teh sposobnosti, se trudiš zaman priti v krog onih, ki se jim dobro godi v državni službi. Vendar pa moreš saj osiveti pri skromnem zaslužku, ako se vzdržiš vsake nepovoljne kritike merodajnih faktorjev. Gorje ti pa, ako imaš male roke in veliko dušo! Tedaj ne spadaš v današnji dobi v državno službo. če te je pa že nemila usoda privedla v le kroge, ti jamčim, da se ne boš pri najboljši kvalifikaciji postaral \ svoji stroki. »Kdor n z nami, je proti nam«; ta klic ti doni kakor memento mori nasproti dan na dan. Ker imaš prenmle roke, ne moreš glasno ploskati, pa tudi ne jemati izrednih dobrin činovniškega zakona. Ker imaš veliko dušo, sočustvuješ s svojimi tovariši in bi jim rad brez izjeme izboljšal položaj. Zlasti pa se ti gabi plezanje po tujih hrbtih. Pripravi si kovčeg za pot! Izberi si drug poklic, da te razmere ne presenetijo! Poklicni ploskal« imajo tudi velike uhlje. Zato slišijo vsako rahlo mrmranje in vsako nepovoljno opazko. . Skladaj, prijatelj, ter pojdi! Drugače boš prej ali slej moral iti. Uradniški zakon ima tudi ostre kavlje, ki se neopreznemu zaderejo globoko v meso in kite. Tak kavelj je n. pr. § 234, ki govori o stalnosti uslužbenca. Nič manj ni nevaren § 71, ki se peča s premestitvami iz »neizogibne službene potrebe«. Državo stane sicer zadnji kavelj ogromne vsote, ker ]e treba stroške za selitev povrniti. Toda Jugoslavija je bogata država. V te svrhe ne manjka denarja. Neizogibnost pa se utemeljuje po gotovih političnih klubih nekak, takole: A. je kandidiral, recimo, na Koroščevi listi proti edino zveličavnemu /Narodnemu bloku*. Ta 9. j'e eo ipso protidrža-ven element«. Ako je uradnik, se mora odpustiti ali, če je še količkaj upanja, da bi se znal poboljšati, saj premestiti. Navodila se dajo v tem smislu merodajnim činite-Ijem, ki povzročijo potrebno. 'Pako se uničujejo družine, ker se razdružujejo i. dr. Omenjeni primer pa ne velja le za Koroščevo listo, temveč ludi; za vsako drugo, razne liste »Narodnega bloka«. in še za ne-broj drugih slučajev. Jugoslavija je, oprostite, čudna tvorba! Venomer se suče z zemljo naprej, rodi pa mesto levov miši. Lev ni krvoločen, ni maščevalen, ni zavraten, ni zahrbten. Lev je plemenita žival. Njegove oči so uprte v daljavo, da si izberejo plen vreden kralja Šivali. Jugoslavija nima političnih levov, zlasti pa je borna Slovenija. Same miši rodi, venomer, majhne, pritlikave, krvoločne, vedno lačne miši, ki ne prizanašajo niti lastnim bratom, se množijo neznansko naglo ter ogrožajo z bridkimi glodači danes že skoro vse pridobitve ujedinjenja. — — — Vprašanje javnih nameščencev. moči s primerno oceno v izobilju. Toda iz strankarskih ozirov so uporabnejši mlajši. Takole kak starina z ustaljenimi nazori upravlja vestno svoje delo ne oziraje se ne na levo, ne na desno. Drugače mlajši. Ta pograbi v dobi splošne uradniške bede raje priliko, da se povzpne v višja področja uradniške lestvice. Mladi ljudje imajo vobče prožne ude in znajo dobro plezati in še vse bolje skakati. Ogromen saltomortale in kar po tri-, štiri skupine ležijo na mah za smehljajočim se akrobatom. Kar velja za upravne uradnike, velja tudi za druge, čeravno v bolj skromni meri. Časovno napredovanje je sitna stvar. Živeti po tri-, štiri leta v isti skupini z isto plačo ne ugaja vsakemu. Toda v sreči kaže uradniški zakon tu pa tam presledke, ki se dajo porabiti, dokler je človek še mlad in prožen. Težko se je sicer stiščati skozi tako luknjico, toda izplača se pa le. Saj za nekoliko mesecev se pride pred drugimi na cilj. Vse to- pa tudi v Sloveniji ni mogoče doeči morda z izrednimi zaslugami za svojo stroko. To je precej postranska stvar. Glavno pa je ploskanje. Ploskati je treba pri vsaki priliki, ki se nudi glavnim političnim igralcem. Te je treba hvaliti na vsa usta, vsikdar in povsod. Stori to in jamčim ti, da se ti bo dobro godilo na zemlji ter boš dolgo živel v državni službi! Zadnje tri mesece je bilo v vladnem časopisju veliko govora o javnih nameščencih. Davidovičeva vlada je osnovala komisije, ki naj pripravijo revizijo zakonov o javnih nameščencih in železničarjih. S padcem vlade je delo teh komisij prestalo oziroma ni več bilo aktualno. Slovenski vladni časopisi, predvsem >Jutroc< so sicer z em-fazo povdarjali, da se dela na reviziji in da (bodejo oni revjizijo izvfedli, vendar je za vsakogar bilo jasno, da so to samo besede, ker je Centralni savez napovedani kongres v Ljubljani moral odpovedati. Ta preložitev letnega kongresa v Ljubljani ni prišla toliko do izraza med volilno borbo, ker so bile pač druge parole in je vodstvo Saveza molčalo. Tem večji pa je bil odpor med članstvom stanovskih organizacij javnih nameščencev na znotraj. To je dalo tudi povod za slovensko glasilo zveze javnih nameščencev »Naš Glas«, da je povedalo svoje mnenje, sicer skomno, a vendar precej jasno. »Jutro« pa Je dne 24. februarja 10‘J,rj. prineslo uvodnik, na katerega ne smemo molčati. Abstrahiramo od dejstva, da je ta uvodnik zagledal beli dan ravno na puslni torek. Je to stvar okusa! V tem uvodniku se postavi »Jutro« na stališče, da je »Naš Glas« v volilni, kampanji prinašal defetistične članke in s tem delal proti Narodnemu bloku. Na koncu predzadnjega odstavka pa piše »Jutro« med drugim, da so stranke Narodnega bloka od slovenskega in hrvat-skega uraduištva bile ... »naravnost bri-skirane in odbite od njega in vsled tega avtomatski primorane skrbeti mesto za vse, vsaj za svoje somišljenike«. Ne bodemo ne polemizirali ne napadali ali opravičevali, a povedati moramo svoje mnenje. Javni nameščenci in železničarji vseh kategorij izvzemši nekoliko izvoljencev so dejanski v naši državi tako plačani, da je človeka sram o teni govoriti. Vlade so tem državnim uslužbencem dolžne že poldrugo leto razlike na plači po zakonu za G mesecev. Vsa skrb raznih vlad v naši državi za javne nameščence je dokumentirana že v tem dejstvu. Navedemo še samo par drugih primerov in sicer stanovanjske razmere, prevedba na novi zakon, pokojnine in draginjske doklade, premestitve brez Vsake stvarne podlage, upokojenja itd. Ne pomaga niti izgovor, da sedaj dnevno stoji v raznih ministrstvih v Beogradu na stotine prosilcev za državno službo. Ja, so prosilci, — a to so partizanski »hortešk, ki zahtevajo sedaj likvidacijo in honoriranje obljub pred volitvami. Ako se najde kdo v naši državi, ki se sklicuje na te prosilce, da bi udaril po uradništvu, ki je baje to zopet stvar okusa, pomeni pa popolno nepojmo-vanje države in naroda. Javni nameščenec bodisi kterekoli kategorije je za to tukaj, da vrši svojo službo po zakonu za državo, za narod, ne pa za kako stranko. Pravica za vse in vsakogar! To je osnovno načelo uprave vsake države, ki hoče imeti poštene in zadovoljne državljane. To smo hoteli ugotoviti, da smo si na jasnem o pojmovanju državne uprave v današnjih vladnih krogih. Prepričani smo, da bode slovensko in hrvatsko uradništvo ostalo zvesto samemu sebi in svoji izvršeni nalogi, — delati za svoj lasten narod in državo po zakonih tudi proti volji partizanskih mogotcev. Velika opera v Parizu je najkrasnejša stavba v Evropi. Letos svoji posebni arhitekturi in razkošni je minulo 50 let od kar je bila zgrajena notranjosti. Veliko opero v Parizu je impozantna stavba, kii se odlikuje po zgradil Charles Garnier. Izseljevanje. Vse dobe človeške zgodovine nam kažejo iste izglede, kako države naraščajo, se večajo na škodo slabejših m tekmujejo v prosti medsebojni konkurenci za premoč. Kar se je godilo pred več tisoč leti, prav isto se godi danes, le da se je forma dogajanja nekoliko predrugačila. Najnovejša doba se kaže v znamenju boja med vodilnimi državami sveta — če odštejemo borbe in napetosti med manjšimi in srednjevelikimi državami. Pri tem je smoter politike v imperializmu, ki teži za obvladanjem vedno novih zemelj v izvenevropskem svetu. Te dežele tvorijo cilj kapitalizmu, ki jih skuša gospodarsko izrabiti in hkratu tudi cilj ljudstvu samemu, kateremu je v domovini postalo premalo prostora in ki si hoče z izseljevanjem zboljšati svoje živi jenske pogoje. Ti dve tendenci opazujemo v vseh dobah. Vzpričo kapitalistične uredi« današnjih držav se prva uveljavlja izrazitejše in brezobzimejše, toda druga ni nič manj ukoreninjena, raje še ele-mentarnejša. Ravno njej narodi, ki mislijo na svojo bodočnost, posvečajo mnogo pozornosti. V tem oziru so izmed evropskih narodov najbolj srečni Angleži. Oni imajo po vsem svetu dežele, ki jih ne le gospodarsko izkoriščajo, marveč kamor se ves previšek angleškega prebivalstva izseljuje in si pri tem najde celo najlepše življenjske pogoje. Kanada, Avstralija, Južna Afrika, Nova Zelandija morejo sprejeti milijone izseljencev. Vrh tega si je angleška rasa ustvarila v severoameriški Uniji svoj drugi dom in tam se množi in veča leto za letom s priseljenci vseh evropskih narodov. Tako se angleška rasa stalno množi in prehiteva vse druge narode. Nemci, kot temeljiti in sistematični nacionalni politiki, so hoteli prekiniti to relativno nazadovanje. Zato so začeli propagirati s parolo, naj bi se nemški izseljenci naseljevali po smotrenem načrtu v čim kompaktnejšem ozemlju južne Amerike, kjer bi mogli s časom izpodriniti latinsko raso in tako pripraviti tla narodno-politični osvojitvi južnega dela velikega kontinenta. Misel je drzna, a je našla vnete propagatorje, ki so upali v njeno uresničenje, seveda v trdni veri v nemško nepremagljivost. Danes so slični nemški načrti odstavljeni z dnevnega reda. Mi Slovani smo po velikem delu že dokaj gosto naseljeni, iz naših dežel so odšli že mnogi stotisoči iz rodne grude in mnogi njih so se izgubili v tujih narodih. Tudi med nami so se oglašali skrbeči glasovi ter skušali zavreti ali celo preprečiti pogubno izseljevanje. Pred svetovno vojno pač popolnoma brezuspešno. Južni in severni Slovani . smo izgubljali na ta način vsako leto tisoče in tisoče od svojih že itak malih narodov. Ustanovitev lastnih narodnih držav je sicer za nekaj časa izseljevanje ustavila, ker je politična in vsaj deloma ekonomska svoboda konsumirala mnogo več ljudskih sil, nego doslej Toda ker izkazujemo južni in severni Slovani že sedaj prilično gosto obljudenost, trajne težnje na izseljevanju vendarle ne bo mogoče odpraviti, kar kaže posebno pri nas v Sloveniji že sedaj močno izseljevanje delavskih sil na Francosko. V nepredaljni dobi pa se bo pojavila nedvomno z mnogo večjo } vehemenco. Ali jo moremo uravnati v svojo nacijo-nalno korist? Na svoje lastne državno-politične kolonije južni in severni Slovani pač ne bomo mogli misliti. Manjkajo nam za to vsi predpogoji. Ozreti se bomo morali na oni slovanski narod, ki je edini v stanu, da izvrši velike slovanske narodne misije, to je na Ruse. Rusija ima v svoji oblasti ozemlja, kjer je prostora še za mnoge milijone novih naseljencev, kjer je še mogoč sijajen gospodarski razvoj. Sem spada vsa srednja Azija, kamor je doslej Rusija pošiljala leto za letom ogromne množine svojega ljudskega prirastka. In v tem oziru se ruski narod lahko primerja z angleškim: narodne sile so mu vsled izseljevanja ne slabšajo, oziroma manjšajo, marveč ra-sto in se krepe. Če se posreči uravnati težnjo na izseljevanju tudi ostalih manjših slovanskih narodov v isto smer, bi pomenilo to ustvarjanje | ene izmed zelo važnih osnov večje in trajnejše bodočnosti slovanskega razmaha. /POAMTMCHH &K*£EJLM ; Politltnl poloidj Vladne stranke kot opozicija se pripravljajo na Kasedanje narodne skupščine. Na sejah ministrskega sveta je vlada izdelala delovni program, ki je že bil tudi v javnosti objavljen. Kandidat za predsednika narodne skupščine je določen Jovanovič. Kandidatura Jovanoviča sicer zadeva na nasprotnike med delom radikalov in med samostojnimi demokrati, iz vzrokov, ker je Jovanovič še vedno v zvezi s opozicijonalnimi strankami. Po dosedaj znanih vesteh iz Beograda bo pa kandidatura Ljube Jovanoviča navzlic nasprotstev obveljala. Posebno samostojno demokratsko časopisje venomer trdi, da je nacijo nalni blok popolnoma solidaren in enoten. Ravno to preglasno zatrjevanje pa vzbuja sumnjo, da so se med radikali in samostojnimi demokrati pojavila stara nesoglasja, ki groze, da se razbije nacijonalni blok. Sicer o razbitju naci-jonalnega bloka tekom prihodnjih mesecev še ni misliti in je krizo pričakovati z jesenskim zasedanjem narodne skupščine. Naravno je, da se vladni stranki ne nahajata v najprijetnejšem položaju. S parimi glasovi večine ni mogoče misliti na trajno vladanje. Situacija za vladno večino je tem bolj neugodna, ker v viadfi' ni zastopana večina Hrvatov in Slovencev, ki so v opoziciji. Dejstvo pa, da so v ogromni večini Hrvati in Slovenci v najstrožji opoziciji proti današnjemu režimu, pa gotovo tehtno otežko-čuje notranje politično situacijo, ki stremi za razčiščenjem d ržavno-p ravnih sporov. Nevzdržnosti današnje vladne večine se prav posebno zavedajo radikali. Znano je, da imajo razni ugledni člani radikalne stranke ozke vezi s predstavniki raznih opozicijonalnih skupin. Na vse strani se sondira teren, kako bi se moglo najti soglasje. Radikali pri dosedaj še neoficijelnih razgovorih odkrito izjavljajo, da jim bi ne bilo prav nič težko pretrgati vsake vezi s samostojnimi demokrati. Radikali delajo tudi samostojne demokrate odgovorne za teror, ki se izvaja v naši državi. Opozicija je izdelala komunike, ki ga priobčujemo na drugem mestu. Komunike ne potrebuje nobenega komentarja, ker že po svoji vsebini pove, da je opozicija odločena voditi najodloč-nejšo borbo proti sedanji vladi. Opozicija bo počakala, kakšno stališče zavzame vladna večina pri verifikaciji mandatov. Če bo vladna večina odklonila verifikacijo dela opozicijonalnih mandatov, je pričakovati, da se bo vsa opozicija abstinirala iz narodne skupščine. Za slučaj, da bi bila opozicija primorana napraviti ta odločilni korak, Je delazmožnost narodne skupščine zapečatena. Inozemstvo, ne izvzemši prijateljske države skrajno neugodno motre današnjo politično situacijo v naši državi. Inozemstvo se skoraj soglasno izreka proti današnjemu režimu in obsoja metode vladnih strank, s katerimi (nastopajo proti opoziciji. Današnja vladna večina ni le izolirana doma, ampak tudi v tujini. KOMUNIKE >NARODNEGA BLOKA«. Zastopniki, strank narodnega sporazuma so na sejah 23., 24. in 25. februarja 1925 sklenili sledeče: 1. Zastopniki sporazumnih strank ugotavljajo, da so njihove stranke odobriie politiko narodnega sporazumu m da so izvoljeni, pri teh volitvah z izrečnim mandatom, da do konca izvedejo to politi- • ko. 2. Da so se stranke, iz katerih je sestavljena današnja vlada, po načinu, na kateri so izpeljale volitve, izključile za sedaj iz vsakega sodelovanja v dovršitev narodnega sporazuma. Sporazumne stranke niso mogle v današnje sestavljenem parlamentu niti posamezno niti; skupno iti v nobeno kombinacijo s edanjim radikalnim klubom kot celoto, ker so poslanci tega kluba za parolo proti sporazuma še vedno radi lega, ker sporazumne stranke ne marajo in ne smejo v nobeni obliki sankcionirati takega načina vršiteV volitev, ker bi to značilo za bodočnost, da so vsa jamstva za pravo in red v naši državi iluzorna. 3. Da je kljub vsem nasiljem, pritiskom in potvorbam, že danes jasno, da je večina ljudstva za politiko sporazuma in da bi pri svobodnih volitvah prišlo tudi formalno do najsijajnejšega in najpopolnejšega izraza. 4. Da so sporazumne stranke z ozirom na vsa pooblastila dolžne še bolj odločno nadaljevali dela za dovršitev sporazuma. Potem, ko so pretresali vsa nadaljnja vprašanja, ko se je ugotovilo popolno soglasje v vseh teh vprašanjih, potem ko so v posebnem načrtu določili! glavne točk' skupnega programa, je bilo skenjeno, da združene stranke sestavijo stalno politično zajednico pod imenom »Blok narodnega sporazuma in ljudske birokracije, čigar organi bodo predstavniki; ožji in širši izvrše-valni odbor in plenarne seje narodnih poslancev blokia. Zastopniki strank bloka narodnega sporazuma ugotavljajo, da vlada protiustavno in protizakonito drži v zaporu izvoljene narodne poslance, če tudi bi jih morala oblast po izrečnih določbah člena 81. ustave in čleija 108. poslovnika za narodno skup_-'ščino pustiti na svobodo, čim so bili izvoljeni za narodne poslance. Razlog za to odredbo ustave in zakona je ravno ta, da ne dopusti, da bi nevestna vlada zapirajoč narodne poslance v številu, ki ji je potrebno, vplivala na sestavo verifikacijskega odbora in s tem na definitivno sestavo narodne skupščine. Zastopniki Bloka narodnega sporazuma ugotavljajo, da je tako postopanje brez vsako zakonske podlage in rsled tega čisto nasilje, in izjavljajo, da bodo sporazumne stranke v slučaju, če bi vladno nasilje preprečilo izvolitev, čeprav samo enega narodnega poslanca da ne bi mogel priti na sejo narodne skupščine, podvzeli najenergičnej-še ukrepe, da preprečjio ustvaritev takega usodepolnega precedenta. SSJ IN BRATSKI SPORAZUM. »Socijalist« prinaša svoje neslane nazore o politiki bratskega sporazuma In o voditeljih onih strank opozicije, ki so za ta sporazum. Kakor skoro ob vsaki priliki, tako so zlasti v tem vprašanju gospodje ru-deči' socijalisti pokazali svoje brezmejno demagoštvo v vsej nagoti. O stvari sami nimajo ali nočejo imeti pojma. Misel sporazuma je pri tej gospodi borba za korita. Kakor so pač oni navajeni. V koristolovstvu imajo pač skušnje. Poglejmo samo na razne Kristane, Prepeluhe in druge, kam so zajadrali in prijadrali. Prav v istih vodah pa jadrajo tudi sedanji voditelji SSJ z dr. Korunom na čelu. Zato jim je idealna misel bratskega sporazuma »lov za koritar-stvom«, med tem ko ves svet v6 in je prepričan o tem, da leži rešitev naše notranje državne konsolidacije edinole v izvedbi ideje bratskega sporazuma. Vsakomur je to jasno, le gotovim voditeljem naših socijal-nih demokratov ne. JPO MIC M H DBŽitI uu / t - ! Razkol med komunisti na Češkem. Vsa češka politična javnost stoji te dni pod utisom boja ki se je pričel med tamoš-njimi komunisti. Upoštevati je treba dejstvo, da je komunistična stranka v Češkoslovaški zelo dobro organizirana in predstavlja med komunisti izven Rusije najboljše organizirano stranko. Tudi glede taktike so češki komunisti znali obdržati posebno smer. To je bil tudi vzrok, da so zadnji dve leti sistematsko pridobivali na pristaših iz vrst soci-jalne demokracije. Interesantno je tudi to, da so med delavstvom nastopali z nacijonal-nimi1 gesli in dokazovali, da češkla socijalna demokracija ni ne internacijonalna in ne češka, temveč dela z raznimi političnimi transakcijami direktno proti interesu češkega razrednega proletarijata. Socijalni demokrati so se težko branili, ker niso mogli odvreči dejanskih dokazov v raznih aferah. Radi tega je mnogo prepričanih marksistov - socijaldemokratov delavcev iz same jeze nad svojimi voditelji prešlo v skrajno levico med komuniste. . Izgledalo je, da bodejo komunisti na rovaš socijalne demokracije dobili v bodoče še večji prirastek, osobito radi tega. ker so češki socijalni demokrati v vladi in so cene življenjskim potrebščinam od novega leta sem porastle. Naenkrat pa je prišlo do notranjih sporov v stranki in je bil voditelj praških komunistov poslanec Bubnik razrešen vseh svojih funkcij v stranki. Informirani krogi trdijo, da je Moskva bila tista, ki je povzročila razkol. Moskvi taktika češke komunistične stranke že d el j časa ni bila po volji in je zahtevala razredno »akcijo«. Glavni voditelji češke komunistične stranke so se temu protivili in prišlo je do ločitve na dve strani, na desnico, kjer so češki komunisti voditelji in na levico, kjer prevladujejo nemški židovski in madžarski zaupniki - voditelji pod vodstvom Hakena; Moskva je dala stranki pred kratkem 40.000 dolarjev za »akcijor. Ta se ni (izvedla in Moskva nadaljnih obljubljenih 20.000 dolarjev ni več hotela dati. To je bil po poročilih čeških listov glavni vzrok, da je levica nastopala v stranki) s terorjem in dobila večino v izvrševalnem odboru. Akcija se je izvedla pod vodstvom le- vice v raznih demonstracijah v Pragi, Brnu, Klad nem in ostalih večjih delavskih centrih. V Pragi je prišlo pri demonstracijah do spopada s policijo in prelivanja krvi. — S tem je hotela levica Moskvi dokazati, da je razredno revolucijonarna. Te demonstracije starim izkušenim češkim voditeljem komunistov niso bile po volji in prvi se je proti njim postavil priznani organizator in vodja praških komunistov poslanec Bubnik. Novo vodstvo stranke ga je kratkomalo postavilo na cesto. Organizirano komunistično delavstvo pa misli drugače in ne pripusti obglavljenja popularnega voditelja Bubnika. Poslanec Bubnik je izstopil iz komunističnega poslanskega kluba, sledil mu je dosedaj tudi nemški komunist poslanec VVarmbrunn. Sledilo bode še najbrže več drugih poslancev. Informirani krogi trdijo, da jih izstopi 11 in da si stvorijo poseben nezavisen političen klub. Glavno vlogo v levici igrata že imenovani Uaken in neki Seldler. O tema dvema se trdi, da sta vse preje, kakor poštena delavska voditelja in osobito glasila socijaldemokratov prinašajo o teh dveh razne afere in nečedne stvari. Češka javnost presoja to borbo iz popolnoma pravilnega stališča, ako povdarja, da češki proletarijat ne bo pripustil, da bi mu Moskva potom poslanih nemških, židovskih in madžarskih voditeljev diktirala razne avanturistične akcije, ki so v bistvu naperjene v prvi vreti proti interesom češkoslovaškega proletarijata. Jasno je, da stranka s tem bojem ogromno izgubi in to vsled tega, ker ji obračajo hrbet res najbolj zavedni in pošteni marksisti’, ki nočejo biti igrača v rokah raznih laži - voditeljev. Za komunistično idejo kot tako in predvsem za Moskvo pomeni ta razkol na Češkem enega najhujših udarcev, ker z razbitjem češkoslovenske komunistične stranke pade ena največjih in najboljše organiziranih strank izven Rusije. Zveza narodov. Triintrideseto zasedanje Zveze narodov se otvori dne 9. marca. Dnevni red Mussolinijeva rojstna hiša. Današnji vladar Italije, Benitto Mussolini, se je rodil leta 1882. v mali občini Predapio v provinci Forci. Bil je učitelj, pozneje pa urednik lista »Avanti«. Italijanska vlada ga je iz političnih razlogov preganjala, da je moral bežati v tujino. Med vojno pa je zopet stal v vrstah italijanske armade in bil v bojih proti Avstriji ranjen. Po vojni je organiziral močno, šovinistično nacionalno gardo, fašiste in s pomočjo teh je postal ministrski predsednik in kot trik pravi vladar Italije. Prinašamo sliko skromne hišice, Mussolinijevega rojstnega doma v Pr edapiu. obsega 22 točk in je na prvem mestu razprava o zenovskem protokolu. Zasedanje Zveze narodov bo nadalje tudi obravnavalo o vojaški kontroli Zveze narodov v Avstriji, Nemčiji, Bulgariji in Madžarski ter o sprejetju Nemčije v Zvezo narodov. Zasedanju bo predsedoval Chamberlein. ŽENA — MINISTER. a <<* s ■ Ni sicer pravi minister s polnim naslovom, pač pa zavzema zelo važno mesto ministrovega namestnika. Madame Mar-guerita Vogelova je ne-le zelo izobražena v stroki, ki ji je poverjena v ministrstvu javnih del, marveč tudi znamenita krasotica. Vogelova je prva žena v Franciji, ki je postala član vlade. RUSIJA. Belgijski senat se je izjavil proti priznanju Sovjetske Rusije. — Predsednik ameriških Združenih držav Coolidge je odločno dementiral vse vesti o kakem zbližanju Amerike in SSSR. — Novi poveljnik rdeče armade Frunze je predlagal sovjetski vladi, da se število vojske reducira za 50.000 mož. — Rimski poslanik SSSR Jurjeujev je izjavii, da se Rusija ne odreče Besarabiji. Sovjetska vlada zahteva plebiscit v Besarabiji. Rumunija, ki je anektirala Besarabijo pa odklanja plebiscit, ker se boji, da ji ne bi ogromna večina naroda izrekla nezaupanje. — V Uralu štrajka nad 100.000 delavcev. — V pokrajinah Ukrajine in severnega Kavkaza preti nevarnost, da izbruhne lakota. Sovjetska vlada je dovolila milijonske kredite za nakup žita. NEMČIJA. V nemškem državnem zboru je predmet živahnih razprav afera, ki zadeva odkritja o podeljevanju kreditov Veliki porurski industriji. Krediti v znesku 700 milijonov zlatih mark so bili podeljevani neenakomerno in v škodo države. V alero so zapleteni ugledni politiki iz desnice, med njimi tudi minister zunanjih zadev Stressemann in minister financ Schlieben. Vlada se je poizkusila opravičiti z memorandumom, ki ga je izdala v brošuri. Pojasnila vlade pa niso zadovoljiva. — Bivši nemški kron-princ se je udeležil neke športne prireditve v Berlinu, pri kateri so sodelovali sami bivši nemški oficirji. Prireditev je obiskalo nad 5000 ljudi. Kronprinc je bil ob vstopu na prireditveni prostor od množice viharno pozdravljen. V Berlinu torej uspeva monarhistična propaganda. — Francosko-nemški trgovski dogovori so ostali dosedaj brez uspeha in je možnost podana, da se pogajanja sploh prekinejo. — V pruski skupščini je bila dr. Marxu izrečena nezaupnica s 221 glasovi večine proti 218 glasovom. Dr Marx je takoj izjavil, da demisijo-nira s celokupno vlado. Proti pruski vladi so glasovali nemški nacijonalisti, komunisti in nemška ljudska stranka. Dr. Marxu bo poverjena ponovno sestava vlade. Verjetno je, da bo dr. Marx sestavil uradniški kabinet w ZLATOROG KINO MATICA LJUBLJANA Kongresni trg Strokovni vestnik. Vsem podružnicam NSSZ. Strokovno tajništvo je razposlalo pred dnevi vsem podružnicam okrožnice s prošnjo, da se o njih razpravlja na od borovi seji. Tajništvo poziva zato vse podružnice, da to nemudoma store in potem podajo svoje mnenje tajništvu. Tajništvo poziva vse zamudne podružnice, da čimprej dopošljejo centralni blagajni mesečne obračune in sezname. So podružnice, ki še za lansko leto niso obračunale, zavedajo se se naj, da to ne ikažu radi reda v podružnici. Pošljite torej obračune in sezname točno in redno. Upravni odbor NSSZ ima svojo prihodnjo sejo v nedeljo 15. marca ob 2. ur! popoldne v strokovnem tajništvu. Na tej seji bo glavna točka razprava o glavnem zboru, ki se bo vršil maja meseca na Jesenicah. Podružnice naj razpravljajo o event. predlogih za glavni zbor, katere naj potem predložijo osrednjemu vodstvu, če možno še pred 15. marcem. Strokovni čevljarski tečaj, ki ga je otvo-rila NSSZ v Ljubljani in katerega vodi strokovni učitelj br. Karol Majce zelo dobro napreduje. Stalnih obiskovalcev ima letošnji tečaj okolu trideset. Ker pa se dnevno prijavljajo novi učenci, se bo otvoril še en tečaj. Ravno tak tečaj otvori tudi podružnica NSSZ in »Bratstvo« v Zagorju. S takimi tečaji dokazuje NSSZ, da umeva potrebo po strokovni izobrazbi posameznih strok in jim jo zato nudi. S tem. tudi resno udejstvuje svoj program. Trbovlje. Podružnica NSSZ sklicuja za v nedeljo 8. marca ob pol 3. uri popoldne plenarno sejo v društvene prostora gostilne Pravdič. K tej seji so vabljeni vsi člani podružnice. Na seji poroča strokovni tajnik br. Kravos iz Ljubljane. Vabimo vb* člane, da se te važne seje točno in polnoštevilno udeleže. Št. Pavel. Iz našega kraja se nismo že dolgo oglasili. A kaj hočemo, ko pa pri nas vse poteka po navadi. Podružnica NSSZ bo vpeljala redne članske sestanke, ki bodo večkrat združeni z predavanjem. Tak sesta*.. « nek bomo imeli prve dni marca in bo na istem predaval strokovni tajnik br. Kravos iz Ljubljane. Dan in uro sestanka objavimo v prihodnji »Novi Pravdi«. Ze vnaprej pa vabimo vse članstvo, da se tega sestanka sigurno udeleže. Kranj. V tukajšnji predilnici, kakor tudi v drugih obratih je opažati v zadnjem času veliko zanimanje za Narodno socijalno strokovno organizacijo. Zato so se že podvzeli koraki, da se ta prepotrebna organizacija tudi pri nas osnuje. 2e prvi koraki kažejo, da je za NSSZ veliko razumevanje. V kratkem priredi NSSZ strokovni sestanek, na katerem se bo razjasnil delavstvu pomen strokovne organizacije in ustroj NSSZ. S tem bo tukajšnjemu delavstvu mnogo ustreženo, ker bo prišlo do svoje prave zaščitnice. Sestanek delavstva Strojnih tovarn in livarn se je vršil v nedeljo 22. t. m. dopoldne v restavraciji »Zlatorog«. Sestanku, ki so ga sklicali obratni zaupniki, je predsedoval g. Ropret, ki je pojasnil namen sestanka. Na to je poročal o stanju delavstva pri Strojnih tovarnah strokovni tajnik gosp. Golmajer, ki je pozival delavstvo, da se oklene strokovne organizacije. Za njim je povdarjal važnost strokovnega organiziranja strokovni tajnik br. Kravos, ki je tudi pozival k vstopu v strokovne organizacije. Govorili so še br. Žorž, g. Selan in Seme, na kar je podal še splošno sliko delavskega pokreta g. Golmajer in s tem zaključil nadvse dobro uspeli sestanek. Delavstvo Strojnih tovarn in livarn, ki dela pod zelo mizernimi pogoji, je po večini neorganizirano. Poživljamo ga zato, da se organizira v Narodno socijalno strokovno organizacijo, ki edina pravilno zastopa interese delavstva. Sirite naš krog in pomnožujte bojno armado delovnega ljudstva. Strokovno tajništvo NSSZ ima svoj lokal v Narodnem domu, I. nadstropje, desno in posluje vsak dan od pol 9. do 12.. in od pol 3. do 6. ure zvečer. Tamkaj dobe* člaiji potrebne informacije, tudi se delavstvu izvršujejo potrebne vloge in intervencije. Tajništvo daje nasvete tudi nečlanom, toda le v strokovnih zadevah. Podružnica NSSZ v Ljubljani sporoča vsem ljubljanskim članom, da bo odslej naprej redno vsako nedeljo od 10. ure naprej sprejemal v strokovnem tajništvu v Narodnem domu podružnični blagajnik članarino. Vsi člani so naprošeni, da samo v tem času •.podružničnemu blagajniku vplačujejo prispevke. Vsi posli, ki jih je doslej za Ljubljano vodilo strokovno tajništvo, je prevzela ljubljanska podružnica. Toliko v vednost ljubljanskim članom. • »d-- štev. 9. • »HOV A PRAVDA« f Stran 8. Mladinski vestnik. M jrmm wwmm 2 'EO NO Z±2l Seju osrednjega izvrševalnegn odbora NSS se vrši« v nedeljo 15. marca ob pol 10. uri dopoldne v spodnjih strankinih prostorih Narodnega doma v Ljubljani. Vabiia z dnevnim redom bodo pravočasno razposlana vsem članom. Ker se bo na tej seji razpravljalo o zelo važnih strankinih stvareh, prosimo že sedaj, da se te seje udeleže prav vsi člani osrednjega izvrševalnega odbora. Krajevne organizacije NSS prosimo, da se pri sklicanju zaupniških sestankov ozirajo na seje strankinega osrednjega izvrševalnega odbora, ki se bo vršila v nedeljo 15. marca in da za la dan ne skličejo sestankov, ker bi nastale težkoče radi referentov. Sestanki pa naj sč na vsak način pri vseh organizacijah skličejo tekom meseca marca in se jih ne sme odlagati na poznejši čas. Pri onih krajevnih organizacijah, kjer so bodo tekom meseca marca vršili občni zbori, sestanki za isti mesec lahko odpadejo, ali' pa se vrše pozneje. Občni zbori krajevnih organizacij. Na podlagi organizacijskega reda in navodil predzadnje okrožnice osrednjega tajništva, se morajo vršiti) pri vseh krajevnih organizacijah občni zbori do meseca aprila. Vsak občni zbor naj organizacija vsaj 8 dni preje sporoči centralnemu tajništvu v Ljubljani, in za krajevne organizacije, ki so občne zbore že imele, pa še niso poslale tozadevnih poročil, naj to nemudoma store, ter navedejo tudi imena funkcijonarjev s točnimi naslovi. Blagajnikom krajevnih organizacij. — V svrho reda v naših knjigah je neobhod-no potrebno, da blagajniki onih krajevnih organizacij, ki še do danes niso poslali obračune za leto 1924, da lo čim preje pošljejo. Obračuni naj se napravijo za prodane znamke in dosedaj še ne poračunane strankine znake. Istotako prosimo, da nam vsaka organizacija sporoči, koliko znamk in katere vrste potrebuje za leto 1925, da jih lahko takoj pošljemo. Strankin davek se mora pri vseh organizacijah vplačati vsaj do 1. maja, ker sicer oni člani, ki tega niso storili, ne bodo imeli pravice odločati v strankinih organizacijah in na strankinem glavnem zboru. Vse organizacije naj pošljejo točen imenik svojih organiziranih tovarišev z označbo, kdo je na novo pristopil, da mu lahko izda načelstvo izkaznico. Članski imenik pa naj bo popoln in sicer z na- vedbo poklica in bivališča dotičnega člana. V tem pogledu opozarjamo vse krajevne organizacije na obširna navodila, ki jih je razposlalo tajništvo lansko leto, ker so vse organizacije dolžne v interesu reda ravnati se po teh navodilih. Celjsko okrožje. Redni članski sestanek Celjske krajevne organizacije se je vršil pretečeno soboto dne 21. februarja 1925 ob 8. uri zvečer v hotelu Balkan. Ker se je istočasno vršila v spodnjih prostorih predpustna članska veselica »Bratstva« s plesom, je članski sestanek tokrat moral nekoliko utrpeti na obisku. Vzlic temu pa so ga posetili razun odbora še nekateri odlični pristaši, ki so živahno posegali v debato ter dali hvale- vrednih napotkov za notranje konsolidiranje ter za bodoče delovanje organizacije. Zlasti se je vsestransko z velikim zadovoljstvom vzelo na znanje energično čiščenje vsled že iizvršenih izključitev dvojice izda-jic, katerima slede pa še druge! Članski sestanek krajevne organizacije v Celju se vrši zopet v soboto, dne 28. februarja 1925 ob 8. uri zvečer v klubovi sobi hotela Zvezda (Žumer). Vsi tovariši, ki so stranki davek in redni letni prispevek že plačali ali bodo to storili v prihodnje, so vljudno vabljeni, da se tega in tudi vseh bodočih članskih sestankov zanesljivo udeležijo ter pripeljejo seboj tudi somišljenike, kajti baš pri članskih sestankih je najboljša prilika, da se porazgovorinn« o vseh aktualnih zadevah ter da ščitimo kar je potreba, odrežemo kar jo gnjilo in Iz-bacnemo, kar nji odkritosrčno in pošteno. Rajši mala četa, pa ta jeklena in junaška! Pristopne izjave, kakor so se vpeljalo vsled odborovega sklepa so prejeli nekateri tovarišif«aupniki, da oskrbijo nanje podpise zvestega članslva. Vsi tovariši so naprošeni, da pristopne izjave čimprej podpišejo. Ako bi se k temu ali onemu ne bil še oglasil zaupnik, prosimo vse tovariše, da se osebno zglasijo pri blagajniku ter pri istem spomenico podpišejo. Menda ni l treba posebej naglašati, da povzroča to delo strankinemu funkcijonarju ogromno posla in ker je potrebno, da vsa ta dela čimprej zaključimo ter napravimo notranji red, upamo, da ta apel ne bo ostal brezuspešen. Blagajnika se dobi cel dan v pisarni. Blagajnik krajevne organizacije ponovno prosi in poziva vse spoštovane tovariše, da mu izročijo strankin davek po 5 dinarjev ter redni letni prispevek, ki znaša mesečnoo po 1 dinar, torej letno zavsem 12 dinarjev. Verujte, da ni niti zaupnikom, niti blagajniku v zabavo, ako naj za te bore pare moleduje pri posameznikih po tri-in večkrat in ki se dostikrat izgovarjajo na način, ki ni vreden strankine dscipline. Blagajnik, ki se žrtvuje, ni kak plačan Uradnik, ampak požrtvovalen pristaš, za to mu pa njegovo nalogo olajšaj vsak, ne pa mu delati težkoč. Povedali smo že, da moramo in hočemo napraviti red v knjigah m v naših vrstah. Pri tem nam pa dejansko pomagajte tudi vsi organizirani člani. Občni zbor krajevne orgunizacijc celjske se bode sklical, kakor hitro bodo izvršene vse predprivave in se razčistijo še nekatere zadeve, ki so posledica preteklih državnozborskih volitev. Ker pa ima pristop k občnemu zboru le tisti, ki se legitimira s člansko izkaznico, slednjo pa od blagajnika dobi le pod pogojem, da je poravnal v njegove roke strankin davek in redni letni prispevek je pač stvar vsakega posameznega tovariša, da svojim obveznostim napram krajevni organizaciji nemudoma zadosti, podpiše pri blagajniku pristopno izjavo, plača strankin davek in letni prispevek ter sprejme na to od blagajnika legitimacijo s potrdilom, da je zadostil vsem strankinim obveznostim. Članski znaki, kolikor smo jih prejeli iz Prage so pošli, naročeni pa so zopet drugi. Vsi tovariši, kii prispevka za prejete znake še niso poravnali, so naprošeni, tla to nemudoma storijo pri tovarišu blagajniku. Članske legitimacijo, v kolikor smo iste prejeli od načelstva Ljubljane, >o prejeli dosedaj vsi oni tovariši, ki so plačali davek in letni prispevek. Nekaj teh legitimacij pa pri blagajniku še ni dvignjenih in so tovariši naprošeni, da pridejo, po nje in pri tej priliki plačajo eventualne dolžne prispevke ter podpišejo pristopne izjave. Tovariši, zavedajte se v polni meri prevzetih dolžnosti ter nam olajšujte težko or-ganizatorično delo. Koristi bodemo imeli vsi skupaj. Celjska krajevna organizacija bode razposlala začetkom prihodnjega meseca sledečo okrožnico: »Vsem organiziranim članom naznanjamo, da znaša strankin davek in redni letni prispevek skupaj 17 Din ter prosimo, da če in v kolikor se to še ni bilo Zgodilo, da poravnajo zgorajšnje doneske po priloženi položnici poštne hranilnice. Hkrati pozivamo vse one, ki želijo poslati člani z letom 1925, da vplačajo po prejeti položnici prispevek po 17 Din in pristavljamo, da uživa članske pravice le tisti, ki je zadostil navedenim dajatvam. Tovariši, iz navedenega razvidite, da se odbor in njegovi funkcijonarji resno trudijo, izvesti energično vse sklepe, ki smo jih storili po izvršenih državnozborskih volitvah. Mozirje — Krajevna organizacija. Minule državnozborske volitve so nam skoraj zaprle sapo, kajti zgodile so se stvari, ki bi jih vzpričo tukajšnjega nekdanjega inteligentnega članstva skoraj ne bilo mogoče verjeti. Dasi nam je pred volitvami la in oni možato zatrjeval, da bode volil v 14. Skrinjico, sta se nahajala ob zaključku volitev v tej Skrinjici le 2 mozirski krogljici, a drugih 8 (vseh skupaj namreč — sramota — bilo je le 10) so prinesli naši vrli kmetje Šmihelčahi, ki jim za to vsa čast. Najbolj sta si brusila pete za demokratski blok, za nemškutarja Drofenigga Joža Goričar, zdravnik in pa Matija Goričar. Ta dva in nekatere druge smo si za bodočnost dooro zapomnili. Ljubljansko okrožje. Krajevna org. NSS v Kranju vabi vse svoje zaupnike in somišljenike na občni zbor, ki se vrši v nedeljo dne 1. marca ob 9. uri predpoldne v dvorani Nove pošte. Dnevni red je običajen. — Odbor. KNJIŽNICA »BRATSTVA« v Ljubljani posluje redno vsak torek in soboto od 6. do 8. uri zvečer v 1’ulpanovi čitalnici v Uajevi ulici (za Ljublj. kreditno banko). Do izposojevanja knjig imajo pravico vsi člani N. S. S., N. 8. 8. Z. in mladinskih organizacij NSS proti izkaznici svoje organizacije. Vpisnina in knjižnična izkaznica stane 5 Din. Za vsako izposojeno knjigo je plačati 50 par izposojevalnine. Vabimo vse člane imenovanih organizacij, da so poslužujejo naše knjižnice. Darujte knjige za našo knjižnico! Zagorje. Tukajšnje »Bratstvo« je priredilo v nedeljo 22. t. m. zvečer v vseh prostorih kavarne br. Zafute veliko pustno veselico z maškarado. Prireditev je v vsakem oziru prav dobro izpadla. Na večeru smo videli prav lepe maske, ki so prihitele z vseh strani. Zelo pestra je bila skupina mask iz Litije. Na prireditvi je neumorno sviral kvartet »Bratstva«, ki je za izvajanja žel odobravanje. Vsa prireditev je potekla mirno in dostojno in seve v znamenju princa Karnevala, ker so se njegovi častilci vrteli do rane jutranje ure. »Bratstvu« v Zagorju vsa čast na lepih prireditvah, s katerimi si žanje obilo priznanja. »Bratstvo« na Lokali je imelo v torek 10. februarja t. I. v društvenem lokalu predavanje. Predaval je brat Kozinc o temi: »Boj čehoslovaške narodne mladine proti avtrijkkemu jnilatarizmu«. Predavanje je bilo zelo zanimivo. Želimo, da nas brat Kozinc še večkrat obišče. Po končanem predavanju smo se pogovorili o delu naše organizacije. — V nedeljo 15. t. 1. se je pa vršil izredni občni zbor »Bratstva«. Za predednika je bil ponovno izvoljen brat Rzišnik Tone; v odbor pa sledeči bratje in sestre: Lisac Jože, Jelnikar Matevž, Drnovšek Franjo, Ožina Matilda, Zupan Lavoslav, Krznar Pavla, Rzišnik Greta in Molek Anton. »Bratstvo« v Spodnji Šiški je priredilo v nedeljo 15. t. m. v lepo dekorirani dvorani svojo prvo maskerado v hotelu »Bel-levue«. Prireditev, katero je posetilo nadvse pričakovanje obilo lepih mask, se je vršila v veselem razpoloženju ob sviranju godbe ter neutruljivem plesu mladih in starih parov do pozne ure. Vsa čast šišenskemu »Bratstvu«, ki sei ni strašilo truda za to lepo prireditev. »Bratstvo« v Spodnji šiški priredi v torek 3. marca ob 8. uri dvema najagilnej-šema bratoma Edvardu Glaviču in Nandetu Koprivcu, članoma o. i. o. N. S. M., odhod-nico, ker odhajata k vojakom. Poživljamo vse člane ljubljanskih »Bratstev«, da se v 'obilnem številu udeleže te odhodnice. Prireditev se vrši v gostilni Novak. — Odbor. Izredni občni zbor »Bratstva« v Spodnji šiški se vrši 28. t. m. v gostilni pri tov. Novaku. Zaključni plesni venček »Brastvn« v Spodnji Šiški se vrši dne 1. marca ob 3. uri popoldne v hotelu »Bellevue«. Plesni odsek. »Bratstvo« v Celju je priredilo dne 21 t. m. v vseh prostorih hotela Balkan svojo predpustno veselico s plesom, šaljivo pošto, tekmovanjem lepotic ter prosto zabavo. Veselica je bila precej dobro obiskana ter jo bil gmotni uspeh iste zadovoljiv. Pri tekmovanju lepotic je »zmagala« neka gospodična s ca. 150 razglednicami. Prejela je lepo cvetlično vazo in dve skodelici za kavo.-Zabava je bila prisrčna in res bratska, kar je pokazalo — kakor tudi zadnji dve prireditvi — potrebo po prireditvah našega društva. — Tajnik. OPOZORILO NAŠIM NAROČNIKOM. Cenjenim naročnikom, ki do danes še niso poravnali naročnine do konca marca t. 1., pošiljamo v današnji številki položnice. Prosimo vse, da takoj vpo-šljejo na položnicah navedene zneske. Med njimi je še nekaj naročnikov, ki so celo v zaostanku za preteklo leto. Kdor ne bo zadostil svoji obveznosti do 15. marca, mu bomo list ustavili, zaostanek pa izterjali. Ne delajte sami sebi in upravi neprilik! 'Ljubljanske in (mariborske naročnike bo obiskal v prvih dneh marca naš inkasant. Upoštevajte njegov težaven posel in pripravite zanj denar, da mu ne bo treba ponovno hoditi na Vaš 'dom. — Uprava. — Novo izkaznice. Samostojni demokrati delijo svojim pristašem — oziroma onim, ki so iz strahu pred terorjem spustili svojo krogljico v skrinjico Narodnega bloka — nove legitimacije. Samo oni, ki bodo imeli take legitimacije, bodo deležni državljanskih dobrot, oziroma »dobrot« SDS. Samo oni bodo smeli kaj prositi — zahtevati ne, samo oni bodo ostali v službi, samo oni bodo dobivali! službe itd. Vsi drugi pa bodo morali živi pod zemljo, kajti samostojni demokrati bodo zavladali celi svet, oni bodo prekosili Napoleona! Kdor ne bo demokrat — ne bo živel. Čez 5 let bo vse demokratsko, saj ta termin je že stavljen v nekem uradu v Ljubljani. Čez pet let! Takrat bo samo en hlev in en pastir, nobenih volitev, nobenih skrinjic, samo edinstvo vsepovsod. Vse to pa bodo povzročile te nove čudodelne izkaznice. — Kar tako naprej do enotne, edinstvene napredne fronte. Izborna taktika, ki se je doslej vedno izkazala!? — Preokret v radikalni stranki v Sloveniji. — Kakor čujemo, se vrši tudi preokret v radikalni stranki v Sloveniji, h kateremu bomo svoječasno zavzeli svoje stališče. — Zadeva z narodnim blokom potemtakem ni več tako rožnata in je nastali glavobol povsem naravna posledica. Mi smo vedeli v naprej, da pridejo razočaranja slej ali prej. — Stanovanjska zaščita pojde k vragu! Po poročilih iz naše prestolice je baje vlada resno vzela v pretres novi stanovanjski zakon, kar bi bilo verjetno z ozirom na to, ker sedaj takega zakona nimamo. — vzelo ga je leto 1924. Imamo samo še vladno na-redbo, ki vsaj za silo še malo ščiti najemnike do 1. maja. — Kako misli vlada z novim zakonom? Zakonske predloge prejšnje Davidovičeve vlade zavreči in napraviti čisto nekaj novega. V novi predlogi je predvideno zvišanje stanarine v veliko večji meri, kakor v prejšnji predlogi. Trgovski in drugi poslovni lokali bodo od stanovanjske • zaščite izvzeti. Zato bodo najemnine lokalom strahovito podražene. Podražitev bodo trgovci zvalili na blago, ki ga bo -delavec in uradnik ter vsak drug revež za toliko dražje plačeval. Rastla bo draginja. — O stanovanjih za uredništvo v zakonu ni govora. Govora pa je o tem, v katerih primerih se stanovanje lahko odpove. Ker o povišanju uradniških plač ni nikakega govora, je jasno, da uradnik nove najemnine ne bo zmogel. In posledica tega bo, da bo najprvo sfrčal na cesto, ker mu bo vsled neplačila gospodar lahko lodpovedal. Prav tako bo z delavstvom in drugimi revnimi sloji. — Tajna komunistična tiskarna. — V Beogradu so baje izsledili tajno komunistično tiskarno, v kateri so tiskali list »Ko- SMUCARSKE TEKME. % Na pobočju alpskega velegorovja, v Murrenu, so se pred dnevi vršile velike mednarodne smučarske tekme za bokal Roberta s Kanadhara. Tekune so bile znamenite po mnogobrojni udeležbi in po naravnost bravurnih spretnostih posameznih tekmovalcev. Zmagovalec je bil znani angleški športnik Mackinstosh iz Oxforda. Naša slika dobro predočuje blazni let zmagovalca po pobočju alpskega pogorja. Smučarski špe, kako nekateri brezsrčnftži navijajo in vzdržujejo neprimerne cene. To pa zato, Ker naš zakon zahteva ovadbe od strani konzu-inenla, to se pravi, zakon uči ljudi nemoralnega denuncijantstva in tako na drugi strani direktno ščiti takozvane »preistrel-barje«. — Tudi tu je treba temeljite reme-dure v naši zakonodaji, ako hočemo zares ublažiti draginjo. — Avstrijski krvnik Lang umrl. — Na Semeringu je umrl 21. t. m. zadnji avstrijski krvnik Lang, ki je tudi našim ljudem znan iz prejšnjih časov, zlasti pa iz vojne, kjer se je posebno udejstvoval v svojem po-plicu. Sedaj je njegova prava obrt v Avstriji ponehala, zato si je izbral še postranski poklic — postal je mlekar. Lang je bil tudi poveljnik prostovoljnega gasilnega društva na Semeringu. —• Novi uspehi na polju zdravniške kirurgije. — Asistent na dunajski kliniki Eiselsberg, docent dr. Walzel je te dni predaval v zdravniškem društvu o svoji najnovejši praksi. Dokazoval je, kako je že v mnogih slučajih izvedel pri trebušnih , operacijah tudi obenem odstranjenje trebušne tolšče zlasti pri debelih ženskah. V mnogih slučajih je na ta način odstranil iz trebuha 2 do 5 kg masti ter odpravil ženam tudi to veliko nadlogo. Operacija je povsem enostavna in ni nevarna. — Zopet rudniška katastrofa v Ameriki. 20. t. m. se je zgodila v Ameriki, ka- potrebščine za opalograf; (Preservat in Fixat) dobiš samo pri tud. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6., I. nadstr., vrata št. 10. kor poročajo iz Sullivana, velika rudniška nesreča. Vsled plinov, ki so se vžgali v podzemskih rovih je nastala silovita eksplozija, ki jo rudarji imenujejo »schlagende VVetter«. Pri tem je bilo krog 150 rudarjev zasutih. Veliko so jih rešili, dosti je inrtvfh, dosti se jih 1 bori s smrtjo vsled zastrupljanja s plini. Ker so v ameriških rovih zaposleni v veliki večinj tamkajšnji Slovenci, je verjetno, da se je ponesrečilo tudi nekaj naših rojakov. — Svinjsko meso ua Dunaju je cenejše kakor govedina. To pa vsled velike množine Inozemskih prešičev iz Poljske in Rusije. — Sploh so življenske potrebščine v Avstriji, zlasti pa na Dunaju sorazmerno veliko cenejše, kakor pri nas. Poleg tega so tudi plače delavstva in uradništva boljše in primernejše urejene. Zato pa je tudi zadovoljstvo pri teh slojih tam že zelo napredovalo. — In pri nas — vedno slabše! — Jajca. — Prihaja sezija jajc. Pa vendar so jajca razmeroma draga in niti ne kaže, da bi postala cenejša. Pfekupci na Hrvatskem plačujejo kmetu jajca po 85 do 95 par. Ta cena bo v najboljšem slučaju ostala, akoravno bo blaga več ua razpolago, kajti povečeval se bo potem izvoz jajc. — Možnost za padec cen bi bila edino v tem,« ako bi nastala konkurenca pri eksportu od strani drugih‘držav. Kakor se čuje so dobili na Dunaj jajca 'sedaj iz Turčije po konkurenčni ceni. — Kako postopajo Francozi i inozomci. Kakor povsod na celem svetu, imajo tudi v Franciji kljub brezposelnosti zaposlenih veliko inozemskih delavcev. Sedaj bodo uvedli za inozemske delavce nov davek, ki bo znašal 7 odstotkov od zaslužka. — Namenov je pri tej stvari več: S tem hočejo nekaj delavcev odpraviiti na .lep način iz države, hočejo tem delavcem zasigurati tudi zavarovanja za brezposelnost in obolelost, pa tudi nekoliko zamašiti usta doma-/čim »godrnjavem«. — To bi ne blilo napačno tudi pri nas, vendar bi morali ob- davčiti še posebej ona podjetja, ki imajo inozemske delavce v službi. — Za vzor si naj naša država vzame Cehoslovašlco, kjer rešujejo stanovanjsko vprašanje na ta način, da bo vojašnice zidala država sama; sedanje po večini mestne (občinske) vojašnice pa postanejo na ta način proste. Tam bodo nastanili državne urade, ki so sedaj v stanovanjskih hišah. — Tudi pri nas bi ne bila odveč taka odredba. — Imenovanje. — Za direktorja direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani je imenovan g. Alojzij Gregorič, ki je blil doslej pomočnik in namestnik direktorjev. Njegovo mesto pa je poverjeno gospodu inž. Marjanu Osani. ■— Kakor smo !i»formirani, sta oba gospoda znana kot objektivna, nepristranska in vestna uradnika. Uredništvo si lahko čestita, ker je s tem dpbiilo pravične predstojnike. — Državne tvornice. V Smederevu se gradi tvornica za vagone, ki bo tekom letošnjega leta zgotovljeua. Tam bo dobilo dela okrog 2000 delavcev, ki bodo na leto zgradili dokaj novih voz in izvršili vse poprave. — Prav tako namerava država zgraditi veliko moderno tovarno za orožje. Ta stvar še ni končno odločena, ker se bije za kulisami velik in interesanten boj. — Razpis službe. — Pri okrožnem sodišču v Mariboru se odda mesto podurad-ka. Prošnje morajo biti vložene do 31. mavca t. 1. — Natančnejši podatki so razvidni iz > Urad nega lista« št. 18 oz. 19. — Zvišanje voznih cen drž. železnic na Češkem. Za potnike in prtljago so na čeških državnih železnicah s 1. februarjem zvišali za circa 10 odstotkov vozne tarife. — Izkaz zgubljenih in najdenih stvari. Policijsko ravnateljstvo objavlja v štev. 19 »Uradnega lista« prijavo o zgubljenih in najdenih stvareh v času od 1. do 15. februarja t. 1. Prizadete opozarjamo na ta razpis v »Uradnem listu«. ,Cft R. Badjurov „Smuiar Slovenska grafična obrt, ki je nekdaj močno zaostajala za obrtjo v ostalih bivših avstrijskih kronovinah, se je od prevrata sem močno razntahnila. S tem razvojem je slovenska grafična obrt dosegla najmanj zmožnost producirati izdelke, ki v ničemur ne zaotajajo za izdelki katerekoli inozemske grafične obrti. Temu so dokaz izdelki, ki so se v zadnjih letih pojavili na našem književnem trgu, in ki so večinoma delo slovenskih tiskarn. To dejstvo mora biti razveseljivo posebno za nacijoualnega človeka zlasti še, ker nas tudi tujina sodi po opremi grafičnih izdelkov, kajti zunanjost grafičnih izdelkov je merilo kulturnosti naroda. Velike važnosti zunanjosti tiska se je zavedalo tudi naše grafično podjetništvo, ki se je skupaj s svojim delavstvom požrtvovalno trudilo, da dvigne obrt in ji najde novih sredstev in možnosti za nadaljni razvoj. Da omenimo samo grafično šolo, ki se je ustanovila lansko leto v Ljubljani, po velikem triidu in zgolj na stroške grafičnega podjetništva in delavstva in z namenom, da se usposobi prevovrstno delavstvo, ki je prvi pogoj za ustvarjanje vzornih grafičnih izdelkov. Pričakovati bi bilo, da bi trud in stremljenja za razvojem domače grafične obrti podprla vsa slovenska javnost. Temu pa ni tako. Gotova založništva in tudi gotovi pisci gredo preko vseh nacijonalnih in drugih ozirov in pošiljajo svoja naročila v — Nemško Avstrijo. In to kljub temu, da domače delavstvo tava brezposelno po ulicah in grozi podjetjem zaradi pomanjkauja posla polom, ki more prinesti posledice tudi kulturnemu razvoju in kljub temu, da more vsa ta dela in za isto ceno izvršiti domača graf. obrt. More se misliti, da je le osebna kaprica ali pa skriti interes kriv. da se taka dela odnaša v tujino. In vsi ti izdelki so brez označbe tiskarne, ki jih je Szvršila, kljub zakonskim predpisom, ki to " ijn! r“-i. — ri"-~—n1 rr rri-i—l>* * “ in slov« grafična obrt. izrecno zahtevajo. Neutnljivo je, da se tako ignoriranje zakona v takih slučajih tolerira, medtem ko se vsako slov. podjetje, ki je slučajno pomotoma izostavilo na manjši tiskovini označbo firme, najstrožje kaznujev Tudi v tein pogledu naj vlada za vse enaka pravica. Eden izmed listih grafičnih izdelkov, ki nikakor ni mogel najti poti v domače podjetje, je- tudi K. Badjurov »SinuCar«. Knjiga, ki ima skozinskoz naroden značaj, ki je namenjena slovenskim športnikom, idealistom, narodnim društvom itd., je romala v tujino, da jo izdelajo tuje roke, če prav domače delavstvo nima dela in gla-duje in čeprav domača podjetja pod pritiskom razmer komaj še životarijo. Na vse to se založništvo ni oziralo in ravno pisec R. Badjura ima nesrečo, da je že druga njegova knjiga izdelana v — Nemški Avstriji. (Za »Vodičem« še »Smučar«.) Nad tem početjem je treba enkrat za vselej energično protestirati in če ne bo to pomagalo, bojkotirati take 'izdelke. Oprema in tehnična izvedba »Smučarja« ni nikaka posebnost, ki bi ji domača grafična obrt ne bila kos, zlasti če omeni mo, da je naslovno stran in skice izvršil Slovenec stavec g. J. Vokač. Torej nil 325 — 324- 100 laških lir » 251 65 252- 100 čeških kron » 183 50 181-70 100 avst. kron » 0.087 0086 100 ogrskih kron » 0 086 0085 100 bolg. levov » 45-103 44-58 100 dolarjev » 6174 — 6100 — 100 angl. funtov » 29590 - 29250'— Curiška borza, 25. febr. 18. febr. švicarskih frankov 100 dinarjev je stalo 840 8-50 100 franc, frankov » 27 05 27-50 100 laških lir » 21-05 21 37 100 Čeških kron » 15 40 15-45 100 avst. kron » 0-00733 0-0073 100 ogrskih kron » 0’0072 0'0072 100 bolg. levov » 3-775 3-775 100 dolarjev > 520 30 519 60 100 angl. funtov » 2173 — 2478 — Ogovomi urednik: Vruj* Kipilfc Tiska tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani, Izdaja konzorcij »Nove Pravda«. Glasbene Instrumente In potrebščine kupite najbolje in najce-neneje pri M. MUŠIČ, Ljubljana, Šelenburgova 6 Vse pisalne, risal' e In šolske potreščine dobite najceneje v papirni trgovini Niroslfl« EMC Ljubljana Sv. Petra cesla 29. Lastna knjigoveznica. Velika zaloga šolskih zvezkov, map, in blokov. i Sitnim stroji so edino Josip Petelin« znamke Bil ..Gritzner” *Jn „adl2f“ MK|> !|1| ir Mi®*???'- ■. VeCletno jamstvo. Delavnica za popravilo strojev. Pouk v vezenju brezplačen. Ljubljana blizu Prešernovega spomenika la vodo.